Dobro jutro! Lepo pozdravljeni! Začenjamo 12. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti oziroma zaenkrat vidim, da ste se vi… Samo trenutek prosim. Gospod Lenart, v redu, vsi smo prisotni.

Ker k dnevnemu redu ni bilo predlogov za spremembo, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UPRAVNEM POSTOPKU.

Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 3. 2. 2023 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na zahtevo skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem je Državni zbor na svoji 7. redni seji, 23. 2. 2023, o predlogu zakona opravil splošno razpravo in sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Sodnega sveta, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, dopis Upravnega sodišča in dva dopisa Vrhovnega sodišča.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet, Vrhovno sodišče, Upravno sodišče, Državno odvetništvo ter Odvetniška zbornica Slovenije.

V poslovniškem roku so amandmaje vložili Poslanska skupina SDS, poslanske skupine Svoboda, SD in Levica ter jaz kot poslanka Grgurevič, ki pa ga na tem mestu umikam vsled določenih sprememb s strani Ministrstva za pravosodje oziroma koalicijskih amandmajev. Pregled amandmajev ste prejeli. Pri tem bi želela opozoriti, da pregled ne vsebuje amandmaja Poslanske skupine SDS za novi 26.a člen, ki je ta trenutek preuranjen, novelira namreč Zakon o mednarodni zaščiti. Trenutna novela navedenega zakona, ki je sicer že bila sprejeta v okviru novele Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, namreč še ni začela veljati, bomo pa potem v okviru razprave na seji Državnega zbora to lahko obravnavali, s čimer se tudi strinjam.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj, če se strinjate.

Besedo dajem vabljenim na sejo. Ali želi predlagatelj zakona podati dopolnilno mnenje? Prosim, izvolite, gospa državna sekretarka mag. Valerija Jelen Kosi.

Lepo pozdravljeni! Hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vabljeni! Dovolite mi, da v uvodnem kratkem nagovoru predstavim Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu.

Predlog novele zakona sledi koalicijski zavezi, s katero želimo odpraviti zaostanke v upravnih sporih. In kar je tudi zelo pomembno, pri iskanju in usklajevanju rešitev smo se trudili voditi čim bolj širok strokovni dialog z različnimi deležniki. Kot veste, področje upravnega sodstva je eno izmed področij, ki terja prioritetno obravnavo, upravni spor je izraz potrebe pravne in demokratične države po presoji zakonitosti delovanja in odločanja državne uprave, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil preko neodvisnega sodišča izven sistema javne uprave. V sistemu kontrole in ravnovesij med tremi vejami oblasti ga je moč uvrstiti pod nadzor sodne veje oblasti nad zakonitostjo dela, odločanja in delovanja izvršilne oblasti, katere najvišji organ je vlada, ki je hkrati tudi najvišji organ državne uprave.

Pomen in pomembnost področja upravnega spora in upravnega sodstva se je pokazalo tudi v izjemno zanimivi in vsebinsko bogati razpravi v okviru Komisije za državno ureditev Državnega sveta. Zahvaljujemo se članom komisije za podana mnenja, stališča in podporo k predlaganim rešitvam. Prav tako se zahvaljujemo Zakonodajno-pravni službi za mnenje, ki smo ga na ministrstvu skrbno preučili. Menimo, da amandmaji vloženi s strani koalicije naslavljajo pripombe, ki jih je izpostavila Zakonodajno-pravna služba.

Glede opozorila Zakonodajno-pravne službe, ki se nanaša na volilne in referendumske spore, pa dovolite, da na kratko pojasnim zakaj menimo, da je predlagana ureditev ustrezna. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, UP 135/19, je pravica do glavne obravnave v volilnih in referendumskih sporih zagotovljena tudi v luči izvrševanja 22. člena Ustave. Namreč, v postopek s pravnimi sredstvi je treba povabiti tudi kandidate oziroma predstavnike kandidatov, ki imajo v skladu z 22. členom Ustave pravico izjaviti se o vsem, kar zadeva postopek njihove izvolitve. Pri tem pa je treba razlikovati med a priori volilnimi spori in a posteriori volilnimi spori. Pri prvih gre za odločanje, ali je pristojni volilni organ zakonito izločil posameznega kandidata. V teh primerih gre za omejeno sodno varstvo. Slednje narekuje časovna prvina teh sporov, kar mora upoštevati tudi zakonodajalec. Ker mora pristojno sodišče odločiti o teh pritožbah v zelo kratkem roku, 48 ur, je vsebina preizkusa omejena, zato v teh primerih sodišče odloča na seji. Kot opozarja bivša ustavna sodnica Jadranka Sovdat v strokovni literaturi Glavna obravnava pred sodnikom posameznikom, veljavna zakonodaja v tej fazi volilnih sporov kopiči pravna sredstva, posledično tudi sodna praksa omogoča uveljavljanje tudi dejanskih nepravilnosti postopkov kandidiranja. V teh primerih je z vidika uresničevanja 22. člena Ustave stranki treba zagotoviti pravico do izjave, ki je glede na kratke roke mogoča na glavni obravnavi. Prav ta presoja, kdaj gre za takšne primere in okoliščine, se naslavlja s standardom praviloma, ki smo ga dali v naš predlog. Torej, od konkretnih navedb in trditev strank v postopku in okoliščin primera je odvisna odločitev sodišča ali bo tudi v teh sporih, kjer gre za omejeno sodno varstvo in kjer so predpisani izjemno kratki roki za odločanje, izvedlo glavno obravnavo z namenom, da zavaruje strankino pravico do izjave v tem postopku. To so torej razlogi, zakaj se te zadeve razlikujejo od sporov sodnega varstva po izvedenih volitvah. To so pa a posteriori volilni spori oziroma razlogi, da se v teh primerih praviloma ne odloča na glavni obravnavi, ampak praviloma na seji senata.

Naj povem še, da podpiramo tudi amandma prehodne določbe, s katerim se naslavlja temeljno opozorilo, ki so ga podali Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Upravno sodišče Republike Slovenije in Sodni svet. Da je nujna uporaba novih pravil glede sestave Upravnega in Vrhovnega sodišča tudi v postopkih, ki so že v teku oziroma bodo v teku ob uveljavitvi tega zakona. Najlepša hvala za besedo.

Hvala tudi vam. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Maček Guštin? Izvolite, prosim.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni vsi! Torej, mi smo preučili predlog zakona z vidika naših pristojnosti in navedla bi samo povzetek najpomembnejših pripomb.

Kot nejasno smo izpostavili ureditev določb o tem, da je primarna oblika sestave sodišča v upravnem sporu sodnik posameznik. Zaradi primerov, ko naj bi kljub temu odločal senat, je treba to pravilo opremiti z možnostjo za izjeme.

Potem predlagana večja skrbnost strank glede gradiv in predstavitev, ki so namenjeni sodišču, je po naši oceni strožja od tiste iz Zakona o pravdnem postopku, na katero se obrazložitev sklicuje, zato je ta nova strožja ureditev lahko sporna z vidika sorazmernosti poseganja v pravice strank. Tu je seveda pomembna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Dali smo tudi pripombo v zvezi z načinom sojenja v nekaterih volilnih sporih, kar je predstavnica predlagatelja pravkar ustrezno razjasnila in dala dodatno pojasnilo, zato te pripombe ne bi posebej izpostavljala.

Glede prehodne ureditve smo dali tudi nekaj pripomb, predvsem z vidika položaja strank v postopku, ko se spreminjajo pravila v zvezi s pritožbo v Zakonu o notariatu, pa še glede predvidenega poročanja o učinkih spremembe sestave upravnega in vrhovnega sodišča, kjer je določba nejasna v delu, ki se nanaša na objavo teh poročil.

Lahko povem, da z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, torej z vloženimi amandmaji teh poslanskih skupin ocenjujemo, da so ustrezno rešene te naše pripombe oziroma pomisleki, ki smo jih dali v mnenju. Drugih pripomb nimamo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Državnega sveta, gospa Potočan? Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem navzočim!

Državni svet je v okviru Komisije za državno ureditev ta predlog obravnaval 22. 3. 2023 in zaradi tega ob obravnavi niso bili še vloženi amandmaji, tako da naše mnenje se nanaša na tisti osnovni predlog, ki je bil takrat v zakonodajnem postopku. Naše mnenje je obširnejše, zato ne bi podajala celotnega. Predstavljene so bile spremembe, kot tudi že danes s strani predlagateljev in tudi s strani predstavnikov upravnega sodstva. Mogoče samo nekaj poudarkov, ki so bili v razpravi posebej poudarjeni. In sicer, govora je bilo o tem, da je upravno sodstvo prezasedeno, da je pravzaprav se povečal pripad zadev in da se pričakuje v nadaljevanju še dodatno, v kolikor bo prišlo do spremembe Ustave in prenosa podzakonskih aktov na Upravno sodišče. Tako se je debata vršila tudi okrog števila sodnikov. Pojasnjeno je bilo, da je trenutno sodnikov trideset, razporejenih seveda v različnih lokalnih skupnostih in je tudi zaprosilo za nekaj dodatnih sodniških mest, predvsem za tista, kjer bo prišlo do upokojitve ali pa podobne zadeve. Pojasnjeno je bilo, da bi bila primerna oblika sojenja kabinetno sojenje, ki bi omogočilo, da bi sodnik imel svojega strokovnega sodelavca, zapisnikarja in sodniškega pomočnika, pri čemer so seveda potrebne tudi strokovne okrepitve te strokovne podpore sodnikov.

V sami razpravi je bilo poudarjeno, torej, obravnavali smo pripombe Odvetniške zbornice in tudi Zakonodajno-pravne službe. Kot slišim, so nekateri pomisleki Zakonodajno-pravne službe z amandmaji zdaj odpravljeni. Vseeno pa bi povedala tri glavne sklope, o katerih smo se pogovarjali. Eno je seveda prenos odločanja na sodnika posameznika. Če je zdaj to bila možnost, o kateri je odločal senat, bo sedaj to pravilo in tukaj se seveda je zastavilo vprašanje, ali to pomeni tudi zmanjšanje neke pravne varnosti, posebej kadar bo šlo za kakšne bolj zapletene zadeve, saj bo zdaj sodnik posameznik odločal o tem, ali je zadeva torej primerna za senat ali ne. Ravno tako je bila pripomba na nekoliko nejasna določila. Zdaj, kot slišim, so bili vloženi amandmaji, upam, da tudi v tem delu, ravno tako je bila pripomba glede omejevanja števila vlog in pa priprave pisnega povzetka, torej, tudi zmanjšanje možnosti ustnega navajanja in s tem krčenje pravic strank v postopku. Postavlja se tudi vprašanje vrednotenja takšnih povzetkov in pa seveda vloge takih povzetkov, ali so postavljeni nad pripravljalno vlogo, ki bo tudi najbrž vložena. Tako da, ravno tako je bila pripomba glede na prehodno določbo, torej, ali se posega v pravice posameznikov glede uporabe nove zakonodaje. Glede tega so potem bila podana pojasnila, kot so že danes tudi deloma bila in pa torej tudi obljuba, da bodo podani amandmaji, ki bodo del teh nejasnosti razrešili.

Poleg vsega navedenega je komisija opozorila tudi na javne razpise, katerih pomanjkljivosti je mogoče prerekati zgolj v upravnem postopku, kjer se nepravilnosti sicer ugotovi, vendar pa se samega postopka ne presoja in nepravilnosti ne odpravi. Tako bi bilo povsem izven teh zakonskih določb vendarle v bodoče smiselno premisliti o vzpostavitvi določenih mehanizmov nadzora, ki bi naslovili tudi to problematiko.

Kot sem že rekla, smo predlog podprli, in verjamem, da z vloženimi amandmaji je ta predlog še dodatno izboljšan.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Sodnega sveta mag. Marflak Trontelj. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Pozdravljeni poslanke in poslanci, spoštovani gostje! Sodni svet je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu, to je novelo ZUS-1C, obravnaval na svoji seji 16. februarja, torej pred vložitvijo amandmajev. Seveda podpiramo spremembo zakonske ureditve, ki bi povečala učinkovitost odločanja Upravnega sodišča, ocenjujemo pa, da ni razloga, da se določbe o spremembi sestave senatov oziroma odločanja po sodniku posamezniku ne bi začele uporabljati tudi za spore, ki so že v teku, ker če to ne bi bilo tako, bi se ti učinki odložili šele na nek prihodnji čas, torej bi bilo zamaknjeno to učinkovanje novele spremembe sestave sodišča lahko tudi za leto ali več, kar po našem prepričanju ne bi bilo ustrezno. In tudi ne vidimo, da bi v bistvu bila lahko kakorkoli okrnjena zaščita strank. To bi bilo zagotovljeno s tem, da bi se v prehodno določbo navedlo, da se zakonske spremembe ne uporabljajo le za tiste primere, ko je bila zadeva že obravnavana bodisi na seji senata bodisi na glavni obravnavi. Seveda z veseljem ugotavljamo, da je bil takšen amandma prehodne določbe, ki je sledil temu našemu predlogu, že podan in seveda ga pozdravljamo.

Sodni svet tudi poziva Državni zbor, da je treba v noveli ZUS-1C zaradi sistemskih razlogov poenotenja pravnih sredstev vključiti tudi prehodno določbo o tem, da se v Zakonu o mednarodni zaščiti ukine pritožba na Vrhovno sodišče v vseh zadevah mednarodne zaščite, ki je bila vnesena s prejšnjo novelo in povzroča podaljševanje do nastopa pravnomočnosti teh postopkov in preobremenjenosti Vrhovnega sodišča s temi zadevami.

Nadalje menimo, da se s predlogom novele ZUS-1C ponovno znižuje raven varstva ustavne pravice strank do glavne obravnave, kar po našem mnenju temelji na zmotni razlagi odločbe Ustavnega sodišča v zadevi Zidar. Da bi Ustavno sodišče pričelo z nekim tihim odstopanjem od svojih prejšnjih stališč, še posebej ob tako pomembnem vprašanju, kot je pravica do glavne obravnave, je po našem mnenju neverjetno. Nenazadnje pa želimo ponovno opozoriti, da je temeljni problem treba nasloviti z zagotovitvijo potrebnega števila sodnikov in sodnega osebja na upravnem sodišču, ker se na tem področju bistveno povečuje število zahtevnih zadev in s tem tudi čas potreben za odločanje.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnikom Vrhovnega sodišča. Izvolite, prosim.

Dober dan želim! Lepo

Pozdravljeni! Najprej prav lepa hvala, gospa predsednica, za vabilo na ta odbor. Kot sem že uvodoma omenila, ponavadi smo redno vabljeni h kazenski zakonodaji, tako da smo veseli, da smo tudi danes tukaj, predvsem tudi zato, ker je upravno sodstvo, kot so že predhodniki omenili, v letošnjem sodnem letu določeno kot ena od prioritetnih aktivnosti, Vrhovno sodišče jo je tako določilo in tudi zato je bila v začetku meseca marca na Vrhovnem sodišču opravljena široka razprava o problematiki upravnega sodstva, kjer so sodelovali vsi, ki jih tovrstno sojenje neposredno zadeva in ugotovljeno je bilo, da je izjemna raznovrstnost zadev, senatno sojenje, predvsem pa določanje novih pristojnosti, torej, da so to tisti razlogi, ki odločilno vplivajo na rezultate poslovanja upravnega sodstva. In zdaj, če ste bili pozorni že v zadnjem Justice Scoreboardu je bilo tudi ugotovljeno, da se trajanje postopkov na upravnem področju upravnega sojenja v Sloveniji podaljšuje. Torej to dejstvo je zaskrbljujoče, razlogi so, kot sem rekla, predvsem te, ki sem jih naštela, vi veste, da Vrhovno sodišče pri vseh predlogih zakonov, ki na novo določajo pristojnost upravnega sodstva, recimo eden od teh je bil Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti, torej mi argumentirano protestiramo, kadar se nam zdi, da je, torej da upravno sodstvo ni tisto področje sojenja, ki je najbolj primerno za, kadar je govora o sodnem varstvu. Torej tukaj mi striktno pazimo, da se ne bi pristojnosti ob stanju, ki ga imamo, še dodatno povečevale.

Kar pa se tiče nadomeščanja pravila senatnim sojenjem, sojenju po sodniku posamezniku, seveda pozdravljamo novelo, ki je danes pred nami. Vrhovno sodišče si je sicer želelo nekoliko ambicioznejše reforme upravnega sodstva, vendar kot rečeno, smo veseli, da smo dobili oziroma da imamo sedaj to, kar je danes pred nami. Bi pa na tem mestu vendarle še izpostavila, da smo torej Vrhovno sodišče k predlogu gradiva predlagali amandma, ki se nanaša na pristojnost Vrhovnega sodišča po Zakonu o mednarodni zaščiti. Ker gre za vsebino, ki terja prioritetno urejanje in se nanaša na revizijsko, torej na sistemsko vlogo, ki jo Vrhovno sodišče kot revizijsko sodišče ima, menimo torej, da je ta vsebina, torej, da je potrebna prioritetnega urejanja in ne bi čakali na nov Zakon o mednarodni zaščiti. To problematiko je pred mano izpostavila tudi predstavnica Sodnega sveta, ena od poslanskih skupin jo je že prepoznala kot pomembno in se ji za to zahvaljujemo. Zdaj se bom pa jaz ustavila in ob tej priliki oziroma izkoristila priložnost, da je z nami vrhovni sodnik Peter Golob, vodja upravnega oddelka, ki to področje res najbolj pozna in bi mu kar predala besedo. Hvala lepa.