Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje! Začenjam 11. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas o nadomeščanjih, in sicer: Nataša Sukič nadomešča Milana Jakopoviča, Andreja Živic nadomešča Franca Propsa in mag. Janez Žakelj nadomešča Jožefa Horvata.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na edino, 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO O DELOVANJU NADZORNEGA SVETA JAVNEGA ZAVODA RADIOTELEVIZIJE SLOVENIJA V LETU 2021.

Poročilo, ki smo ga prejeli 8. 3. 2023, spada v pristojnost dveh matičnih delovnih teles, in sicer Odbora za kulturo in Komisije za nadzor javnih financ. Komisija poročilo obravnava z vidika svoje pristojnosti, torej z vidika javnih financ javnega zavoda.

K tej točki sem sem vabil dr. Boruta Rončevića, predsednika Nadzornega sveta RTV Slovenija, gospoda Andreja Graha, vršilca dolžnosti generalnega direktorja RTV, ki se je opravičil zaradi bolniške odsotnosti, Ministrstvo za kulturo in Javni zavod RTV Slovenija. Vse goste še enkrat lepo pozdravljam! Pa še eno pojasnilo, gospod Rončević nas je obvestil, torej predsednik nadzornega sveta, o daljši odsotnosti, ki se prične z 11. 4., zato sem se odločil za sklic nujne seje komisije pred 11. 4., da je predsednik nadzornega sveta lahko z nami, in ne namestnica, kajti s tem, verjamem, bo tudi sama razprava boljša, bolj produktivna in bolj dosledna.

Predlagam, da Poročilo o delovanju Nadzornega sveta RTV Slovenija za leto 2021 najprej predstavi predsednik Nadzornega sveta RTV, zato besedo dajem vršilcu dolžnosti oziroma predstavniku RTV, če je kdo na seji namesto direktorja. (Nihče.) Torej, v imenu vodstva RTV ni predstavnika. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za kulturo, nato pa bo sledila razprava poslank in poslancev. Torej, besedo zdaj dajem predsedniku Nadzornega sveta RTV dr. Borutu Rončeviću. Pred tem pa še eno obvestilo, in sicer, Tamara Vonta nadomešča poslanca Rastislava Vrečka. Gospod Rončević, beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predstavniki ministrstva! Hvala za besedo. Hvala za razumevanje oziroma za upoštevanje moje službene odsotnosti, ki se bo začela naslednji teden in tudi moje iskreno opravičilo za neudeležbo ob prejšnjem vabljenju. Kakorkoli nam informacijska tehnologija življenje olajšuje in pospešuje, včasih tudi kakšno reč vrže v kakšen predal, ki ga redno ne kontroliraš. Prejeli ste poročilo o delu Nadzornega sveta RTV, ki ga je nadzorni svet tudi sprejel, preden smo ga vam poslali v obravnavo. Jaz nerad berem gradiva, ki ste jih predstavnice in predstavniki našega ljudstva prejeli, zato bi samo izpostavil nekaj pomembnih poudarkov, da bomo vsi skupaj razumeli naše delo.

Nadzorni svet ima v tej hiši RTV Slovenija specifično nalogo, ki je opredeljena z zakonom in statutom. Ta naloga vsebuje naslednje: sprejema statut zavoda, sprejema finančni načrt in letno poročilo in odloča o uporabi morebitnega presežka prihodkov nad odhodki, določa ceno storitev, ki niso del javne službe, določa način prijavljanja in začasnega ali trajnega odjavljanja sprejemnikov, podrobneje določa način plačevanja prispevkov za sprejemnike ter kriterije za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo skladno z zakonom odloča o tarifah in drugih pogojih za oddajanje programov drugih izdajateljev, nadzira gospodarnost in zakonitost poslovanja, nadzira vodenje poslovnih knjig in pregleduje periodične obračune in opozarja na neustreznost finančnega poslovanja ter predlaga ukrepe za izboljšanje dela. Točno to so naše naloge. Nadzorni svet ne vodi zavoda, to je treba poudariti, kajti v javnih razpravah in osebnih komunikacijah, ki jih nadzorniki prejemamo, in tudi občasno v tej hiši, na razpravah, na katerih sem bil, sem imel čast, da sem bil povabljen, se pojavljajo drugačna mnenja oziroma drugačne misli. Se pravi, mi nismo poslovodstvo, mi tudi nismo disciplinska komisija, ne ukvarjamo se z idejami, ampak s številkami, členi in pa paragrafi. In nadzorni svet pod mojim vodenjem deluje strogo v okviru teh omejitev pristojnosti. V začetku našega mandata v novi sestavi, pretežno novi sestavi, se je občasno seveda pojavila želja po razpravljanju o zadevah ali celo o sprejemanju sklepov, ki sodijo pod pristojnosti vodstva ali pa morda programskega sveta ali pa nikogar od teh, vendar pa teh praks nismo dopuščali. Občasno se še vedno pojavijo s strani manjšega dela nadzornikov kakšne pobude, ki so posledica kakšnih specifičnih, popolnoma razumljivih interesov, pogosto tudi manjšega pravnega neznanja, vendar pa seje v nasprotju s sejami v zaključku prejšnjega mandata, ko je bila RTV pol leta brez učinkovitega nadzora, potekajo ustrezno.

Nadzorni svet se je prvič sestal na seji 20. 1. 2022, za predsednika so izvolili mene, ter na 2. redni seji 9. 2. 2021 za namestnico predsednika izvolili dr. Tamaro Besednjak Valič. V letu 2022 smo se sestali na vseh predvidenih enajstih rednih sejah, udeležba na sejah je bila visoka, 90 %, posamezne seje so v povprečju trajale dve uri. Člani delujejo, so delovali in še vedno delujejo v štirih delovnih telesih oziroma odborih, ki so imeli v letu 2022 skupaj devet sej; lahko pa poudarim, da je ta dinamika v letu 2023 še večja. Seje so potekale tekoče in naš nadzor nad RTV je po našem mnenju ustrezen. Ostale poudarke o našem delu pa ste seveda prejeli v našem poročilu.

Hvala za besedo.

Najlepša hvala, dr. Rončević. Zdaj dajem besedo še predstavniku Ministrstva za kulturo.

Hvala za besedo.

Pozdrav vsem poslankam in poslancem ter ostalim gostom!

Kakor je že moj predhodnik povedal, ureditev našega največjega javnega zavoda na področju kulture in medijev je pač notranji nadzor. Mi tukaj kot ministrstvo nimamo neposrednega nadzora nad poslovanjem zavoda, vendar kljub temu glede na poročilo nadzornega sveta se nam postavlja par vprašanj oziroma bi mogoče bilo smiselno dodatna pojasnila dobiti.

Predvsem je splošna ugotovitev, da se je nadzorni svet predvsem seznanil z dokumenti, ki so bili predlagani s strani generalnega direktorja, ter jih potrjeval. Dve področji bi izpostavil, ki nista bili mogoče ustrezno obravnavani s strani nadzornega sveta. To je vprašanje glede padanja gledanosti posameznih oddaj na RTV, kar potem tudi lahko vpliva na samo poslovanje zavoda, predvsem v manjših komercialnih, potencialno manjših komercialnih prihodkih. In glede kadrovske politike, kjer je prihajalo do velike menjave kadrov, nekega prisilnega upokojevanja, določene odpravnine so bile postavljene, kar tudi vpliva lahko, seveda vpliva na finančna sredstva RTV oziroma se postavlja vprašanje racionalne in gospodarne rabe sredstev javnega zavoda.

Toliko z naše strani.

Najlepša hvala.

Zdaj prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Če želi kdo razpravljati, prosim, naj se prijavi z dvigom roke. Gospa Živic, gospa Sukič, gospa Vonta. Prosim.

Hvala za besedo.

Jaz bi imela samo eno vprašanje za gospoda predsednika nadzornega sveta. In sicer, če mi obrazloži presežek prihodkov nad odhodki poslovnega leta, ki je znašal 2 milijona 449, če je v obrazložitvi napisano, da ste izgubo v vrednosti 4 milijone 740 tisoč krili iz prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Se pravi, skupni presežek prihodkov nad odhodki, ki je znašal 2 milijona 449 163. Jaz razumem nekako tako, kot da se je skupni presežek prihodkov preteklih let pokrival izgubo leta 2021 in še ustvaril nek presežek prihodkov nad odhodki, ni nula, bom rekla tako, po domače.

Hvala.

Najlepša hvala.

Naslednja prijavljena je gospa Sukič.

Lep pozdrav!

Jaz bi imela kar nekaj vprašanj v zvezi s spremembami in dopolnitvami statuta RTV. Namreč, Nadzorni svet RTV je na predlog generalnega direktorja ter ob predhodnem soglasju programskega sveta dne 25. maja 2022 na 5. redni seji sprejel spremembe in dopolnitve statuta RTV Slovenija, ki so bile objavljene v Uradnem listu 8. 7. 2022. In sicer, med temi uveljavljenimi spremembami je bilo kar nekaj takih, ki so pri zaposlenih na RTV in pa pri strokovni javnosti naletele na ostre kritike. Med drugim recimo to, da je informativni program Televizije Slovenija se razdelil v dve uredniško producentski enoti, in sicer v informativna programa prvega in drugega programa, ter sama reorganizacija MMC. Glede na to, da sta gledanost informativnega programa in klikanost MMC v zadnjem letu izrazito oziroma zelo močno padli, bi bilo smiselno, torej vas naprošam kot predstavnika nadzornega sveta, odziv glede tega. Kako je možno, da se nadzorni svet, recimo, kajne… Kako se torej odzivate na to, na učinke te reorganizacije?

Poleg tega je tudi svet delavcev oziroma zaposlenih na RTV so opozorili, da se nove določbe statuta tudi ne izvajajo oziroma se niso izvajale v letu 2022. V skladu s prehodnimi določbami bi namreč moral generalni direktor organiziranost RTV Slovenija uskladiti s temi spremembami v šestih mesecih od njihove uveljavitve, v istem roku pa uskladiti tudi splošne akte zavoda, saj mesti odgovornih urednikov drugega informativnega programa in MMC v letu 2022 po uveljavitvi statutarnih sprememb nista bili zasedeni. Pa me tudi tukaj zanima komentar vas kot predstavnika nadzornega sveta, ker to so resne stvari.

Nadalje, v zvezi z nadzorom poslovanja. Splošna in temeljna pristojnost nadzornega sveta je seveda nadzor nad poslovanjem RTV. Zato se tukaj postavlja zelo resno vprašanje, ali je bil ta vaš nadzor v posameznih segmentih resnično ustrezen, resnično zadosten. Recimo, iz vašega poročila ni razvidno, da bi vi opozarjali vodstvo RTV na nepravilnosti oziroma kakorkoli zahtevali dodatna pojasnila, kaj šele, da bi naložili kakršnekoli ukrepe iz svoje pristojnosti. Namreč, iz vašega poročila - zdaj govorimo o vašem poročilu - izhaja predvsem, da ste se seznanjali z dokumenti in očitno nekritično potrjevali vse predloge generalnega direktorja.

Še posebej pa bi izpostavila dve področji. In sicer, kot sem že prej omenila, glede padanja gledanosti posameznih oddaj na RTV, kar se odraža oziroma se bo navsezadnje neizogibno odrazilo v manjših komercialnih prihodkih. To so pač realne posledice takih stvari, kot je padanje gledanosti, padanje klikanosti MMC, kar sem prej omenila, in tako naprej. In pa glede kadrovske politike, zaposlovanja novih kadrov, prisilno upokojevanje, odpravnine, kar seveda tudi neizogibno vpliva na finančna sredstva RTV oziroma na njihovo racionalno rabo. Oziroma, če sem malo bolj natančna, od vodstva niste zahtevali vseh potrebnih aktov, ki jih javni zavod mora imeti, predvsem pa katalog potrebnih delovnih mest po organizacijskih enotah, kar bi lahko bilo za ugotavljanje ukinjanja delovnih mest v okviru programov presežnih delavcev, kar je ključno. In kolikor sem seznanjena, izdano je bilo več kot 170 odločb za odpoved delovnih razmerij iz poslovnih razlogov. In tu se sprašujemo, ali je vse to skladno z zakonodajo. Zato pričakujem resna in argumentirana pojasnila. Tudi iz poročila, vašega, ne izhaja, da bi ustrezno nadzorovali delovanje vodstva RTV pri sklepanju najemnih pogodb s honorarnimi sodelavci, kjer izpostavljam nevarnost, da so s tem po vsej verjetnosti nastali mnogi elementi delovnih razmerij, kar bi ponovno pomenilo oškodovanje javnih sredstev. Mislim, to so zelo resne stvari in to se od nekega nadzornega sveta pač pričakuje. In to iz vašega poročila resnično ni razvidno. Se pravi, da niste zaznali nevarnosti oškodovanja javnih sredstev. Da, recimo, ob sklenitvi aneksa številka 14, ki v svojem 7. členu zagotavlja vsem vodilnim, ki bi bili razrešeni, do dvajset plač oziroma razliko med sedanjim in novim delovnim mestom za dvajset mesecev. Iz vašega poročila se vidi, da te nevarnosti očitno niste zaznali oziroma ste bili brezbrižni do nje ali kakorkoli to že komentiram, pa čeprav je bilo to povedano na seji programskega sveta in tudi v sporočilu generalnega direktorja zaposlenim.

Tako vas sprašujem, kako lahko ocenjujete svoje delo kot ustrezno, če omenim samo teh nekaj stvari; še več jih je, pa lahko pozneje v razpravi še nadaljujemo. Hvala lepa zaenkrat.

Najlepša hvala.

Besedo dajem gospe poslanki Tamari Vonta.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Nadzorni svet v skladu s pristojnostmi, kot smo slišali, nadzira poslovanje RTV Slovenija, nadzira pa tudi zakonitost poslovanja, torej gospodarsko in finančno vodenje, ima vpogled v vodenje poslovnih knjig in ima vpogled v vso dokumentacijo javnega zavoda ter opozarja na neustreznost finančnega poslovanja in predlaga ukrepe za izboljšanje dela. Moje prvo vprašanje bi se vezalo prav na to določilo dela nadzornega sveta, in sicer, koliko opozoril oziroma ali je nadzorni svet izdal kakršnokoli opozorilo glede na neustreznost finančnega poslovanja oziroma ali je predlagal kakšne ukrepe za izboljšanje dela. To bi bilo moje prvo vprašanje.

V javnosti se seveda pojavljajo številni pomisleki o učinkovitosti nadzora nadzornega sveta, predvsem pa o avtonomiji nadzornega sveta in o neodvisnosti dela Nadzornega sveta RTV, kajti Nadzorni svet RTV ni pirnica, ki pokriva vse izmišljotine vodstva, ampak ga nadzira vodstvo. Seveda, zavedam se, da govorimo o poročilu za leto 2021. Zavedam se tudi, da delovanje oziroma način delovanja nadzornega sveta se verjetno tudi iz leta 2021 na 2022 vseeno ni bistveno spremenil, čeprav je bilo, kot vemo, delno so bili člani imenovani leta 2021, delno leta 2022. Je pa res, da mi lahko svoje razprave in vse podatke, ki jih imamo, in vse stvari, ki jih bomo danes govorili, pač nekako sklepamo na podlagi tistega gradiva, ki ga imamo. Torej, mi ne moremo razpravljati o nečem, česar nimamo, pa čeprav bi vendarle že morali imeti. In to je že prva točka čeprav bi vendarle že morali imeti. In to je že prva točka, ki postavlja v zelo slabo luč delo nadzornega sveta in nasploh delo vseh struktur nadzora in vodenja RTV-ja. Namreč, ustvarja se občutek, da enostavno javnost, pa tudi mi kot Državni zbor ne moremo priti do teh podatkov. Ti podatki so v lekturi že nekaj mesecev. Jaz se zelo veselim tega literarnega dela, ki bo nastalo iz tega poročila.

Pa če gremo po vrsti. Vodstvo naj bi decembra lani v osnutku letnega poročila izkazovalo 7, skoraj 7 in pol milijona evrov minusa in to je bila izguba iz poslovanja. Dva meseca kasneje je bila slika povsem drugačna, pozitivna. Govorimo o pravem malem poslovnem čudežu. In jaz mislim, da bomo tudi tu morda dobili kakšen vzorec, da se bodo te stvari, da se bomo zgledovali po tako imenitnem delovanju in poslovanju. Recimo, da gre del tega res na račun odloka vlade o plačilu dela električne energije za leto 2022, zaradi česar smo imeli še nekaj mesecev nazaj zelo vroče razprave na Odboru za kulturo in pogrom, kako država ne pomaga RTV-ju, kako bo zaradi višanja cen elektrike izguba na RTV-ju 12 milijonov in potem se je pač zadeva zaključila, kakor se je po vseh teh zgodbah, da naj se ukine oziroma prostovoljno plačuje RTV prispevek, smo prišli do tega, da je vodstvo pisalo predsedniku Vlade, naj se takoj zviša, sicer bomo pač, kot radi rečemo, izklopili glasbo in zmotili kablove in šli naprej, a ne? In zdaj pa kar naenkrat ta poslovni čudež na RTV-ju. Potem vodstvo iz pasivnih časovnih razmejitev, torej denarja, ki je namenjen za filme, med prihodke prinese kar skoraj 3 milijone evrov, torej 2,6 milijona evrov. Ampak seveda ta ukrep še vedno ni bil dovolj, zato je bilo treba nekako tudi sprejeti pravilnik, ki velja retroaktivno za celo leto. Svet delavcev, pa če vam je všeč ali ne, pa če nam je vsem všeč ali ne da sodeluje pri tem v zakonu, ki je veljal in je tako zapisano in svet delavcev sodeluje pri tem in je opozoril tudi na 84. člen statuta, v katerem piše, da predloge splošnih aktov pripravi vodstvo RTV Slovenija ob sodelovanju sveta delavcev RTV Slovenija in po predhodnem mnenju sindikata. Sprejme jih seveda generalni direktor, a ne tokrat. Seveda nadzorni svet verjetno res nima nič s tem. Ampak jaz se bojim, da so tu nekaj tudi finančne posledice, zato pa je nadzorni svet seveda odgovoren.

Potem, če gremo naprej, objekt na Komenskega 5, o katerem govorimo že 15 let in bila je sprejeta odločitev, da ta projekt ne bodo gradili. Ampak v računovodskem poročilu za leta 2021 vendarle imamo pol milijona izdatkov za projekte, ki so preneseni iz konta investicije v pripravi na stroške, kar seveda pomeni, da je za toliko bila izguba v letu 2021, lani pa se je, pa je prišlo do čudežnega obrata, in sicer, da bo objekt grajen in v novo verzijo vpisanih 40 tisoč evrov, kar je v bistvu znesek za šalo, ker vemo za kako velik projekt gre. Ampak vendarle, dejstvo je, da je bil ta projekt vpisan v trenutku, ko je direktor že opravljal, ko je že bil vede in bi moral opravljati samo še tekoče posle. Tekoči posli po domače je ena, zdi se kar uveljavljena praksa v zadnjem času. Torej, gradnja nadomestnega objekta na Komenskega v skladu s potrebami računovodstva. Potem pa imamo tu še javni razpis za merjenje gledanosti programskih vsebin za petletno obdobje v višini 5 milijonov evrov, čeprav je do izteka te pogodbe še kar nekaj časa. Seveda verjetno večina, ki mogoče danes spremlja to sejo, ne ve, da je višina reklam odvisna tudi od tega, kako gledana je neka oddaja, kako gledan je nek program in zato je merjenje in tudi sama, bom rekla, metodologija program in zato je merjenje in tudi sama, bom rekla, metodologija merjenja v tem primeru izjemno pomembna, zato ta zgodba zagotovo ni povsem slučajno. In potem slišimo pravno službo RTV-ja, seveda to ni nadzorni svet, ampak vendarle nadzorni svet mora imeti ves čas v uvidu do kakšne finančne škode v poslovanju lahko pride, ker gre za javni denar. In če mi vemo, da je v enem letu padla gledanost za skoraj 20 %, potem nas lahko upravičeno skrbi, zelo upravičeno skrbi. Program se dela z našim denarjem, z denarjem od RTV prispevka. In lahko smo zaskrbljeni, če ta denar ni porabljen tako, kot bi moral biti, ker vemo, da po zakonu ima RTV svoje določene naloge in lahko in verjetno bomo tudi v odgovoru slišali, da ni naloga nadzornega sveta, da se ukvarja z vsebino. Ja, ampak vsebina in finančni učinki te vsebine nista dve ločeni entiteti, ampak gresta z roko v roki. In zato je nadzorni svet še kako odgovoren.

Tržni prihodki, zelo zanimivo. Sanacija RTV naj bi se izvajala, saj se povečujejo tržni prihodki. Ja, tržni prihodki so se res povečali, posebej en del, tisti, ki je nekako vezan na oddajnike in zveze in tisti, ki je vezan na podražitev elektrike in s tem tudi višje fakture, ki so nastale po tej zvezi.

Tukaj se bo pojavila še ena zelo zanimiva zgodba, o kateri danes ne bom govorila, ampak zagotovo bo o njej govoril tudi nadzorni svet, če ne drugače, takrat, ko bo poklican na odgovornost.

Oglaševanje je v resnici nižje, posebej na televiziji. Zakaj? Iz razloga, ki sem ga prej pojasnila. Gledanost je vedno popolnoma povezana s tem, koliko nekdo je pripravljen plačati v določenem časovnem pasu za reklamo in to gre z roko v roki. Zelo zanimivo je, da se je to zgodilo leto 2022, leto velikih športnih dogodkov, leto, ko bi rekli nebes za trženje, nebes za trženje, ampak ne na RTV.

Potem bi imela še nekaj dodatnih vprašanj za spoštovanega predsednika nadzornega sveta. Ali drži, da ste na zadnji seji, morda je bila tudi predzadnja, sprejeli sklep o prodaji delnic Eutelast po bistveno nižji ceni, kot je predvideno v finančnem načrtu?

Potem me zanima, ali ste vodstvu svetovali, da glede na to, glede na vso število zaposlenih, glede na število služb, ki so na voljo, ali je res nujno, da se da strategijo za razvoj RTV-ja za leto 2023-2027, ki odloča o ključnih prioritetah, sinergijskih projektih in izzivih RTV delati zunanjemu izvajalcu? Ne bom se ukvarjala s tem, kaj je ta zunanji izvajalec naredil. O tem je bilo kar precej napisanega v medijih. Ampak sprašujem se, kako je mogoče, da v strategiji razvoja našega javnega zavoda določa neko podjetje v bistvu, ki nima vpogleda v delovanje vsega javnega zavoda skozi vso zgodovino, ki mogoče tudi nima izkušenj na tem področju, lahko, da se motim. Računam, da bo, da bomo dobili tukaj ustrezna pojasnila.

Zanima me, kaj je z realizacijo tega, kar je nadzornemu svetu maja leto 2020 naložil vodstvu? Namreč, dopolnitev sistemizacije z opredelitvijo pričakovanega števila zaposlenih po vseh organizacijskih enotah po tarifnih skupinah, kar mora imeti vsak javni zavod. Ga res še ni, ali ste to od vodstva dobili? Kajti, če tega ni, je vsako zaposlovanje in odpuščanje, milo rečeno, sporno.

Zanima me, če je nadzorni svet obravnaval trženjsko poročilo in odstopanja? To je v povezavi s tem, ko govorim, da je bilo leto 2022 res mala trženjska nebesa bi morala biti. Zanima me naslednja stvar, ali je finančno upravičeno in ali se je takšna odločitev izkazala za z vidika dela, ki ga opravlja nadzorni svet upravičeno, da je bila ustanovljena služba za korporativni marketing, katera naloga naj bi bila spremljati cilje in smernice trženja.« Vidimo, da je zelo dobro delala, saj je izplen trženja precej nižji kot v preteklih letih. »To delo je namreč po navadi opravljal vodja službe in ne nova služba, ki je pa,« poslušajte to, »razdeljena v dve podslužbi,« ta služba torej še v dve podslužbi, »služba za programski kontroling in služba za sinergijske projekte in nove tržne storitve.« Zelo zanimiva je predvsem služba za sinergijske projekte in nove tržne storitve, ker ima le enega zaposlenega, in to je vodja, vodja službe. Včasih so vse te naloge opravljali posamezni direktorji služb. Zdaj imamo cel kup novih služb z enim zaposlenim in, oprostite, pojavlja se občutek, da je šlo predvsem za to, da so določeni ljudje dobili službe in jih bodo imeli tudi, ko bo te nesrečne zgodbe enkrat konec. Neracionalno oblikovanje informativnega programa. Želela bi slišati od predsednika nadzornega sveta, kakšen je pogled nadzornega sveta na to in ali so finančni učinki glede te odločitve vidni, ali bodo vidni, ali kažejo pozitivno smer, ne vem. Dva informativna programa brez kakršnekoli študije oziroma analiz stroškov ter prikaz razlogov za smiselnost tega početja. Tako mala TV nima dveh oziroma tako mala javna televizija si ne more privoščiti dveh programov in dveh kompletnih uredništev informativnega programa. Poleg tega je ta zadeva še toliko bolj čudna, ker je ta način, način televizije iz leta 1990, in to nekje v srednji Evropi, nekje še v tistih državah, ki so izšle iz vzhodnega bloka. In mi to uvajamo leta 2021. Mislim, to, to je res nekaj ne razumnega. Ampak vidim, da nadzorni svet, kot je bilo rečeno, ne vodi zavoda, ampak ga nadzira, in po vašem mnenju je nadzor ustrezen. Zanima me, na podlagi česa lahko to trdite. Torej, imamo oblikovanje dveh informativnih programov in to v času, ko govorimo o velikih finančnih težavah, predvsem Televizije Slovenija, o tem govori tudi vodstvo, o tem govorijo vsi, pišejo se pisma, zahteva se pomoč, imamo pa dva informativna programa. Zanimivo je še to, da je od tega drugega informativnega programa na drugem programu RTV ostalo borih deset minut. Ta desetminutni pas informativnega programa vodi urednik, ki je bistveno bolje plačan od vseh ostalih urednikov na RTV Slovenija, ki so zadolženi za velike časovne pasove, za cele programe, torej ne za deset minut, ampak malo več. Zanima me, ali se nadzornemu svetu zdi poraba javnega denarja za tak način poslovanja v redu in ali so morda vodstvu predlagali kakršnekoli, kar sledi iz njihovih osnovnih nalog, predloge za izboljšanje poslovanja.

Zanima me, zakaj je strokovna direktorica na področju financ novembra odstopila, in sicer ob pripravah na zaključni račun in finančno poročilo. Slišati je namreč - res je, to so govorice, ampak nadzorni svet je vendar verjetno tudi s tem seznanjen -, da se ni strinjala z novim načinom prikazovanja finančnih tokov.

Če govorimo o oškodovanju javnega zavoda, bom začela recimo s tistimi najbolj očitnimi stroški promocije in vsega ostalega za novi drugi program, za oddajo Panorama, kjer so dobili zaposlitve novi delavci, kar je zelo lepo, da mlade zaposlujemo in to, ampak vendar moramo vedeti, da je RTV vseeno zavod, v katerem veljajo pač določena pravila zaposlovanja in napredovanj. Kar pomeni, novozaposleni brez izkušenj - veste, to delati na televiziji, v redu, prideš, ampak to tudi zahteva en določen čas, da se ti prerineš, bom rekla, do določenih funkcij, da postaneš, ne vem, karkoli, tako kot gre tudi pri zdravnikih, kajne. Ampak v tem primeru seveda ne vem, zakaj pride nekdo v službo in takoj dobi plačo, recimo, v 45. plačnem razredu, mladi – saj, še enkrat, pozdravljam to, ampak mora biti pa v skladu z zakonom in v skladu z vsemi pravili. Torej, prideš v novo službo, si v 45. plačnem razredu, kot novinar, recimo, oddaje Panorama. Urednik oddaj na prvem programu, ki tam dela dvajset let, pa je sicer umeščen v 43. plačni razred. Skratka, nekdo, ki pride v službo, dobi že takoj »vau«, drugi pa rabi dvajset let, da pride vsaj blizu tega.

Zanima me, ali ste ugotavljali, kakšna je finančna škoda zaradi padca gledanosti oddaje Dobro jutro in Sobotno popoldne in ali je nastala finančna škoda ob ukinitvi nekaterih res dobro gledanih oddaj, Globus, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Studio City.

Zanima me še nekaj drugega, in sicer: Ali je nadzorni svet spremenil prakso, ki je bila v prejšnji zasedbi nadzornega sveta, v kateri je sodeloval kot predsednik, seveda, zdajšnji vršilec dolžnosti generalnega direktorja, in sicer, da je dovoljeno izplačevati le 500 evrov honorarja. Zanima me, ali to še vedno velja, ker kolikor slišim, temu ni tako.

Tem odpuščanja in odpravnin se raje ne bom lotila. Tu je vprašanj še veliko več, nejasnosti, krpanja, financiranja iz prodaje delnic, nasilnega upokojevanja in podobno. Oprostite, razlogov za skrb nad vašo nadzorno funkcijo je več kot dovolj. Razsipavanje denarja na eni strani, na drugem koncu zadrževanja na stolčkih za vsako ceno, strmoglavljenje ugleda in gledanosti pomeni obenem tudi strmoglavljenje tržnih prihodkov - to vam mora biti pa vsem jasno.

Hvala lepa za odgovore.