38. redna seja

Kolegij predsednice Državnega zbora

7. 4. 2023

Transkript seje

Začenjam 38. sejo Kolegija in vse prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da ste bili včeraj obveščeni o novem gradivu k 2. in 4. točki dnevnega reda. Poslanec Jonas Žnidaršič nadomešča na Kolegiju predsednice Državnega zbora poslanca oziroma vodjo poslanske skupine Janija Prednika.

Prehajamo k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, IN SICER K PREDLOGU ZA OBRAVNAVO PREDLOGOV ZAKONOV PO NUJNEM POSTOPKU.

Predlog ste prejeli s sklicem seje Kolegija. Razpravljali in odločali pa bomo o treh predlogih za obravnavo predlogov zakonov po nujnem postopku, katerih predlagatelj je Vlada Republike Slovenije.

Najprej prehajamo na obravnavo predloga, da Državni zbor po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o informacijski varnosti. Sprašujem predstavnico Vlade, generalno sekretarko Barbaro Kolenko Helbel ali želi besedo? Izvolite.

Barbara Kolenko Helbl

S tem predlogom prispevamo k zagotavljanju kibernetske varnosti v državi, in sicer se vzpostavlja zakonski okvir za predpis minimalnih tehničnih ukrepov in zahtev, ki jih morajo izpolnjevati subjekti, ki se vključujejo v centralni informacijsko komunikacijski sistem in se vzpostavlja ustrezen nadzor in boljša odzivnost državnih organov v primeru incidentov oziroma kibernetskih groženj, tveganj. Hvala.

Najlepša hvala za to pojasnilo. Odpiram razpravo in sprašujem, ali želi morda kdo besedo? Ne želi.

Torej, dajem na glasovanje sklep: »Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o informacijski varnosti se obravnava po nujnem postopku.«

Glasujemo. Kdo je za? (Gibanje Svoboda, Levica, predstavnik manjšinskih poslancev in SD.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo na obravnavo predloga, da Državni zbor po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije.

Ponovno sprašujem predstavnico Vlade, generalno sekretarko Barbaro Kolenko Helbel, ali nam želi kaj pojasniti? Izvolite.

Barbara Kolenko Helbl

S tem predlogom se spreminja določena zgornja meja tržnih prihodkov proizvajalcev. Gre dejansko za spremembe v cenah električne energije, ki se odražajo tudi v teh ukrepih, ki jih je potrebno prilagoditi oziroma ustrezno spremeniti, za kar je seveda v skladu z uredbo sveta še čas sedaj do junija. Hvala.

Najlepša hvala. Odpiram razpravo. Želi morda kdo besedo? Ne želi. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. In sicer glasujemo o sledečem sklepu: Predlog zakona o spremembah Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije se obravnava po nujnem postopku.

Glasujemo. Kdo je za? (Gibanje Svoboda Levica, predstavnik manjšinskih poslancev in SD.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Prehajamo še na obravnavo predloga, da Državni zbor po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo in ponovno predajam besedo predstavnici Vlade, generalni sekretarki Barbari Kolenko Helbl, izvolite.

Barbara Kolenko Helbl

Hvala.

Kot že ime zakona pove oziroma sprememba predvidena zaradi zagotavljanja dobav vezanih na energijo, tu je pomembno, da se na ravni Evropske unije dejansko formira enotna nakupna platforma, v katero se nameravamo vključiti in kar je potrebno zagotoviti do poletja. Se pravi, do takrat moramo mi že imeti zadeve pripravljene in s tem predlogom se tudi obveznost vključitve določenih deležnikov ureja, no, da se zadeve speljejo na naši strani. Hvala.

Najlepša hvala. Odpiram razpravo in sprašujem, ali želi morda kdo besedo? Ne želi. Torej zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanj. In sicer glasujemo o sledečem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo se obravnava po nujnem postopku.

Glasujemo. Kdo je za? (Gibanje Svoboda Levica, predstavnik manjšinskih poslancev in SD.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem zaključujem to točko.

Prehajamo k 2. TOČKI DNEVNEGA REDA - DOGOVOR O PRIPRAVI SKLICA 9. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA, KI SE BO ZAČELA V PONEDELJEK, 17. APRILA 2023. Novo gradivo k tej točki ste prejeli včeraj in odpiram pri tem razpravo. In sprašujem ali želi kdo razpravljati? Ne želi. Torej zaključujem razpravo. V skladu z dogovorom bo pripravljen sklic 9. seje Državnega zbora in s tem zaključujem to točko.

Prehajamo k 3. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGOV ZAKONOV PO SKRAJŠANEM POSTOPKU. Predlog ste prejeli s sklicem seje Kolegija. Razpravljali in odločali bomo o štirih predlogih za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. In sicer najprej o tem, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zavodi. In sprašujem predstavnico Vlade? Izvolite, generalna sekretarka Barbara Kolenko Helbl, beseda je vaša.

Barbara Kolenko Helbl

Hvala.

Postopek se predlaga, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. Gre za ureditev imenovanja vršilca dolžnosti direktorja zavoda za čas do imenovanja direktorja v skladu z zakonskimi določbami. Spremembe in dopolnitve se nanašajo tudi na razloge za razrešitev direktorja, ki se na nek način novelirajo, se tudi usklajujejo s primerljivimi ureditvami in spremembe in dopolnitve se predlaga zaradi učinkovitejšega, kvalitetnejšega in strokovnejšega dela zavodov. Hvala.

Hvala lepa. Odpiram razpravo in sprašujem, tukaj je interes, mislim, da.. torej Cigler Kralj, poslanec, izvolite, najprej boste vi na vrsti, za vami pa kolegica.

Najlepša hvala. Dober dan vsem. Nova Slovenija bo proti skrajšanemu postopku za Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o zavodih. Razlogov je več, nekaj jih bom nanizal. Vtis je, da je zakon namenjen političnemu discipliniranju direktorjev s katerimi pač nekdo ni zadovoljen. Predlog je bil na Vladi obravnavan netransparentno in brez javne razprave, občine sploh niso bile vključene v javno razpravo, pa tematika zelo, zelo močno zadeva tudi njih. Ni jasno za katere javne zavode bo zakon veljal in za katere ne. Uvaja se, lahko rečem, dodatne, pomensko precej odprte razloge za razrešitev direktorjev, na primer, neprimerne delovne ali strokovne kvalitete - to se lahko interpretira tako ali drugače - nedoseganje zadovoljivih delovnih rezultatov - tudi to je dokaj ohlapen kriterij za uspešnost -, in nenazadnje ni pojasnjeno zakaj je sedanja ureditev razreševanja direktorjev problematična in tudi ni pojasnjeno, kako bi hitrejše menjavanje direktorjev ter večja pooblastila Vlade pomagala k učinkovitejšemu delovanju javnih zavodov.

Torej proti skrajšanemu postopku.