Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje in vsi, ki spremljate današnjo sejo preko televizijskih ekranov, pa tudi mediji, lepo pozdravljeni na 10. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ!

Obveščam vas, da je zadržan, da nihče ni zadržan, kot nadomestni člani pa so na seji prisotni Andreja Kert, ki nadomešča Rastislava Vrečka, nato Andreja Živic, ki nadomešča Franca Propsa, nato Nataša Sukič, ki nadomešča Milana Jakopoviča, in mag. Janez Žakelj, ki nadomešča gospoda Jožefa Horvata.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s samim sklicem seje.

Torej prehajamo na 1. - in tudi edino - TOČKO DNEVNEGA REDA OMENJENE NUJNE SEJE - ZAHTEVA ZA PREDSTAVITEV OSNUTKA PREDLOGA FINANČNEGA OKVIRA IN IZRAČUNOV NAPOVEDANE DAVČNE REFORME.

Torej zelo pomembna tema vizavi tudi dogodkom v javnosti. Poslanska skupina NSi je 31. 3. na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi, s samim predlogom sklepa, ki je tudi objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

K točki dnevnega reda so bili vabljeni mag. Janez Žakelj kot predstavnik predlagateljice, dr. Robert Golob, predsednik Vlade, gospod Klemen Boštjančič, minister za finance, mag. Marjana, se opravičujem, Marjana Bednaš, direktorica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, ki se je opravičila, gospod Peter Grum, generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije, dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta Republike Slovenije, mag…, aha, okej, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje Manager, ki so se opravičili in tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

Vse prisotne na današnji seji še enkrat lepo pozdravljam!

Jaz predlagam, da današnjo razpravo opravimo po običajni poti in sicer najprej predstavnik Poslanske skupine NSi dodatno predstavi zahtevo za sklic te seje, v nadaljevanju boste besedo seveda dobili vsi vabljeni gostje, začenši s predstavniki Vlade in nato članice in člani Komisije za nadzor javnih financ. Na razpolago imamo približno 2 uri, mogoče 2 uri, 15 minut, za to razpravo.

Tako da, dajem besedo mag. Janezu Žaklju, v imenu predlagateljice, da predstavi dodatno sam sklic seje.

Najlepša hvala predsednik.

Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani drugi vabljeni, predsednik Fiskalnega sveta, državna sekretarka!

Zdaj, slišali ste, mineva pa že mesec dni od napovedane davčne reforme, pa je Vlada še vedno ni predstavila javnosti. Stabilno davčno okolje je ključno za dobro delovanje gospodarstva, pa tudi za družbe na sploh, zato zaradi te negotovosti smo se v Novi Sloveniji odločili, da bomo sklicali sejo na to temo.

Vlada je državljane namreč po našem prepričanju in podjetja, dolžna seznaniti s tem, kakšno davčno okolje in kakšne reforme načrtuje. Na Brdu pri Kranju je 14. marca 2023 potekel 3. vrh koalicije, na katerem ste se koalicijski partnerji seznanili z izhodiščnim okvirjem davčne reforme. Napovedane so bile davčne spremembe na dveh področjih, sprememba dohodninske zakonodaje, ki naj bi stopila v veljavo v letu 2024, in sprememba zakonodaje na področju davka na premoženje, ki naj bi stopil v veljavo v letu 2025.

V javnosti v zvezi z napovedano davčno reformo lahko slišimo ogromno nasprotujočih si informacij in različnih interpretacij. Tudi predstavniki Vlade o tej konkretni vsebini davčne reforme dajete različne informacije, ki so medsebojno v očitnem neskladju in si celo nasprotujejo. Za slovensko javnost, gospodarstvo in nenazadnje tudi za opozicijske stranke pa je ključno, da od vas, vladnih predstavnikov, končno dobimo uradni okvir, osnutek predloga napovedane davčne reforme. Predsednik Vlade, dr. Robert Golob in ostali vladni predstavniki ste v zvezi z davčno reformo napovedali široko javno razpravo, ki pa je nemogoča, dokler nimamo pred seboj konkretnih podatkov konkretnih izračunov in nasploh okvirja davčne reforme. Tako ljudje še danes ne vemo, bomo plačevali več davka ali bomo imeli nižje davke, bodo naše plače bolj ali manj obdavčene? Prav tako ne vemo, ali nas čaka dodaten davek na nepremičnine in kateri del našega premoženja bo Vlada dodatno obdavčila.

V Novi Sloveniji ocenjujemo, da se je Vlada tega, te davčne reforme lotila neprimerno, neprofesionalno, lahko bi rekel prav amatersko. Ključno je, da danes nihče, ne davkoplačevalci, ne gospodarstvo ne vedo, kakšni so načrti Vlade, kar izjemno negativno vpliva na predvidljivost davčnega in nasploh poslovnega okolja. Zato v Poslanski skupini NSi zahtevamo, da 1., Vlada nemudoma predloži osnutek predloga davčne reforme, natančen finančni okvir in izračune napovedane davčne reforme, 2., da Vlada pojasni način, kako se bo izvedla razbremenitev plač, in 3., da vlada jasno predstavi način in obseg obremenitve premoženja državljanov in podjetij.

Iz vsega naštetega je verjetno že javnosti precej jasno, da leto 2023 ne bo leto reform, ampak bo bolj leto časovnic, stresnih testov in praznih obljub. Bistven problem te Vlade, ko smo zasledovali v medijih, ni slabo komuniciranje, ampak je problem, da je komunikacija prazna in brez vsebine, poslušamo samo neke, ko bi, če bi, kadar bi, ni pa nič konkretnega.

V Novi Sloveniji menimo in smo prepričani, da bi moral biti cilj davčne reforme nižji, ne višji davki in za nas je ključno, da se delo razbremeni, ljudem, tistim, ki delajo, mora od njihovega dela ostati v žepu več, posebno pozornost pa, menimo, je treba posvetiti srednjemu sloju, ker dobro stanje srednjega sloja pomeni blaginjo za družbo in mogoče kot tak drug poudarek, za razvojni preboj Slovenije je ključno, da zadržimo najsposobnejši razvojni kader, zato v Novi Sloveniji stavimo na razvojno kapico.

Najlepša hvala.

Sedaj pa dajem besedo državni sekretarki, gospe Nikolini Prah.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči.

Spoštovani poslanke, poslanci in ostali vabljeni!

Na Ministrstvu za finance smo opravili temeljito analizo obstoječega davčnega sistema in v skladu s tem pripravili tudi izhodišča za prenovo, s katerim želimo doseči bolj pregleden, enostaven in uravnotežen davčni sistem. Samo tak namreč lahko sledi naraščajočim potrebam družbe.

Analiza, ki smo jo pripravili, je jasno pokazala, da so davčni zakoni zaradi vpeljave številnih sprememb in izjem postali nepregledni, davčna zakonodaja je bila v preteklih 17. letih deležna številnih parcialnih popravkov, s katerim se je v sistem vneslo precejšnje število anomalij, ki so zmanjšale predvidljivost in predvsem preglednost celotnega sistema.

Na področju dohodnine si tako želimo ponovno vzpostaviti temeljno davčno načelo, to je plačevanje davka po ekonomski moči. Na področju obdavčitve premoženja želimo zasledovati cilj, da tisti z več premoženja prispevajo večji delež davkov v skupno blagajno. Dejstvo s katerim se bomo zagotovo strinjali, pa je, da davčna politika v zadnjih letih ni uspela slediti javni porabi, ki jo narekujejo rastoče potrebe družbe. V zadnjem desetletju so države članice Evropske unije v povprečju dvigovale delež davkov in prispevkov v bruto domačem proizvodu, v Sloveniji pa se je v povprečju ohranjal enak delež oziroma se ta celo zniževal. Podatki o ekonomski strukturi davkov za Slovenijo kažejo, da obremenitev z davki ni najbolj ugodna, zaradi nadpovprečne obremenitve dela, kar izhaja zlasti iz najvišje obremenitve s prispevki za socialno varnost med vsemi članicami EU 16,8 % BDP, povprečje v EU je pa 13,5 % ter zelo nizke obdavčitve z davkom na premoženje 0,6 % BDP, kar predstavlja 22 mesto med 27 članicami EU. Poleg analize nam torej tudi mednarodne primerjave nakazujejo, da bi morali pripraviti ustrezne davčne spremembe. Osnovni razlog sprememb na davčnem področju je prizadevanje za rešitve, ki izhaja iz načela enakomerne porazdelitve javnofinančnih bremen. Prek plačila davka namreč vsak pravni subjekt in fizična oseba sodeluje pri financiranju javne porabe. Ob tem poudarjam, da so bila na vrhu koalicije predstavljena zgolj temeljna izhodišča in ne že izoblikovan sistem, saj je bil vseskozi namen in to je bilo po vrhu koalicije tudi izrecno poudarjeno, intenzivno sodelovati z javnostjo in voditi socialni dialog. Davčne rešitve namreč, da se zadevajo prav vsakega izmed nas. Naše vodilo pri pripravi izhodišč za celovito prenovo, ki bi naslovila izzive obstoječega davčnega sistema je torej zagotoviti uravnoteženo porazdelitev davčnih bremen in hkrati zagotoviti podlage za financiranje družbenih potreb za prihodnja desetletja.

Spoštovane poslanke in poslanci, konkreten predlog in ocene vseh davčnih sprememb bodo pripravljene in tudi podrobneje predstavljene, ko bodo opravljena usklajevanja in razprave z različnimi deležniki. Pomembno je, da skupaj pridemo do rešitev, ki bodo ljudem olajšale življenje in bodo ključne tako v smeri povečanja konkurenčnosti gospodarstva na segmentu davčne obremenitve dohodkov iz dela kot tudi v smeri enostavnosti, preglednosti in razumljivosti davčnega sistema. Navsezadnje je pravilnost takega vključujočega pristopa mogoče razbrati tudi iz izhodišč za sklic te seje ter iz odzivov na predstavljena izhodišča. Upoštevaje navedeno predlagam, da ne podprete predlaganega sklepa, navedenega v zahtevi za sklic seje, saj bi tak sklep dejansko onemogočal izvedbo široke razprave o predstavljenih izhodiščih. Rešitve bomo iskali tako dolgo, da bo prenova davčnega sistema dosegla čim večji družbeni konsenz.

Hvala.

Najlepša hvala. Sedaj predajam besedo gospodu / nerazumljivo/.

Izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovane gospe in gospodje, spoštovani visoki zbor.

Ustava Republike Slovenije določa temelje fiskalnega sistema v 148. členu, pri čemer je predvsem drugi odstavek pomemben za vzdržnost javnih financ in za fiskalno odgovornost, ki jo imajo vsi deležniki, tako Vlada kot Državni zbor pri sprejemanju ukrepov pri oblikovanju fiskalnega sistema in pri sprejemanju ukrepov na področju fiskalne politike. Fiskalni svet redno spremlja vse spremembe, ki lahko vplivajo na gibanje v javnih financah. Skladno z zakonodajo ocenjuje proračunske dokumente, ki poleg makroekonomskih okoliščin in obnašanja ekonomskih subjektov nakazujejo tudi zakonodajne spremembe s trajnim vplivom na strukturo javnofinančnih agregatov. Učinek morebitnih zakonodajnih sprememb se v proračunske dokumente vključi šele, ko so spremembe že sprejete oziroma če obstaja velika verjetnost njihove uvedbe. To je pravilo, ki velja pri ocenjevanju proračunskih dokumentov in ga uporablja tako Fiskalni svet kot tudi Evropska komisija. To je seveda mogoče šele, ko so spremembe v zadostni meri dodelane in tudi javno finančno ovrednotene. Fiskalni svet je tik pred začetkom priprave ocene osveženega programa stabilnosti za obdobje 2024-2026, ki jo bo predvidoma pripravil do sredine meseca, saj mora država program stabilnosti v osrednji evropski komisiji poslati do konca aprila.

Program stabilnosti predstavlja skupaj z okvirom za pripravo proračunov sektorja država temeljni dokument srednjeročnega proračunskega načrtovanja in naj bi torej vseboval vse sprejete javnofinančne politike oziroma tiste, za katere obstaja velika verjetnost njihove uvedbe. Spremembe davčne zakonodaje predstavljajo eno od napovedanih prilagoditev javnofinančnih sistemov, ki lahko imajo pomembne javnofinančne posledice. Te je potrebno ovrednotiti ob upoštevanju vseh dejavnikov navedenih sistemov, saj lahko imajo ti tudi med seboj povezane učinke za ekonomske agente in za javnofinančni položaj. Ocena srednjeročne javnofinančne vzdržnosti naj bi predstavljala enega od temeljnih temeljev predlaganih sprememb okvira ekonomskega upravljanja v Evropski uniji. Tudi zato je pri vseh prilagoditvah javnofinančnih sistemov pomembno, da so ob doseganju zastavljenih ciljev vsake posamezne prilagoditve in njihovi skupni javnofinančno vzdržni oziroma da omogočajo doseganje javnofinančne vzdržnosti in s tem znižujejo tveganja, ki je na mednarodnih finančnih trgih ob financiranju ali refinanciranju obveznosti izpostavljena država, posredno pa zaradi vpliva rizične premije države na stroške financiranja zasebnega sektorja tudi domači ekonomski subjekti.

Fiskalni svet redno opozarja na potrebo po zagotavljanju srednjeročne vzdržnosti javnih financ, kar je še posebej pomembno ob tveganjih, ki so jim na dolgi rok izpostavljene slovenske javne finance. To narekujejo tudi zaostrene razmere v mednarodnem okolju in nenazadnje tudi spremenjena vloga denarne politike, ki ne omogoča več doseganja tako ugodnih pogojev financiranja, kot je veljalo to še pred dobrim letom. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Sedaj predajam besedo gospodu Grumu na temo davčne reforme, če lahko kaj dodate, drugače bo, potem kakšno vprašanje. Zagotovo pa prav, da ste tukaj. Hvala za vašo udeležbo.

Hvala za besedo. Mislim, da je bilo pravzaprav s strani MF že vse pravzaprav povedano. Na koalicijskem vrhu je bila dejansko predstavljena analiza stanja trenutnega davčnega sistema in stanja javnih financ. Predstavljena so bila pa tudi izhodišča predvidene davčne prenove, predvsem na področju dohodnine in pa in pa nepremičnin. Ta izhodišča so bila predstavljena kot nek temelj, kot za razpravo tudi v javnosti, za širšo razpravo in seveda na podlagi te razprave se bodo potem morali pripraviti ustrezni predlogi predpisov in v okviru teh predlogov predpisov se bodo seveda ocenile tudi posledice, javnofinančne posledice in pa druge potrebne spremembe, ki jih bo treba v zvezi s to prenovo izvesti. Je pa dejstvo, da je finančna uprava je kot izvedbeni organ pravzaprav ne vpliva na sama politična vprašanja, ki so vezana na davčno reformo. Torej, obremenitev tega ali drugega ima zmanjšanje ali povečanje, ampak smo kot izvedbeni organ predvsem udeleženi v tistem delu, kjer poskušamo vplivati na učinkovitost izvajanja naše funkcije. In v tem delu smo seveda tudi z Ministrstvom za finance vključeni v delovne skupine in tam pripravljamo svoje predloge in to bomo tudi v nadaljevanju seveda še delali in zagotavljali podporo Ministrstvu za finance tudi pri ocenah, ki so potrebne za to, da bodo te predlogi sprememb na koncu tudi sprejeti. Toliko z moje strani. Hvala.

Najlepša hvala. Sedaj dajem še besedo ostalim gostom, ki so bili vabljeni na sejo. Obrtna zbornica, Gospodarska zbornica, Kmetijsko-gozdarska zbornica. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav, spoštovane poslanke, poslanci in drugi gostje! Moram priznati, da mi se posebej nismo pripravili na prihajajočo finančno reformo oziroma davčno reformo, ker vseeno nismo dobili še zadosti podatkov, da bi pripravili neko svojo analizo in svoje podrobnejše stališče do prihajajoče reforme. Dejstvo je, da gospodarstvo pričakuje predvidljivo davčno okolje oziroma poslovno okolje. Drugo dejstvo pa je, da pričakujemo že četrto spremembo davčne obremenitve oziroma Zakona o dohodnini v dveh letih. Prva je veljala do marca 2022, druga je veljala v letu, od marca pa do konca leta. Tretja velja v letošnjem letu in naj bi veljala do naslednjega leta, ko naj bi nastopila četrta sprememba Zakona o dohodnini in takšne spremembe gotovo ne kažejo na neko stabilnost s področja davčne obravnave subjektov na gospodarskem področju.

Zdaj nas je predvsem zmedla tudi najprej ta napoved na vrhu, kjer so bili dani neki okviri, potem pa potem izjava predsednika Vlade, da se ta zadeva začasno zaustavlja. Tako da radi bi najprej slišali časovnico, ali še velja tista časovnica, ki je bila takrat predstavljena. To pomeni dohodnina s 1. 1. 2024, ostale davčne reforme, predvsem nepremičninski del 2025. Nam se zdi davčna reforma najpomembnejša reforma od šestih uradno najavljenih reform. Kajti, davčna reforma bi morala biti tista, ki bi uravnotežila vse spremembe v obremenitvah prebivalcev in gospodarstva. Vemo, da so pričakovanja pripravljavcev reform, predvsem pokojninske, da bo prišlo do zvišanja prispevne stopnje. Pričakuje se dodatna obremenitev iz naslova dolgotrajne oskrbe in tudi ostale reforme več ali manj pričakujejo večje prilive v njihove blagajne oziroma v proračun. Dejstvo pa je tudi, da komunicirano je bilo s strani Ministrstva za finance in tudi z vrha Vlade, da davčna reforma naj bi gospodarstvo in stroške dela razbremenila. Mi te zadeve težko razumemo, ker do zdaj smo dobili namige samo na povečevanje in si težko predstavljamo to matematiko, da razni plusi v končni fazi rezimirajo kot neka razbremenitev, zato pričakujemo, da bo davčna reforma tista, ki bo zajela vse reforme, ki bo upoštevala vse dodatne obremenitve in skozi davčno razbremenitev res pripeljala do tega, da bodo stroški dela in gospodarstvo na koncu manj obremenjeno kot po zdaj veljavni zakonodaji. Tako da mi mislimo, da bi davčna reforma morala biti tista krovna reforma, ki bo upoštevala vse druge spremembe, ki se nam obetajo. Zato bi bilo dobro slišati, kaj nam prinašajo ostale reforme in kakšen bo način, kakšno bo ukrepanje države s strani davčne obravnave za to, da bomo res dosegli ta cilj, ki ga v končni fazi vsi pričakujemo, glede na napovedi to pomeni razbremenitev gospodarstva in razbremenitev stroškov dela. Hvala.