Najlepša hvala, predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Veljavni Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo ste sprejeli 13. 9. lani. Predvsem je bil sprejet zaradi potrebnega obvladovanja kriznih razmer na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema ter oskrbe s toploto in določil je nujne ukrepe za zanesljivo oskrbo z energijo, za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega plinskega sistema, ukrepe za zmanjšanje uvozne odvisnosti, ukrepe za zanesljivo oskrbo z energijo ter ukrepe za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi volatilnosti in energetskih trgov.

Glavni cilj tega predloga, ki je pred vami, je sprejetje določbe o obveznem sodelovanju dobaviteljev plina, torej nosilcev bilančnih skupin pri združevanju povpraševanja po zemeljskem plinu na nivoju Evropske unije in v organizaciji Evropske komisije oziroma izbranega izvajalca storitev, vse v skladu z Uredbo 2022/2576/EU, ki je bila sprejeta konec decembra lani, kjer je kot obvezno določeno združevanje povpraševanja, ne pa tudi končni nakup ali namenska raba oziroma skladiščenje takoj kupljenega plina. Država članica mora zagotoviti sodelovanje podjetij plinskega gospodarstva in podjetij, ki uporabljajo plin, najmanj v obsegu 2,25 % povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končni odjemalci Republiki Sloveniji v zadnjih petih koledarskih letih pred tekočim letom. Ker ta uredba že za iste količine plina naslavlja nosilce bilančnih skupin, ki med svojimi člani bilančne skupine dejansko vključujejo naslovljena podjetja plinskega gospodarstva, predlog zakona z dikcijo obveze naslavlja samo njih, torej nosilce bilančnih skupin. S tem se izognemo morebitnemu podvajanju količin v okviru obveznega združevanja povpraševanja. Za vsa ostala podjetja plinskega gospodarstva in podjetja, ki uporabljajo plin, pa je sodelovanje pri združevanju prav tako odprto in je mogoče tudi v ločeni samostojni obliki.

S predlogom zakona se poleg omenjenega ureja oziroma črta člen, ki se nanaša na skupnostno samooskrbo in za projekte za proizvodnjo električne energije sončne energije gospodarskih družb, v katerih ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo, saj se je ugotovilo, da določba v zakonu prekomerno omejuje te gospodarske družbe pri izvajanju projektov sončnih elektrarn, namesto da bi spodbujala njihovo implementacijo. Zadnja sprememba oziroma še ena sprememba, ki jo predlagamo, vsebinska, je pa tudi sprememba roka za vložitev vloge za povračilo prispevka OVE. Po spremembi morajo odjemalci vlogo za povračilo prispevka OVE skupaj z ustreznimi dokazili vložiti na Borzen do 30. septembra 2023 - naj spomnim, da veljavni zakon določa 30. 6. 2023 - in ukrep se zaradi tega podaljša do 30. novembra 2023.

V upanju na pozitivno obravnavo predlaganega zakona s tem zaključujem svojo dopolnilno predstavitev. Hvala lepa.

Hvala za besedo.

V mnenju, ki ga je Zakonodajno-pravna služba pripravila k predlogu zakona v okviru svojih pristojnosti, smo predlagali en popravek zakonskega besedila. V zvezi s spremembo 16. člena osnovnega zakona pa smo opozorili, da v zakonodajnem gradivu niso pojasnjeni razlogi zanjo.

Hvala.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem v imenu komisije!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je predlog zakona podprla. Predvsem komisija pozdravlja mehanizem združevanja povpraševanja po zemeljskem plinu, saj pričakuje, da bo pripomogel k znižanju cen zemeljskega plina.

Ob podpori predlogu zakona je komisija izpostavila tudi kar nekaj vprašanj, na katera smo prejeli ustrezen odgovor predstavnika predlagatelja zakona. Med drugim je, ko se je komisiji postavilo vprašanje, zakaj je sodelovanje bilančne skupine pri združevanju povpraševanja za zemeljski plin vezano na pogoj, da mora sodelovati vsaj za količino plina, ki pomeni 2,25 % povprečne letne dobave končnim odjemalcem v zadnjih petih koledarskih letih. Prav tako smo povprašali po vsebini pripomb podjetij, ki so jih podala v okviru javne razprave. Kot rečeno, smo prejeli ustrezna pojasnila in potem soglasno podprli predlog zakona.

Hvala.

Ja, lep pozdrav vsem prisotnim.

Zdaj o tem amandmaju ni kaj dosti razpravljati, ker je formalno formalistične narave. Mi smo ta zakon obravnavali nedolgo tega nazaj, septembra lani, takrat opozarjali na nekatere pomanjkljivosti, bili preslišani. Zdaj tako kot takrat tudi zdaj sledi ta novela nekim neki evropski regulativi, kjer pa lahko vsi skupaj ocenimo, da je bila Evropska unija, kar se tiče omejevanja rasti cen energentov, predvsem plina, tako kot Slovenija, samo delno uspešna in da je pri zmanjševanju porabe, kjer je bil zastavljen cilj minus 15 %, največ pomagala narava, mila zima, ne pa kakršnikoli ukrepi. To so dejstva. Zdaj Vlada prihaja z novelo po pol leta tudi iz formalistično-uradniških razlogov, ker se pač neka regulativa evropska spreminja in zdaj mi temu sledimo. Ni sicer jasno, zakaj moramo to stalno z zakoni spreminjati, lahko bi sprejeli nek zakon, pa potem Vlada to urejala z uredbami, bi bilo mnogo enostavneje, ampak tako pot ste si ubrali, zaradi tega je pač prav, da tudi o tem razpravljamo.

Zdaj, kar najbolj uporabnike zanima, niso te tehnično-formalistične zadeve, ampak jih zanima, zakaj imamo prepolna skladišča predragega plina in kdaj se bodo te stvari uredile, kaj bo zdaj s temi nakopičenimi zalogami glede na to, da pri teh minus 15 je pomagala narava. Tudi v luči prihodnje sezone, ali bomo tudi prihodnjo sezono obravnavali ta segment z neko neko regulativo ali bo tukaj nastopila neka zdrava kmečka pamet in logika in bomo to obravnavali na ta način, da bodo razmere bolj prijazne do uporabnikov, predvsem do gospodarstva, to je eno vprašanje. Se pravi, dobro bi bilo vedeti, ko že obravnavamo novelo tega zakona, kaj je osnovni zakon pravzaprav prinesel uporabnikom. Ker zdaj poleg »skladiščenja« dodajamo besedo »združevanje povpraševanja« in utemeljitev je, da bo to uporabnikom prineslo nižje cene. Lahko da jih bo, lahko pa da jih ne bo. Imamo primere na različnih področjih, ko je združevanje nabav pomenilo višje cene in bi bilo dobro vedeti glede na to, da imamo pol leta, pol leta izkušenj za sabo, koliko so bili uporabniki deležni teh bonitet tega zakona, kar se tiče cenovne, cenovnega segmenta.

Zdaj drugi del je pa ta famozni 13. člen, kjer ste relativno hitro ugotovili, da ni variante, da zaživi v praksi, in tudi na to smo opozarjali. Pa me zanima, kaj je razlog črtanja poleg tega, kar je bilo povedano. Ker, da spomnim na, kaj piše v tem 13. členu zakona, ki nosi naslov Skupnostna samooskrba in projekti za proizvodnjo električne energije iz sončne energije gospodarskih družb, v katerih ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo. In pravi, prvi odstavek, če gospodarska družba v kateri ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo, investira v nove projekte za proizvodnjo električne energije iz sončne energije, ki so enaki ali večji od 250 kilovatov inštalirane moči, mora oblikovati skupnost na področju energije iz obnovljivih virov energije ali skupnostno samooskrbo v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije ter vsaj 25 % delež letno proizvedene električne energije iz skupnostne samooskrbe brezplačno nameniti oskrbi gospodinjskih odjemalcev v Republiki Sloveniji, itn., da ne berem še nadaljnjih dveh odstavkov, ki govorita o tem, da si je nek uradnik zamislil neko virtualno sliko, kako naj bi to potekalo in kako naj bi ta samooskrba se nadgrajevala in kako naj bi solarizacija bila bolj uspešna, bolj učinkovita in bi jo bilo vedno več, na koncu pa sam ta uradnik ugotovil ali pa uradnica, da ne bo nesporazuma, da je to samo v virtualnem svetu mogoče, ne pa v realnem in bi pričakovali, da takih rešitev pač več ne dobivamo na mizo, jih pa imamo kar nekaj že na tej seji tudi pri naslednji točki. Tako, da bi prosil za odgovor na konkretna vprašanja, kaj je ta zakon pomeni glede cenovne politike. Koliko imamo tega uskladiščenega plina po visokih cenah, kaj bo s tem in kakšne bodo cene plina v prihodnji kurilni sezoni glede na to kar se je dogajalo v tej pretekli sezoni. In v čem je bila poanta tega 13. člena in tako vehementno zagovarjanje pred pol leta, zdaj pa ugotovitev, da pač to ne gre, ker interesa ni. Logično, da ga ni, zaradi tega, ker na tak način teh stvari ni mogoče spodbujati.

Ja, kar nekaj vprašanj je bilo postavljenih. Morda bi začela s pojasnilom Zakonodajno-pravni službi glede razlogov za podaljšanje roka za te vloge torej v 16. členu. Dejansko smo z enim drugim zakonom predvideli tudi subvencije za lesne pelete, kjer gredo pa vloge zdaj v več 10 tisoč in Borzen, ki izvaja obe zadevi, je trenutno preokupiran z reševanjem vlog za lesne pelete, zato smo želeli mu pomagati, glede na to, da tukaj vemo, da je zadeva malo bolj kompleksna, zato ker ta dokazila niso nujno, dlje časa traja, da ta dokazila končni odjemalci skupaj zberejo, zato smo želeli na eni strani dati končnemu odjemalcu, ki bo dokazoval to podaljšanje roka oziroma dokazoval to trajno zmanjšanje plina, možnost da z malo podaljšanim rokom ima več časa, da ta vsa dokazila zbere. Hkrati smo pa želeli na drugi strani razbremeniti Borzen kot tisto pravno osebo, ki izvaja obe obeti nalogi, da se prvo posveti lesnim peletom, kjer so končni odjemalci, jih je več in so v tej sezoni oziroma minuli zimski kurilni sezoni naredili te nakupe lesnih peletov in verjetno pričakujejo seveda čim hitrejše ukrepanje oziroma te subvencije, ki so bile podeljene. Zato smo se odločili, da ta trimesečno podaljšanje roka, da bi bilo utemeljeno tako v pomoč in v pomoč tako končnemu odjemalcu, ki bo to dokazoval, kot tudi instituciji, ki bo to izvajala.

Kar se tiče vprašanj poslanca Černača. Ja, zakaj imamo polna skladišča predragega plina. Jaz bi na tej točki rekla, hvala bogu, da jih imamo, ker to nam pomaga poleg vseh ostalih ukrepov, ki so bili sprejeti v lanskem letu na evropski ravni, pomaga umirjati trge, ki so še vedno volatilni oziroma so še vedno odprti na te globalne signale, ki vplivajo na dvig cen. Namreč vemo, da raste povpraševanje na Kitajskem, vemo da je, praktično čez noč smo v Evropski uniji opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora, ampak hkrati kljub vsem naporom, ki so bili v zadnjem letu vloženi v to, da se nove uvozne kapacitete, recimo LNG terminalov vzpostavijo, še vedno te nove kapacitete niso popolnoma enake kot temu, kar je bilo nekako čez noč prekinjeno. In vse, vsi ti elementi seveda vplivajo na ceno zemeljskega plina na energetskih borzah in tudi posledično potem na ceno električne energije. In ta polna skladišča, ki so nadpovprečno polna glede na pretekla leta, nam zdaj pomagajo v bistvu blažiti situacijo na trgih v Evropski uniji in da ne pride do dviga in hkrati omogoča Evropski uniji še do naslednje kurilne sezone povečati uvozno kapaciteto posebej pri teh LNG terminalih in tudi sklepanju novih partnerstev z novimi dobavitelji, ki niso Rusija, da bomo, ko bomo vstopili v naslednjo zimo, imeli več uvoznih kapacitet, bolj diverzificirano oskrbo z zemeljskim plinom in tudi dovolj polna skladišča, da jih bomo lahko čez poletje ustrezno napolnili, da bomo, ker pač še vedno velja ta obveznost skladiščenja na dan 1. novembra tudi v letošnjem letu, da bomo lahko v zimo vstopili dovolj pripravljeni na evropski ravni in ne bomo doživeli takšnih dvigov cen, take visoke volatilnosti kot smo jo videli lani, kjer so cene šle celo do 350 evrov na megavatno uro za zemeljski plin. Svoje naredila seveda tudi kapica, ki je bila sprejeta konec decembra na EU ravni in usklajeno implementirana v vseh evropskih državah. Tako da tukaj računamo, da vsi ukrepi, ki so bili lani sprejeti, vsi ukrepi, ki se še letos sprejemajo, naj tudi povem, da je Evropska unija, mislim, da je bilo par tednov nazaj, no, na zasedanju energetskih ministrov 28. marca sprejela podaljšanje veljavnosti tega prostovoljnega zmanjševanja odjema zemeljskega plina tudi za naslednjo kurilno sezono, vsi ti ukrepi bodo nam, upam, pomagali blažiti cenovni vpliv teh cen na naše gospodinjce in naše gospodarstvo tudi v prihodnji kurilni sezoni.

Kaj je ta prvi zakon prinesel končnemu odjemalcu oziroma državljanu Republike Slovenije? Naj spomnim v kakšni situaciji smo bili lani avgusta, konec avgusta, Evropska unija se je soočila z neprecedenčno, nikoli prej videno energetsko krizo, cene so podivjale do 1000 evrov na megavatno uro, plin je šel do 350 na megavatno uro. Gledali smo v zelo nesigurno zimo, konflikt v Ukrajini se je zaostroval, proizvodne enote v EU so šle ven. Naj spomnim na francoski jedrski park in podobno. Ta zakon, ki je bil sprejet na začetku septembra, je Sloveniji omogočil, da si je trasirala zakonodajni okvir, ki bi v primeru eskalacije teh razmer na energetskih trgih oziroma v nezmožnosti Evropske unije, da umiri zadeve na energetskih trgih ali da bi šlo karkoli še hujše, torej da bi se še situacije še poslabševale, je imela Slovenija s tem zakonom en zakonodajni okvir, s katerim bi lahko upravljala resno krizo, kjer bi prišlo do resnega pomanjkanja tako pri oskrbi z električno energijo kot pri oskrbi z zemeljskim plinom. In bi lahko mi to enostavno preživeli na način, da bi uporabili vse kapacitete, ki jih imamo, in hkrati sprejemali ukrepe za zmanjšanje uvozne odvisnosti in zmanjšanje rabe energije. Naj samo spomnim, ta uredba je poleg kriznega upravljanja omogočala tudi, da Slovenija uporabi vse razpoložljive proizvodne kapacitete doma brez omejitev, da sprejme ukrepe manjšanja obveznega zmanjševanja temperatur, torej ogrevanja, osvetljevanja. Podaljšali smo tudi, spodbudili smo, sprejeli smo cel kup ukrepov, s katerimi smo spodbudili tudi nove investicije. Recimo podaljšali smo net metering, zato ker smo zaznali, da se na terenu odjemalci prav zaradi krize odloča za vedno številčnejše investicije v sončne elektrarne in da so bili naši, bil naš distribucijski operater enostavno zasuti z nekimi vlogami, ki jih ni uspel in še danes komaj uspe reševati. Zato smo se odločili, da bomo državljanom omogočili daljše roke za uporabo tega. Ukinili smo podpore za nove proizvodne naprave na zemeljski plin. S tem smo preprečili, da bi povečevali, da bi z javnim denarjem financirali povečevanje naše uvozne odvisnosti. Ukinili smo pogodbene kazni za podjetja, ki ne želijo, ki so želela stran od zemeljskega plina, urejali smo cel kup zadev v zvezi s ceniki, urejali smo stabilizacijo cen. Tako da govoriti, da ta zakon ni prinesel ničesar končnemu odjemalcu, tako gospodinjskemu kot poslovnemu v Sloveniji je res poenostavljen vidik. Ta zakon je marsikaj uredil takrat v tistem času in je tudi stabiliziral neke razmere za naprej in pomagal Sloveniji, da je prebrodila to zelo zahtevno obdobje. Kaj je ta zakon pomenil glede cenovne politike, je pa zelo težko odgovoriti. Namreč to, kar se nam je lani dogajalo, je naslavljanje tega je zahtevalo eno kompleksno ukrepanje na večih ravneh, tako na evropski ravni kot na regionalni ravni, kot na nacionalni ravni, kot na ravni same občine, kot na ravni samega gospodinjskega odjemalca in ali podjetja in vsi ti ukrepi skupaj, ko se zložijo, so pripeljali do situacije, da lahko rečemo, da smo to zimo preživeli brez nekih izrednih redukcij, brez nekih res hudih situacij, kot recimo, ne vem, naj samo spomnim, Madžarska je enostavno prenehala ogrevati vse kulturne ustanove. Mi tega nismo rabili narediti prav zato, ker smo pravočasno reagirali in pravočasno trasirali določene rešitve. Vsi, ves ta mozaik ukrepov, ki so bili sprejeti, pa ne samo na nacionalni ravni ampak tudi na, kot rečeno, tudi na lokalni in kot na evropski ravni, so pripomogli k temu, da smo zimo preživeli relativno udobno, da Slovenec ni čutil ne pretirane podražitve električne energije ne pretirane podražitve zemeljskega plina in da tudi ni čutil nobenih redukcij ne z vidika električne energije kot tudi ne z vidika zemeljskega plina. Vse to pa je seveda rezultira v neki, mogoče včasih ni samo stvar v evru, ampak je stvar v tem, da lahko normalno živiš, tudi če daš kak evro več za to normalno delovanje.

Upam, da sem odgovorila mogoče. Bom še naprej, če bo treba. Hvala lepa.

Ja, niste - 13. člen - vsega odgovorila. Zdaj tudi glede prvega dela, kaj zdaj pomeni za povprečnega gospodarskega poslovnega odjemalca ali pa tudi, če želite, nekoga, ki stanuje v nekem bloku in se ta blok ogreva na zemeljski plin, kaj pomenijo zdaj ta prepolna skladišča predragega plina za naslednjo kurilno sezono v okviru te cenovne politike? Pa še glede tega 13. člena, če odgovorite, prosim.

No, še nekaj bi dodal. Ko ste ta zakon lani dali v proceduro, smo vas spomnili, da so nekatere države take zakonodaje izkoristile tudi za nekatere ukrepe, ki jih sicer v nekih normalnih razmerah leta in leta niso uspele sprejeti. In recimo ena izmed držav je na ta način pospešila umestitev izkoristka jedrske energije. Vam smo predlagali, da presečite gordijski vozel glede hidroelektrarne Mokrice, pa tega niste storili. Zdaj, ko že govorimo o samooskrbi in solarizaciji, jaz mislim, da je daleč največja solarizacija, če bi se čim prej inštalirala ta hidroelektrarna, ki je že globoko v teku, pa zaradi nekih postopkov formalno, formalistično, civilno-inicialistične narave stoji že leto dni. In tukaj je bila prilika, da se s tem zakonom v ta gordijski vozel poseže, kar je zahteva na Vrhovnem sodišču in da ta zgodba gre naprej, ne- Ker z vsakim mesecem neobratovanja po moje teče nizvodno dol proti Hrvaški nekaj milijonov evrov energije, ki jo ne izkoristimo.

Ja, prepolna skladišča zemeljskega predragega plina pomeni, da bo bomo imeli naslednjo zimo neprekinjeno in zanesljivo dobavo z zemeljskim plinom in bo, tudi cenovno ne bo tako velik izziv, kot je bil lani.

Kar se tiče Mokric, Mokrice so 28,05 megavatov velika hidroelektrarna. Naj povem, da imamo v, kar se tiče v Sloveniji, za primerjavo povem, da imamo samo samooskrbe, torej tudi sončnih elektrarn na strehi občanov oziroma državljanov za 350 megavatov, kar je več kot desetkrat več. Tako da mogoče z vidika novih proizvodnih kapacitet, ki nam bodo zmanjševale uvozno odvisnost oziroma zagotavljala večjo samopreskrbo z vidika domače proizvodnje, lahko verjetno skoraj upam trditi, no, en ta ukrep na področju net meteringa, spodbujanja samooskrbe, bistveno več prinese v naslednjih letih kot ena hidroelektrarna, ki ima nazivno moč 28 migavatov. Se pa strinjam, da je pomembna za našo samooskrbo in tudi za našo celotno elektroenergetski sistem. Trenutno je po mojem razumevanju odločanje na sodišču in tukaj bi bilo neresno, da bi izvršilna veja oblasti posegala v nek sodni postopek, ki teče. Upamo lahko samo, da bo pač sodišče čim prej dokončno odločilo v zvezi s pritožbami na tej hidroelektrarni oziroma na tem projektu in da bomo v kratkem dokončno vedeli ali lahko gremo s to investicijo tudi naprej, ker se pa strinjam, vsak megavati nove inštalirane kapacitete v letošnjem letu bo pomagal blažiti volatilnost v, ki je zagotovo neizogibna tudi naslednji zimi in seveda vsako naslednje leto, ki sledi. Hvala.

Poglejte, očitno ne govorim dovolj poenostavljeno, da bi bil razumljen. Pri hidroelektrarni Mokrice gre za izredno pravno sredstvo in ta zakon je bil priložnost, da se nadaljuje z deli, ne glede na to, da poteka nek postopek glede izrednega pravnega sredstva. Se pravi, odločitve, ki so bile sprejete v predhodnih postopkih, so okej, še posebej v luči dejstva, da imamo pa nek drug postopek, kjer pa še celo nekih upravnih odločb na prvi stopnji ni izdanih, pa se dela kar nadaljujejo, pa so ministrstva kar tiho. Govorim o kanalu C0. Se pravi, tam imamo situacijo, ko ni vseh dokumentov na prvi stopnji. Tukaj imamo situacijo, ko so vsi dokumenti na prvi in drugi stopnji okej in je nekdo sprožil zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče. In zdaj zaradi tega zgodba že leto dni stoji. Je pa iz teh besed razvidno, da v bistvu to niti ni prioriteta te Vlade, če sem prav razumel, da ta hidro energija je manj pomembna kot solarizacija, ob tem, da v bilanci prodane energije za lansko leto mislim, da sonce pomeni 2 %, hidro pa okrog 30 %. Tako da to je bolj zaskrbljujoče. Se pravi, da ni politične volje, da bi se ta postopek na ustrezen način čim prej zaključil.

Hvala za besedo. Če grem mogoče sedaj naprej glede na razpravo mislim, da je vsekakor bolj prav, da se pravni postopki pač v zvezi z elektrarno Mokrice zaključijo. Vsekakor pa je dejstvo, da energetiki dobro vedo pač pomembnosti tudi tega objekta v prostoru, ampak verjetno bo treba pač pri vseh takih umeščanjih pač iskati neke konsenze in skupne dogovore vseh pač akterjev, ki so v te zgodbe vpletene. Zato mislim, da mogoče malo manj danes tukaj, ampak v postopku je priprava nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, kjer je dejansko prostor za vse te plane in odločitve povezane tudi v končni fazi z energetskimi objekti v Sloveniji.

Kar se tiče tega zakona in pa njegovega prispevka, mislim, da je državna sekretarka zelo jasno povedala in pojasnila vse prednosti tega, da smo ga lahko lani že avgusta, septembra sprejeli v pričakovanju energetske krize in energetske draginje. Zdaj, ker je pač dejansko poleg tega zakona je bilo še kar en kup drugih zakonov sprejetih tudi za ali pa vladnih uredb za pomoč oziroma za zniževanje visokih cen energentov praktično v vseh segmentih, praktično za vse odjemalce. Tako da mogoče smo res malo pozabili, da dejansko svet je še vedno v energetski krizi, pa v krizi visokih cen energentov. To se še ni nehalo, se je pa umirilo. Definitivno se je umirila tudi zaradi ukrepov Evropske komisije, kjer bi tudi spomnil, da so bili tudi ti ukrepi, vsaj nekateri na predlog Slovenije in njene aktivne vloge v času, ko so se ti ukrepi pripravljali tako na področju električne energije kot na področju zemeljske prijave. Se pravi, so dali neke rezultate in cene so tudi na trgih začele padati. Eden od pokazateljev ste lahko tudi pred kratkim zasledili v medijih. V tej zimi je imela Slovenija cene električne energije 45 % pod evropskim povprečjem. To je zdaj mogoče prvi tak podatek, ki je prišel, ker statističnih podatkov za cene za posamezne skupine odjemalcev trenutno še ni, Eurostat to objavi maja. Sem pa prepričan, da bo tudi tam Slovenija med najnižjimi cenami, predvsem pri gospodinjskih odjemalcih, pa v marsikaterem segmentu. In to je vse rezultat, mislim, zakonodaje, ki se je sprejemala zaradi krize in energetske draginje, torej ne samo tega zakona, ki ga zdaj obravnavamo. Konkretno, kar pa imamo danes, tu seveda se pa strinjam s popravki. Mislim, da je prav, da se tudi, če se zazna, če ministrstvo zazna, pa tisti, ki se s tem ukvarjajo, da na nekem področju zadeve ne tečejo, da se zadeva tudi v zakonu popravi. O tem, da pa skupna povpraševanja za zemeljski plin so pa lahko samo ravno tako pozitivna iz teh vprašanj, ki so že bila danes izpostavljena, se pravi, lahko vplivajo tudi na nižje cene plina. Moramo pa tudi vedeti, kot rečeno, da še vedno neke vrste kriza obstaja, ni še čisto izginila. In tudi strokovnjaki, vemo vsi, so opozarjali, da tudi naslednja zima je lahko še problematična, verjetno manj kot letošnja, ampak vseeno je treba še naprej vse potrebne ukrepe in aktivnosti izvajati, kar pa mislim, da resorno ministrstvo tudi uspešno počne.

Hvala.

Jaz zdaj ne vem, o katerem letu, o katerih podatkih, o katerih odjemalcih je govoril poslanski kolega glede te primerjave cen. Slovenija, Evropska unija, domnevam, da v letu 2022 gospodinjski odjem, verjetno ne poslovni, ker tam smo katastrofalno zrasli v letu 2022, kljub nekaterim ukrepom. Se je pa treba spomniti, zakaj je ta statistika nižja za leto 2022, zakaj je ta statistika nižja -zaradi tega, ker prve tri mesece v letu 2022 je prejšnja Vlada bistveno znižala, kot veste, kar ste kritizirali, zaradi odpisa omrežnine in vseh ostalih dajatev, cen električne energije, tako da so položnice bile tretjinske prve tri mesece, ampak to ni bistveno. Mi se zdaj pogovarjamo o zakonu za naprej. Iz tega, kar je bilo povedano, lahko ugotovimo, da kljub temu, da so se razmere na trgu spremenile, vsaj kar se plina tiče, pa verjetno tudi kar se električne energije tiče, so nekateri ukrepi v določenem obdobju bili ukrepi v pravo smer, so bili pa verjetno malo pretirani in bi jih bilo potrebno sprejemati z neko določeno mero razuma. Ker to, da imamo zdaj polna skladišča bistveno dražjega plina, kot bi bilo to prav, pomeni določeno težavo za naprej in za prihodnje poslovno obdobje. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke tega temu zakonu nismo nasprotovali, smo se vzdržali, nismo ga podprli, ker je imel nekaj rešitev, ki niso bile dobre, nekaj pa takih, ki bi morale biti v tem zakonu, pa jih ni bilo, nekaj pa tudi dobrih. Ta novela pa nima nič, ne vem, nič dobrega, kajne, ima samo neke administrativno birokratske zadeve, ampak kljub temu ji ne bomo nasprotovali, tako se bomo tudi pri tej noveli vzdržali.