Dober dan vsem skupaj, nekaterim še enkrat, druge vse lepo pozdravljam. Prvič pričenjam 21. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastilom sodelujejo: namesto Franca Propsa Tamara Vonta, namesto dr. Anžeta Logarja Tomaž Lisec in namesto Suzane Lep Šimenko Zvonko Černač.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – UKREPI ZA IZBOLJŠANJE UPORABE SREDSTEV IZ NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST TER OSTALIH NEPOVRATNIH SREDSTEV IZ EVROPSKIH SREDSTEV.

Poslanska skupina SDS je 6. 4. 2023 na Odbor za finance naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedbo točke dnevnega reda.

Kot gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SDS s predlogi sklepov, ki je objavljeno na straneh Državnega zbora s sklicem seje.

Na sejo so bili vabljeni: Zvonko Černač v imenu predlagatelja zahteve, predsednik Vlade dr. Robert Golob in pa ministri po vrstnem redu kot ste bili vabljeni, ne bi še enkrat brala, če je v redu.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnik predlagateljev zahteve za sklic seje dodatno obrazloži zahteve za sklic, v nadaljevanju bomo besedo dobili vabljeni, nato sledi razprava članic in članov odbora. Tako.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, gospodu Zvonku Černaču, izvolite.

Ja, hvala lepa, predsednica, lep pozdrav vam in vsem ostalim prisotnim.

Ta odbor je pred slabim mesecem dni obravnaval izhodišča za prilagoditev načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je marca letos, torej deset mesecev po tistem, ko je Evropska komisija državam članicam določila dokončni razrez pripadajočih sredstev v skladu z določili uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 2. 2021 o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost in po katerem Sloveniji glede na kriterije, ki jih v 11. členu določa uredba, in glede na ugodne gospodarske in ostale kazalce naše države v obdobju leta 2021 in 2022 določila v končen obseg sredstev, predvsem nepovratnih sredstev, ki Sloveniji in ostalim državam članicam pripadajo iz tega mehanizma. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je bila Slovenija v obdobju leta 2021, predvsem pa v letu 2022, ki je temu obdobju ukrepov, PKP zakonov in ostalih sledilo, v vrhu držav članic Evropske unije, tudi v svetovnem vrhu po odboju iz kriznih razmer. Imeli smo eno najvišjih gospodarskih rasti, kar ima seveda pozitivne posledice oziroma učinke tudi v današnjih dneh in beležili smo velik, velik upad brezposelnosti, izjemno zaposlenost, ki se nadaljuje tudi v tem obdobju. In učinki teh ugodnih gospodarskih okoliščin bodo verjetno delovali še nekaj časa, v kolikor jih ne bodo posamezne normativne ureditve, ki se napovedujejo v tem letu, poslabšale. Zdaj, prvi odziv takrat predsednika Vlade gospoda Goloba, moram reči, da je bil odziv nekoga, ki mu človek ne bi pripisoval. Odziv, namreč lani junija, ko je bilo znano, da bo Slovenija prejela nekaj manj sredstev zaradi teh okoliščin iz tega mehanizma, ne bi pripisal nekomu, ki ima dolgo kilometrino v gospodarstvu in ki se mora vsaj približno spoznati na ekonomijo, na makroekonomijo, na javne finance in vse ostalo in je bil nekako v tem smislu, da je prejšnja Vlada, torej Vlada, ki jo je vodil gospod Janša, malo slabo to načrtovala in zaradi tega bomo zdaj mi dobili, torej Slovenija manj. Prvič, očitno gre za popolno, popolno nepoznavanje delovanja ekonomskih zakonitosti. Učinki, ki jih beleži Slovenija, podjetja, gospodarstvo, ljudje, če želite, zaradi tega, ker so bili sprejeti ukrepi, ki omogočajo, da Slovenija ne potrebuje toliko sredstev iz evropskih mehanizmov, so desetkrat in več višji kot je ta manjši neto priliv, ki bo v naslednjih letih do leta 2026 iz naslova tega mehanizma bistveno višji in bodo imeli učinke na bistveno daljši rok. Torej te izjave, moram reči, da človek ne bi pripisal nekemu predsedniku Vlade, sploh ne nekomu, ki se sam sebe razglaša za najboljšega poznavalca razmer na energetskem področju. Ampak pustimo to. Torej ti podatki, ne, ti podatki so bili znani deset mesecev nazaj. Znano je bilo koliko nepovratnih sredstev v Sloveniji in ostalim državam članicam Evropske unije na podlagi uredbe, ki sem jo prej omenil, ne, 12. februar 2021 pripada in do marca letos, kaj je bilo storjeno. Jaz po tistem, kar sem slišal na tem odboru pred mesecem dni, so bila izhodišča sprejeta po tistem, ko se je Vlada februarja seznanila, kje smo, in marca, marca meseca, se pravi pred mesecem dni. Zdaj to je en del tega problema. Drugi del problema pa je, da se tukaj kaže neka neambicioznost sedanje vladne ekipe, ki bi morala to spremembo načrta za okrevanje in odpornost, ki bi jo morali tako in tako narediti zaradi dodatnih sredstev v REPowerEU v višini 117, 118 milijonov, ki ste jim prišteli še 5 milijonov iz naslova BREXITA, se pravi, zaradi teh 120 milijonov bi morali tako in tako narediti to spremembo. In namesto, da bi to priložnost izkoristili za to, da na eni strani zagotovimo pokritje vsega tistega, kar je bilo načrtovano v letu 2021, da to priložnost izkoristimo tudi za to, da v ta načrt pripeljemo še nekatere druge strateško pomembne ambicije, ki si jih je ta koalicija zastavila pred letom dni, ampak tega žal v teh izhodiščih ne vidimo. To, kar smo videli pred mesecem dni, je neka bolj kot ne matematična operacija, ki pač reže ta sredstva zato, da pridemo potem na koncu na številko 1479. Ko smo ta načrt za okrevanje in odpornost leta 2020 poleti začeli pripravljati in ko smo ga 28. aprila 2021 oddali v potrditev, smo bili s strani takratne opozicije deležni groznih kritik, kritik, zakaj vendar ne izkoristimo vsega, kar ima država na voljo. In kaj je bilo to vse, kar ima država na voljo? Ja, posojilni del je bil na voljo, ki ni bil izkoriščen v celoti. Po uredbi države lahko dostopajo do maksimalno 6,8 % GDP v okviru posojilne kvote, lahko tudi več, če izkažejo interes za to in ustrezne reforme in naložbe, ki podpirajo te reforme. Vendar se Slovenija takrat seveda za to ni odločila, odločili smo se za bistveno manjši del, 705 milijonov. Zakaj? Prvič zaradi tega, ker je bila Slovenija v takratnih okoliščinah, kar se tiče zadolževanja, v bistveno, bistveno boljšem položaju glede na te ugodne razmere, ki sem jih omenil v času Vlade, ki jo je vodil gospod Janša, kot ostale države okrog nas in smo bili bonitetno bistveno nad nekaterimi sosednjimi državami, da jih ne omenjam, večjimi od nas. Zadolževali smo se po negativni obrestni meri .Dostopanje do teh virov ni bilo problematično, bili smo ena prvih držav, ki je izdala tako imenovano zeleno obveznico in tako naprej, kar zdaj ta Vlada, kot slišimo, nadaljuje, kar je po naši oceni pametna in pravilna pot. Ampak iz te kvote pa nismo posegali po tem, po tem maksimalnem znesku 3,2 milijardi zakaj? Zaradi tega, ker nismo vedeli, kakšni bodo pogoji te zadolžitve, ne ročnost ne vsi ostali pogoji. Zdaj so se pa razmere bistveno, bistveno spremenile. In spremenilo se je še nekaj drugega. Takrat v letu 2021 smo vedeli, da se lahko za povečanje te kvote odločimo do 31. avgusta 2023. Zdaj se pa ta rok zelo približuje in na tem odboru, ko ste obravnavali to novelacijo načrta za okrevanje in krepitev odpornosti pred slabim mesecem dni, ni bilo niti postavljeno vprašanje niti ni bilo izpostavljeno s strani ministra za finance, ki je trenutno preko Urada za NO skrbnik tega področja. Zakaj je temu tako? Slišali smo neke ugotovitve, da je pač potrebno številke spraviti v red in da je potrebno zagotoviti, da bodo projekti, ki so že izvajani, iz tega pokriti in da tisto, kar ne bo financirano preko nepovratnih evropskih sredstev, da boste za to zagotovili sredstva iz državnega proračuna, torej davkoplačevalska. Zdaj jaz ne vem, kako vam bo to uspelo, glede na to, da z vsakim ukrepom v zadnjih nekaj mesecih javno atakirate javne finance, bistveno atakirate javne finance. Jaz mislim, da po vaši Vladi ne bo ena vlada dovolj, da »posanira« ta javno finančni del, največji atak je bil 611 milijonov za javne uslužbence, prihajajo naslednji, tudi glede na inflatorne razmere in vse ostalo, prihajajo dodatni izdatki, ki ste jih povzročili s tem, da ste uvedli državno, dodatno prostovoljno, državno dodatno obvezno zavarovanje, v višini 200 milijonov evrov. Naj vas spomnim, da je minister v Šarčevi vladi pred 3 leti, finančni minister odstopil zaradi tega, ker bi ta atak bil v višini 50 milijonov evrov, zdaj bo pa 200.

Torej, namesto, da bi pač te okoliščine, ki so se zdaj v tem obdobju do neke mere spremenile, izkoristili za to, da evalvirate ta program, ker 2 leti je le neko obdobje, ko se lahko vidi ali so bile nekatere postavke pravilne ali ne in ga nadgradite, ste ubrali to neko, bom rekel, dokaj lahko pot, ki ste jo pred mesecem dni ocenili, da je zelo težka in naporna, jaz ne vem, kaj je naporno pri milijardi 80 znižati za 170 milijonov evrov, če upoštevam še sredstva REPower.

Naj vam povem, da smo mi morali iz 10,5 milijard priti na 2 milijardi in pol in to v bistveno krajšem času, časovnem obdobju, kot ste vi imeli zdaj od junija naprej na razpolago. Tako da, tukaj neke težke poti ni, bi pa bila seveda težka pot, v kolikor bi bila odločitev za to, da se to prenovo izkoristi tudi za tisto, kar ste obljubljali ljudem, da boste naredili, tudi v vaši koalicijski pogodbi 8, 9 reform, ker, kot vemo, ta načrt za okrevanje in krepitev odpornosti ni samo zbirka naložb. Zakaj imate zdaj težave? Zdaj imate težave zaradi tega, ne zaradi tega, ker se te investicije, naložbe ne bi izvajale, izvajajo se in jih financirate, začasno, iz državnega proračuna, ampak imate težave zaradi tega, ker mejnikov ne dosegate, ker pač ne dosegate sprejemanja na eni strani normativnih ureditev in vsega ostalega, za kar smo se obvezali, da bomo naredili in to je bil tudi, to je bil tudi najpomembnejši del tega načrta, ki ga nekateri niso razumeli in ga očitno nekateri še danes nočejo razumeti, da smo bili od zunaj prisiljeni, da končno uvedemo dolgotrajno oskrbo.

Kaj ste pa vi naredili? Zakon ste odpravili. Formalno zamaknili za 1 leto. Niste ga zamaknili, pa bo povedal, mislim, da je tukaj državni sekretar iz novega ministrstva, da pišete nov zakon. Torej, ukinili ste nekaj, kar je že bilo na poti, je že veljalo, s 1. januarjem, bi veljalo tudi v / nerazumljivo/ mejnikov(?) in podobno še na številnih drugih področjih, kjer bi bilo pač potrebno pot, ki je bila zastavljena, nadaljevati, ne pa presekati v revanšističnem smislu in potem bi bilo težav manj.

Zdaj, zadnjič je bilo slišano, no, še to moram povedati, da ne bo nesporazuma, ko smo pogledali vse to, kar je narejeno, vam povem, da so nekatere stvari, ki so predlagane, po našem mnenju ustrezne, ne bom vam povedal katere, ker se bojim, da v revanšističnem smislu boste potem to spremenili, pa tega ne boste več črtali, ampak bi nekatere stvari, ne, tudi če bi bila Vlada, ki je vladala do leta 2022, tudi mi spremenili oziroma nekatere celo črtali, tako kot vi predlagate, nekatere spremenili, nekatere odpravili, nekaterih pa ne bi, za nobeno ceno, in tisto, kar ne bi za nobeno ceno odpravili, je tako imenovana ozelenitev izobraževalne infrastrukture.

Zdaj, je tak malo čuden, smešen izraz, ampak ta izraz je bil pogojen s tem, da je čudna uredba, ki je določala, kakšna merila in kriteriji morajo biti za to, da lahko država dostopa do teh sredstev, ki morajo biti »kao« zeleni pa digitalni in smo potem tudi skozi uredbo, če ste jo šli prebrati, brali taksiranje, kaj se lahko taksira kot ustrezno zeleno in kaj se lahko taksira kot ustrezno okoljevarstvo, bom rekel okoljskim ciljem sprejemljivo in recimo za Evropo ni sprejemljivo, da naredimo tretjo razvojno os, ker to ne prisega »kao« k podnebnim ciljem. Pa res ne? Jaz mislim, da emisije, ki bodo potem, ko bo enkrat ta cesta narejena, bistveno nižje kot so danes in bodo okolju vse te rešitve bistveno bolj prijazne, kot so danes, ampak, pač temu se je bilo treba prilagoditi in zaradi tega v temu dokumentu ni nekaterih naložb, ki so za Slovenijo pomembne in so tudi bile v prvih variantah tega dokumenta, pa so potem izpadle, ker enostavno niso zadostile administrativno birokratskim pogledom uradništva Evropske komisije, če poenostavim. No, in zdaj, ko to vemo, ne, mislim, da je priložnost, da bi lahko določene stvari pa izboljšali, nekatere pa ohranili, no in ta krepitev izobraževalne infrastrukture skozi to postavko, ki jo odpravljate, je po našem mnenju zelo pomembna. Nam se zdi nesprejemljivo, da iz tega načrta črtate širitev oziroma prenove posameznih objektov za potrebe Medicinske fakultete Ljubljana. Nesprejemljivo. Zdi se nam nesprejemljivo, da črtate številne projekte izobraževalnih ustanov širom po Sloveniji iz tega načrta. Potem smo poslušali kaj so razlogi. Razlogi so, da je bil prvi kriterij, kaj boste črtali, to, na kakšni točki je projekt, se pravi časovnica, ali je projekt časovno mogoče umestiti do konca leta 2026 ali ne in drugi, koliko je pomemben za to državo.

Zdaj, vsaj pri tem, kar sem zdaj, do zdaj povedal, vsaj pri teh dveh postavkah, gotovo to ne ustreza tema dvema kriterijema, ki jo je minister za finance prejšnji mesec tukaj javno izpostavil. Ker je bilo je rečeno, da Medicinska fakulteta ima celo pravnomočno gradbeno dovoljenje, pa vas vprašam, a Infekcijska klinika Maribor ga ima, pa ljubljanska, ki je pa ostala v načrtu in prav je, da je ostala. Bistveno večja projekta, bistveno težje izvedljiva v tem časovnem obdobju kot tisto, kar bo delala Medicinska fakulteta Ljubljana. Smo pa leta 2023, da ne bo nesporazuma. To ni tako malo časa, 3 leta in pol. V 3 letih in pol je mogoče izvesti vse te projekte, tudi tiste največje in najtežje. O tem ne bi smelo biti nobenega dvoma.

Tako da eden izmed argumentov, zakaj smo predlagali v Politični skupini Slovenske demokratske stranke, da se danes na odboru ponovno o tem pogovorimo, je bil ta, da po našem mnenju ta izhodišča niso pripravljena na ustrezen način. V določenem delu da, v tem, najpomembnejšem, vsebinskem, pa ne in v drugem delu menimo, da bi bilo treba ponovno preveriti ali ne bi bilo v teh razmerah, ki se spreminjajo in bodo še nekaj časa spremenjene, ne bi bilo pametno, da namesto, da se stvari krčijo v luči zmanjšanja gospodarskih aktivnosti, tudi skozi ta načrt in skozi povečanje posojilne kvote, kjer imamo na voljo, kot vidite, še 2 milijardi in pol, ni potrebno, nismo sposobni 2 milijardi in pol do 2026, tega se vsi zavedamo, ampak recimo v določenem obsegu, izkoristiti tudi tega vira. Še posebej naj vas spomnim, ko smo mi to predlagali in sprejemali, smo bili s strani ene od koalicijskih strank, konkretno Socialnih demokratov, zdaj je državni sekretar, gospod Dejan Židan, deležni groznih kritik, zakaj nismo te kvote v celoti predvideli v načrtu. Zdaj ste v Vladi, zakaj jo vi ne predvidite, pa so druge razmere. Pa da ne bo nesporazuma, mislim, da smo sposobni izkoristiti za konkretne stvari, mogoče tam nekje do milijarde in pol, ne več.

Ampak tega ni, ne, čas pa odteka in v vsakem primeru, ne, s strani ministra je bilo pred mesecem dni rečeno, ministra za finance, ni tak problem posamezne naložbe črtati, spreminjati, večji problem je spreminjati mejnike in cilje. Ja, glejte, ampak v vsakem primeru bo to treba narediti, v vsakem primeru, ker eno z drugim je pogojeno in v vsakem primeru bo ta dokument potrebno tudi vsebinsko evalvirati, veste pa, da po uredbi ta časovnica ni tako dolga, da je ne bi bila, da ne bi bila uresničljiva. Komisija ima, mislim da, 2 meseca časa, da odreagira tako ali drugače in svet po tem 4 tedne, tako kot pri sprejemanju. Se pravi v 3 mesecih je ta zadeva lahko pod streho in to je tako časovno obdobje, ki ni problematično z vidika uresničevanja tega načrta, bilo bi problematično v kolikor bi bilo potrebno sredstva investirati do konca letošnjega leta, kjer pa med drugim ste tudi naredili, React EU.

Kajne, na področju REACT-EU, področje zdravstva, 50 milijonov evrov za celovito prenovo UKC Ljubljana, ste, z ugotovitvijo, da ne morete tega narediti do konca letošnjega leta, ker ste prejšnjega direktorja, dokler ga niste odstavili, pol leta blokirali pri tej investiciji, ste ta sredstva črpali in ste jih namenili nakupu magnetnih resonanc, kjer pa, kot vidimo, se zaradi formalnosti zelo zatika in vprašanje, če bo ta zgodba se srečno končala, na koncu. Pol leta je samo še časa, da ne govorim o tem, da kupujete nekaj, kar je trenutno v Sloveniji izjemno slabo izkoriščeno. Imamo te naprave, ampak ni problem v tem, da jih je premalo, pač pa v tem, da ni osebja, ki bi nudilo storitve na teh napravah, da bi bile optimalno izkoriščene, ker so naprave, ki so izjemno drage in morajo delati vsaj v 2 izmeni, če ne 3.

No, odbor je potem po tistem, ko so poleg ministra, večinoma visoki državni uradniki predstavili posamezna področja, zdaj tega po moje ni danes potrebno ponavljati, ne, vidim tukaj iste obraze kot so bili takrat nekatere, pa kakšnega novega, danes je bil namen, da se na tej, bom rekel, politično-strateški ravni pogovorimo o smeri, v katero bo šla ta prenova. Večina vas, ki danes tukaj sedite, ste pa tisti, ki naj bi potem to politično vsebinsko usmeritev uresničevali. Zelo pomembno sicer, da ne bo nesporazuma, tako smo tudi načrt pripravljali na dveh nivojih, ampak danes mislim, da ni potrebno izgubljati časa s tem, da ponovno ugotovimo, da na infrastrukturi vse teče tako kot je potrebno, da na okolju teče, da so nekatere stvari zmanjšane, ker jih ni mogoče in tako naprej, ne, da, in pač, da ne ponavljam. Vemo, kje smo, vemo, kje smo. Smo tukaj, glejte, tukaj smo, / pokaže zboru& kar se tiče načrta za okrevanje, tukaj med 22 državami članicami Evropske unije smo na predzadnjem mestu. Na predzadnjem mestu, tukaj je Slovenija. In tu zaradi vsote, ki jo je prejela septembra 2021 v času prejšnje Vlade v okviru 13 % akontacije v višini 233 milijonov evrov. Tukaj smo. In zdaj, v kolikor bi mi bili ne danes nekje tukaj, ne, ali pa vsaj tukaj, potem bi bili tisti sklepi, ki so bili sprejeti pred mesecem dni, okej, odbor se je seznanil, ne, kvartalno, naj Vlada poroča kaj se dogaja, ampak ker smo tukaj, ne, pa mislim, da ti sklepi niso ustrezni. Jaz mislim, da se to prejemlje preveč, lahko premalo odgovornosti in da je glede na obseg sredstev, ki so tukaj predvidena, potrebno narediti malo več napora , in to v čim krajšem času, ker tega časa več dosti ni. Torej zaradi tega smo tudi v enega od predlogov odločitev današnje seje predvideli, da se pač v to, da te aktivnosti za prenovo tega načrta in v te cilje, da pridemo do čim boljšega prenovljenega dokumenta, vključi tudi ta odbor, se pravi parlament neposredno z bolj intenzivno spremljavo in, če želite, na nek način s tem z neko, bom rekel, tiho prisilo vladni ekipi, da to področje vzame z vso resnostjo. Pred mesecem dni na tem odboru je spoštovana predsednica odbora izpostavila, da je v načrtu za okrevanje in krepitev odgovornosti preveč klasičnih infrastrukturnih projektov. Zdaj, predsednica odbora pozna področje, ima izkušnje tako na področju financ kot z vodenjem službe za kohezijo v preteklosti, bila je državna sekretarka v preteklih obdobjih na tem področju. In zaradi tega verjamem, da bo danes povedala, ker na tem odboru pred mesecem dni ni povedala, kolikšen je delež teh klasičnih infrastrukturnih projektov v načrtu za okrevanje in odpornost in taksativno, katerih je preveč. To bi bilo dobro, da slišimo. Ker, veste, če se tako na splošno, posplošeno pogovarjamo, lahko marsikdo reče marsikaj, lahko reče nekdo, da je bil načrt delan na hitro, minister reče, ja, v dveh mesecih ste to spravili skupaj, zaradi tega je pa tak pomanjkljiv, slab pa nenatančen pa in tako naprej, ne. Vemo, kako je potekalo oblikovanje in sprejemanje, o tem nekaj več v nadaljevanju, ker vidim, da marsikdo tega ne pozna, pa mislim, da je prav, da predno se sprejemajo odločitve o prenovi, da se ve, kaj v temeljnem dokumentu piše in kaj je vsebina temeljnega dokumenta. Drugi del je pa neka ocena, da je nečesa v nekem dokumentu preveč. In potem, ko je bilo rečeno, glejte, samo saj smo podhranjeni pri domovih za starejše, pa ste predsednica rekli, saj na to pa nisem ne atakirala, ker sem imela v glavi klasične infrastrukturne projekte, torej po vašem izvajanju bi rekel, da so za vas klasični infrastrukturni projekti ceste pa železnice ali pa, če želite, če ponovno sedanjega državnega sekretarja Dejana Židana citiram, takrat, ko smo ta načrt oblikovali, v načrtu je preveč krožišč. Niti enega ni v načrtu, pa mislim, da je še nekdo iz Levice to stalno ponavljal, pa nekih bazenov pa ne vem kaj. Tako da torej verjamem pa, da predsednica odbora zelo dobro pozna to področje, tudi vsebino in verjamem, da bo potem kasneje pojasnila, katerih infrastrukturnih projektov, da bodo tudi predstavniki resornega ministrstva to slišali, ker kolikor je bilo slišati zadnjič, so vsi nekateri že zaključeni, tale modernizacija proge proti Borovnici, mislim, da je bil direktor Urada za okrevanje in ministrstva tam govoril, ko se je rezal nek trak in tako naprej pred meseci, to je vse že zaključeno, nekje je pa že v teku. Tako da bi bilo dobro slišati, česa je tukaj preveč, da vidimo, komu, komu odrekamo priložnost do urejene prometne infrastrukture, ki je eden od bistvenih, bistvenih temeljev, če želite, pri tako imenovanem zelenem prehodu. Zdaj, predsednica je tudi izpostavila pred mesecem dni, da je izvajanje tega načrta zastavljeno organizacijsko zapleteno in tukaj sem jaz po tistem, ko je bilo to rečeno, pričakoval, da bo eden od sklepov, da se ta organizacijska zapletenost poenostavi. Zdaj, če se že spreminja, je idealna priložnost, da se to poenostavi. Ne vidim, ne vidim, zakaj tega ne bi naredili, ne. Če ugotavljamo, da je organizacijsko sistem prezapleten, dajmo ga poenostaviti. Tudi v nadaljevanju bom pokazal, kako to poteka, za tiste, ki ne veste, verjamem, da večina tukaj prisotnih ve. In zaradi tega je tudi eden od sklepov, ki ga predlagamo v tej smeri, da se organizacijska zapletenost poenostavi. Potem pri tem sklepu bom tudi pojasnil, zakaj tega mi nismo naredili takrat, ko smo bili mi odgovorni za Vlado in za to področje, kar predlagamo zdaj. Mi sicer menimo, da te organizacijske zapletenosti ni in menimo, da so razlogi za to, da, da ne dosegamo posameznih mejnikov in ciljev drugje in da je pač potrebno povečati, se temu izrazil, akcijsko aktivnost posameznih posredniških teles, torej ministrstev, ki so odgovorni za izvajanje tega dokumenta in vseh ostalih seveda v celi verigi, ki morajo pripraviti vse ostalo za to, da se te stvari odvijajo. Ena od poslank je pred mesecem dni tukaj, koalicija, ena od poslank koalicije je ugotovila, da se je takrat, ko se je pripravljal načrt za okrevanje in odpornost, že govorilo o parlamentarnih in lokalnih volitvah, to je bilo leta 2020 in 2021, in da je bilo zato veliko projektov, predvsem volilno obarvanih. Jaz moram, ne vem, kaj naj bi to pomenilo, volilno obarvani projekti. Mogoče je izhajala iz tega, da se je to pripravljalo v času velike noči, pa je takrat doma mogoče jajca barvala, ampak treba je povedati, da se je pač načrt oblikoval med 24. julijem 2020 in 28. aprilom dva 2021 in da so bile parlamentarne volitve leto dni kasneje in lokalne leto dni in pol kasneje, ne. Pa spet ni bilo z eno besedo povedano, kateri od teh projektov naj bi bil volilno obarvan.

Torej, vse to govori o tem, spoštovani, da je prav, da se na kratko sprehodimo skozi ta dokument, da vidimo, katera področja zadeva in da potem mogoče vseeno poskušamo dobiti od namestnice ministra za finance, ki je odgovoren trenutno za to področje, odgovor, zakaj pri tej prenovi ni večje ambicioznosti in zakaj se ne poskuša zagotoviti z modifikacijo nepovratnih v povratna sredstva izvedbo tistih projektov, ki so v tem načrtu predvideni, izvedljivi, izvedljivi do konca leta 2026. Ampak je bila odločitev, da se gre po bolj, bolj enostavni, položni poti, ne, ne po manj zahtevni in strmi, kot pravi predsednik Vlade, ampak po enostavni in položni in se enostavno na nek formalen način na hitro pač ta dokument preoblikuje, preoblikuje in ga da v proceduro, pa da se problema rešimo in gremo naprej. V naši oceni je tukaj ena izgubljena priložnost in bi bilo prav, da slišimo odgovor zakaj je bila ta odločitev sprejeta. Zdaj jaz verjamem, da državna sekretarka še bolj globoko pozna to področje kot minister sam, predvsem pa vodja urada, tako da jaz verjamem, da bomo te odgovore vsaj na ta vprašanja danes dobili, predno preidemo do tega, da bomo odločali o nekaterih sklepih. Zdaj pa ne vem, ali mi lahko kakšen pomaga, da te slajde odprem? A ne, saj znam. Evo.

Ti dokumenti so objavljeni, tudi ste jih imeli v gradivu, vsem poznani, zaradi tega se bom jaz skozi to sprehodil resnično zelo, zelo na hitro. Torej najprej, da se spomnimo za katero obdobje je šlo. Šlo je za obdobje po Covid krizi, spomladi leta 2020, takrat ko se je ustavilo in gospodarstvo in promet, skratka države, cela Evropa je stala, in takrat so se tako države kot Evropska unija kot celota odzivale na različne načine, vse s ciljem seveda, da se to stanje na nek način preseče in da se potem pomaga, da se te aktivnosti ponovno obnovijo, in da bi bila škoda od te zaustavitve čim manjša. In kot se boste spomnili, smo bili na področju kohezijske politike 2014-2020, deležni nekih sprememb, uredb, celo dveh marca - aprila ali marca - maja, kjer je pristojna komisarka skozi novelacijo teh uredb želela doseči, da bomo neka sredstva iz kohezijske politike, ki so bila več ali manj že vsa zavezana v tistem obdobju, preusmerjali za izdatke na področju Covid krize. To je bilo vse v redu in to smo tudi naredili v okviru 200 milijonov evrov približno, v kolikor bi bil sistem takrat tudi temu primerno poenostavljen, ampak ni bil. Ustrezne potrditve so se potem dogajale, formalne šele čez pol leta, stvar je šla naprej. Ampak drugi del, ki je bil bolj bistven, komisija se je takrat odločila, da bo poleg zapiranja kohezijske ovojnice 2021-2027, kar je bilo predvideno, da se bo dogajalo pod Nemškim predsedstvom, Nemčija je prevzela po Hrvaški s 1. julijem predsedovanje 2020, da se bo pač takrat to zgodilo, zaprlo, da je temu dodala tudi ta tako imenovani začasni mehanizem sredstev za okrevanje, ki ga je predstavila 28. maja 2020. In kot veste, je potem ta ovojnica, ki je bila na začetku za Slovenijo dokaj neugodna, kar se kohezijske ovojnice tiče, 2021-2027, ki je v višini 3,27 milijarde evrov, je bila za zahodno kohezijsko regijo 432 milijonov nižja kot se je potem potrdila 21. julija 2020, in na področju skupne kmetijske politike 65 milijonov nižja kot se je potrdila potem 21. julija 2020. In skupen obseg sredstev, če upoštevamo še tisto, kar ni bilo iz te sedanje kohezije 2014-2020 uporabljeno in skupaj z maksimalno kvoto posojil je presegalo 10 oziroma je dosegalo skoraj 12 milijard evrov. Po tistem, ko je bil ta dogovor 21. julija dosežen, glede na takratne razmere smo seveda vsi živeli v veri in upanju, da bo tudi evropska birokracija tem hitrim odločitvam vsebinsko-političnim sledila, in da bo tudi formalni del nekako ekspresno stekel in bil čim bolj enostaven, zato da se lahko do koriščenja teh sredstev in do teh mehanizmov in do teh reform, ki naj bi bile podlage za koriščenje teh sredstev, čim prej pride. In zaradi tega se je takratna Vlada odzvala zelo hitro, tri dni za tistim je bil sprejet sklep o oblikovanju dveh delovnih skupin, ena na nivoju predsednika Vlade in posameznih ministrov, ki so bili vključeni pri oblikovanje vsebinskih in reformnih podlag tega načrta, neke vrste strateško- vsebinski del, se pravi, tisti ki določa kam, v katero smer po vsebini, in drugi del operativno-tehnični na nivoju državnih sekretarjev. Tega je vodila državna sekretarka na takratni Službi Vlade za razvoj in kohezijsko politiko, ki sem jo jaz takrat vodil, Monika Kirbiš Rojs, in v tej skupini so bili posamezni državni sekretarji in posamezni visoki državni uradniki. In na podlagi tega se je začelo dokaj hitro pripravljati ustrezne podlage in vse ostalo, brez kakršnihkoli formalnih osnov, ker smo želeli čim prej zgodbo zaprti, čim prej zgodbo operativno zapeljati, vendar smo se potem na določeni točki morali malo ustaviti in zadevo upočasniti, tako da smo v tem vmesnem času izkoristili to obdobje. Kot vidite, 20. avgusta, za posvet z župani in direktorji regionalnih razvojnih agencij, 27. avgusta je Vlada že potrdila prva izhodišča za pripravo, ki je bil nek vsebinski okvir v katero smer naj gremo, takrat še nismo vedeli, da bo potrebno 40 % ali 37 tako imenovanemu zelenemu prehodu, 20. digitalizaciji itd., zaradi tega so se te stvari potem seveda spreminjale. Šele 17. septembra so se objavile potem ta prva, prve usmeritve, ki jih je dala Evropska komisija, kako in kaj. Zaradi tega je bil potem še enkrat posvet s posameznimi deležniki. Relativno hitro po tistem je Vlada tudi obravnavala in potrdila prvi osnutek, 8. oktobra, in 19. 10. je bil predložen, 4 dni za tistem, ko je bilo to mogoče formalno storiti, tudi v neformalno usklajevanje Evropski komisiji. No in od tukaj naprej se je pa začela ta, bom rekel, ta pot usklajevanj. To vam kažem zaradi tega, ker je bilo zadnjič rečeno, da ni bilo ne usklajevanj z, praktično z nekim širšim krogom in tako naprej, da je to potekalo v nekem ozkem krogu.

Zdaj tukaj imate po mesecih prikazane operativne sestanke po posameznih področjih, ker pač gre za dokument, ki ne zadeva samo 2 direktorata Evropske komisije kot kohezija, pač pa številne druge direktorate in je bilo pač potrebno te stvari in vse to uskladiti s posameznimi direktorati. Novembra smo imeli tudi na notranjem delu Ekonomsko-socialni svet, 13. 11. pa je bil nek spletni posvet, ker smo imeli takrat drugi val covid krize, 25. 11. 2020. Potem je bil ponovno med 23. in 27. novembrom 2020 sestanek s socialnimi partnerji po področjih, 25. 11. z nevladnimi organizacijami, potem z vsemi sveti in regionalnimi sveti 12. razvojnih regij in tako naprej in tako naprej.

To se je nadaljevalo, da ne tratimo dragocenega časa, skozi december, januar. Vlada je potem ponovno v decembru obravnavala drugi osnutek, v decembru, potem naprej vsi ti tehnični sestanki, no in potem smo končno prišli v februarju, kot ste slišali, do te formalne podlage in to je bila ta uredba, ki je določala formalna pravila, formalna pravila glede tega mehanizma oziroma tega načrta za okrevanje in krepitev odpornosti. Parlamentarni odbor za evropske zadeve je 26. februarja potem to zadevo obravnaval, potem so bili še naprej ti tehnični sestanki, pa smo imeli izredno sejo Državnega zbora v začetku marca, Združenje občin, Ekonomsko-socialni svet v marcu in tako naprej in tako naprej.

V april je vse to segalo, dokler nismo potem, bom rekel, zaključni dokument, preden ga je Vlada dokončno 28. aprila potrdila, bom rekel, predstavili še na izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta in 28. aprila, 30. april, veste, da je bil rok za posredovanje 2021… 28. aprila je Vlada potem ta dokument potrdila in 1. julija, na dan začetka predsedovanja Sloveniji, Slovenija Evropski uniji, je pozitivno odločitev sprejela tudi Evropska komisija. Mimogrede, ker je bilo rečeno prejšnji mesec, da je bil, da je bil ta dokument mogoče tako, malo bolj slabo pripravljen, pa pomanjkljiv, pa na hitro skupaj spacan, vidite, da temu ni tako, je komisija po, mislim, da je 6 kriterijev ocenjevanja v uredbi, po petih je dobil najboljšo oceno, po enem od teh, pa mislim, da srednjo, tako da je bil formalno gledano med bolje ocenjenimi dokumenti. Moje osebno mnenje je pa, da bi bil vsebinsko, lahko bistveno boljši, v kolikor uredba ne bi določala pravil tako, kot jih je določala in tako kot jih določa, ne, in se je bilo pač potrebno tem pravilom, če želite na koncu prilagajati zaradi tega, da so bile dosežene tako imenovane tehnične karakteristike, ki jih je pričakovala Evropska komisija glede zelenega in digitalnega prehoda.

Torej, pod črto, bilo je vključenih več kot 2 tisoč deležnikov, opravljenih 39 posvetovanj z različnimi direktorati Evropske komisije na administrativno tehnični ravni. V naši politični skupini Slovenske demokratske stranke ne pričakujemo, da bo tako obsežne razprave deležna tudi prenova tega dokumenta. Ampak zadnjič je bilo izpostavljeno vprašanje mojega poslanskega kolega dr. Anžeta Logarja, s kom do zdaj je pa bilo opravljeno kakšno posvetovanje, razen z ministrstvi, glede prenove. Pa ni bilo odgovora, bil je obljubljen, da bo naknadno posredovan; zdaj ne vem, ali ste ga mogoče vi, predsednica, dobili. Neka evalvacija, kajne, te novelacije pa bi bila po naši oceni le potrebna. Mogoče ne tako široko, kot je tukaj zastavljeno, ker ni takega časa, ampak, glejte, tudi vi, moram reči, ste imeli približno enako časovnico na razpolago, kot smo jo imeli mi za pripravo dokumenta. Mi smo imeli za pripravo dokumenta časovnico julij 2020 oziroma avgust 2020, ker je 27. julija bil sprejet sklep, da se zgodba… 24. julija je bil sprejet sklep Vlade, da se zgodba začne pripravljati, do 28. aprila 2021. Vi ste pa imeli na razpolago čas od junija lani, od junija, ko je bilo znano, kakšen je obseg, do danes. Se pravi, približno isto časovnico ste imeli na razpolago, da bi lahko podobno pot, kot je bila takrat, ubrali tudi danes. In tu je vprašanje za namestnico ministra za finance, zakaj ta pot ni bila ubrana, se pravi, zakaj niste šli po podobni poti, začeli pripravljati prenovo tega dokumenta in jo predebatirali s čim širšim krogom udeležencev, zato da bi na koncu prišli do čim bolje prenovljenega dokumenta in izkoristili kot država vse tisto, kar je, kar Slovenija lahko izkoristi iz tega.

Vsebinska struktura, da si lažje predstavljamo, je shematsko predstavljena v obliki hiše. In štirje deli te hiše so bili pri tem dokumentu bistveni: zelena Slovenija, digitalna Slovenija, pametna in trajnostna Slovenija, odgovorna Slovenija, država blizu ljudem, kjer je pač sociala, zdravstvo, stanovanjska politika. In vsa ostale področja, ki jih bom potem malo bolj podrobno opredelil. In če želimo neko, bom rekel, kvalitetno in stabilno stavbo, ki ji rečemo dom, zgraditi, ni dovolj samo, da jo zgradimo, zmečemo skupaj materiale, ampak moramo imeti tudi neko vsebino, neko vezivo, ki mora to stavbo povezovati, da bo potem prijetna za bivanje, kajne. In to vezivo in to gradivo in vse to, kar naj bi omogočalo, da je potem ta stavba prijetna in da ne predstavlja samo nekega golega objekta, ki smo ga naredili zaradi tega, da smo nek denar porabili, so seveda te spremembe oziroma reforme, ki jih je Evropa Evropska komisija postavila kot predpogoj, da lahko ta sredstva koristimo za to, da to hišo zgradimo. In to je bistvo, bistveno razlikovanje od kohezijske politike, če želite. Ker je zadnjič minister za finance govoril, da je to približno tako kot kohezijska politika - ni, kajne, že po osnovi in po principu ni, in to je bistvena razlika. In zaradi tega je bila ta zadeva mogoče malo bolj zahtevna zaradi časovnega okvira, pa tudi, če želite, zaradi relativno omejenih sredstev. Saj jih je bilo, glejte, milijarda 800 je kar velika vsota denarja, niso pa to sredstva, ki bi zagotovila neki državi, ki ima preko 50 milijard bruto domačega proizvoda letno, nek strateški prehod; verjetno je potrebno zagotavljati v obdobju petih, desetih let bistveno več sredstev za to. Ampak še enkrat, ni bistveno to, kar se iz tega pol zgradi, bistveno je, da se naredi ustrezne podlage, da se potem lahko gradi ne samo z javnimi sredstvi, ampak tudi, da se razvija gospodarstvo, podjetja, vse ostalo, če želite. Da se naredi neko ugodno, stabilno poslovno, davčno, fiskalno, ne vem kakšno okolje, v katerem bodo pač ljudje lahko normalno delovali in funkcionirali. No, in po področjih so bila potem ta sredstva razporejena s temi omejitvami, ki sem jih omenil, se pravi, 37 oziroma mislim, da imamo mi nekaj čez 40 na zelenem, pa nekaj čez 20 na digitalnem, in vse ostalo potem, kar je ostalo, na ostali dve področji. V zelenem prehodu, recimo, imamo preko milijardo, pol-pol, pol nepovratnih, pol povratnih, na digitalni preobrazbi vsa nepovratna, ker gre za javni del, 316 milijonov, na pametni, trajnostni in vključujoči rasti pretežen del nepovratnih sredstev, 737 milijonov, in na področju zdravstva in socialne varnosti dve tretjini nepovratnih, nekaj manj kot 400 milijonov evrov. Zdaj je treba povedati, da na tem zadnjem področju je bil tudi zaradi tega dan velik poudarek tema dvema področjema, zdravstva in socialne varnosti, se pravi, infrastrukturi na področju zdravstva in infrastrukturi na področju domske oskrbe, preko te dodatne pobude REACT EU, ki je bila dodana koheziji 2014-2020, ravno zaradi tega, ker je tukaj pač malo zmanjkalo za tisto, kar se je ocenilo takrat s strani Vlade, da je potrebno narediti. in zaradi tega je iz REACT EU bil znesek za zdravstvo približno okrog 140, 130 milijonov evrov in za domove za starejše okrog 80 milijonov evrov. Se pravi, okrog 200 milijonov dodatnih sredstev, iz katerih naj bi se, kot sem rekel, celovito prenovil UKC - zdaj se ne bo, bo štirinajst magnetnih resonanc kupljenih, če bodo - in iz katerih bo, upam, da bo, upam, da se vsaj te investicije nadaljujejo, osemnajst zgrajenih domov za starejše, nekateri novi, nekateri celovito prenovljeni. Mislim, da bo nov v Ajdovščini, Velenju, na Ptuju, v Murski Soboti, to so štirje največji, vsak po 12 milijonov evrov dobi od teh nepovratnih sredstev in vsi ostali do te kvote. Torej, takrat se je pač tehtalo med tem, kaj je mogoče s temi sredstvi narediti in kje je mogoče dopolniti, da se lahko nekaj naredi. No, mimogrede, zadnjič je minister za finance tudi rekel, »glejte, saj bomo pa mi zdaj tisto, kar ne bomo, kombinirali s kohezijsko ovojnico 2021-2027… » Ne vem, če se bo dalo kaj kombinirati, ker kolikor vem, je bila kohezijska ovojnica 2021-2027 z operativnim programom že prej, s sporazumom septembra, po operativnem programu decembra lani zaprta. In če se bo želelo kaj kombinirati, bo treba tudi operativni program spreminjati in sporazum. Tako je to bolj, po moje, govorjenje na pamet kot neka nek realni okvir. Zaradi tega je še toliko večje pričakovanje po moje tudi tistih, ki jih zdaj te spremembe zadevajo, predvsem tista področja, ki sem jih omenil, izobraževalna infrastruktura - no, saj ta Medicinska fakulteta je tudi del izobraževalne infrastrukture -, da se pač ti projekti ne režejo, ampak da se najde način, da se izkoristi za njihovo izvedbo ta sredstva, ker obešati vse na državni proračun, glejte, je neodgovorno. Jaz mislim, da nekateri v tej dvorani, tudi z vladne strani, to zelo dobro poznate in veste bolje kot jaz. In je treba biti pri tem previden, še posebej glede na to kaj prihaja od leta 2024 dalje, glede fiskalnega pravila in vsega ostalega.

No, to so ti procenti glede digitalnega prehoda in zelenega prehoda. Moje osebno mnenje je, da te številke, administrativno določene, niso bile dobre, ker smo države članice v različnih položajih, v različnih pozicijah, potrebe so različne. In tu mislim, da ne samo na tem področju, tudi na številnih drugih si Evropska komisija in vsi ostali jemljejo malo preveč, bi rekel, te avtoritarne pristojnosti, kjer bi želeli dirigirati vsem državam članicam, v kakšnih okvirih naj se pri teh potrebah, ki jih izkazujejo, gibljejo. Recimo, za neko severno državo, verjamem, da to ni noben problem, ne glede digitalizacije ne glede zelenega prehoda teh procentov dosegati. Za eno Slovenijo je pa to seveda problem, tudi zaradi tega, ker imamo drugačen nivo razvitosti posameznih sistemov. Ne bom rekel, da tega ne potrebujemo, potrebujemo, ampak potrebujemo tudi malo daljše časovno obdobje, da lahko ta sredstva investiramo in implementiramo.

No, potem je tu, mislim, da pet komponent pri tej zeleni Sloveniji, čisto in varno okolje, trajnostna mobilnost, obnovljivi viri energije, trajnostna prenova stavb, krožno gospodarstvo. Pri digitalizaciji sta bili dve komponenti, kot sem prej povedal, gospodarstvo in javni del. Pri pametni in trajnostni Sloveniji, no, tukaj je pa tisti del, kjer se ta sredstva, kot sem prej povedal, v velikem delu režejo temu izobraževalnemu delu, kjer smo, kot vidite, imeli sicer res največji delež na, oziroma niti ne največji delež na tem delu in v okviru tega področja 5 komponent, no in ta del, ki zadeva najbolj ljudi, to je zdravstvo, sociala in stanovanjska politika, bom rekel, v globalu gledano relativno skromna sredstva, vendar pomemben impulz, vsaj kar se stanovanjske politike tiče, teh 60 milijonov, ker na podlagi tega so se začeli in se že izvajajo posamezni projekti, ki je verjetno vprašanje, če bi se drugače začeli izvajati. To je najbolj pomembno, po moje, v luči decentralizacije in te razpršitve poseljenosti, da so se začeli od leta 2021 dalje na podlagi dolgoročne stanovanjske politike Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki jo je Vlada potrdila marca 2021. V okviru te politike je predvidenih, kot veste, 5 tisoč neprofitnih najemnih stanovanj do leta 2026 preko Stanovanjskega sklada Republike Slovenije odvijajo projekti po celi Sloveniji in eden izmed večjih, kot berem tudi v tem gradivu, zaključen, so se ljudje že vselili in se še bodo v prihodnjih mesecih, ki je bil začet v tem obdobju 2020-2022, je teh 400 stanovanj v Mariboru pod Pekarsko gorco in še številni drugi seveda. Tako da, to je zdaj to.

No, zdaj pa glede te komplicirane sheme. Evo, to je ta komplicirana shema. Se pravi, imamo ministrstva, imamo organ, ki upravlja Ministrstvo za finance oziroma zdaj je urad, upravičenci, prejemniki sredstev in to je to. Jaz mislim, da ni problem v tej shemi. Zelo težko bi vzpostavili kakšno drugo shemo, lahko bi jo vzpostavili, če bi se recimo Vlada odločila, da ustanovi, ne vem, neko družbo po principu Dragija(?) ali kakšne podobne družbe Darsa, če želite, ampak s tem bi rešili samo infrastrukturni del problema, ne pa tistega, ki je bistven pri temu načrtu in to so te reforme in mejniki in cilji. In reform pa ne more delati neka državna družba, ki dela infrastrukturo in tukaj pri tem načrtu vi, kot slišimo, nimate problem z infrastrukturo, več je narejeno kot je bilo do zdaj lahko iz evropskih skladov počrpano, zaradi tega mislim, da to ni problem.

Zdaj, to shemo sprememb ste pred mesecem dni obravnavali. Jaz jo sicer tukaj imam na PPT, ampak jo ne bom dajal gor, ker mislim, da ni potrebno. Povedal sem kje vidimo mi največji problem. Največji problem vidimo po črtanju nekaterih pomembnih investicij na izobraževalni infrastrukturi in v drugem delu vidimo največji problem po premajhni ambicioznosti, da bi se to prenovo načrta izkoristilo tudi za eventualno še za kaj novega, predvsem pa za povečanje oziroma nadomestilo teh nepovratnih sredstev s povratnimi, za kar je časovnica oziroma je čas do 31. 8. letos.

Torej, spoštovana predsednica, mi predlagamo, da se ta operativnost izboljša, da ta odbor opravi tukaj na tem področju aktivnejšo vlogo. Povedal sem uvodoma, zakaj. Pokazal sem vam graf. V kolikor Slovenija ne bi bila na tem področju na predzadnjem mestu, to ne bi bilo potrebno, ampak dokler se stanje ne bo izboljšalo, pa mislim, da je ta aktivnejša vloga parlamentarnega odbora tukaj potrebna in Vlada mislim, da se mora začeti obnašati tukaj bistveno bolj odgovorno in bistveno bolj pohitriti aktivnosti in postopke in o tem tudi obvestiti ta odbor.

Organizacijska shema za vas ni ustrezna. Mi predlagamo, če za vas ta organizacijska shema ni ustrezna, za nas je, ampak če za vas ni, kot ste rekli zadnjič, potem mi predlagamo, da se ta urad prenese v okvir novega Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Bom povedal zakaj. Ko ste prišli lani z Zakonom o ustanavljanju novih ministrstev, ko ste umetno razdruževali, združevali področja za to, da ste zagotovili stole dvema predsednikoma strank, ki jih ljudje več niso izvolili v parlament, gospe Alenki Bratušek in gospodu Marjanu Šarcu in še nekaterim številnim njihovim strankarskim prijateljem, smo povedali v Slovenski demokratski stranki, da edino spremembo, ki jo podpiramo in kjer predlagamo, da jo nadgradite, je sprememba na področju kohezijske politike. In tam smo predlagali, da namesto tega kar je zdaj narejeno, se pravi, da se kohezija in regionalni razvoj združita v en resor, se pravi regionalni razvoj iz Ministrstva za gospodarstvo in kohezijska politika iz Službe Vlade za razvoj in kohezijsko politiko, da se tema dvema področjema v tem novem ministrstvu doda tudi lokalna samouprava, ki je še vedno pri MJU-ju in da se temu področju doda tudi Urad za okrevanje in odpornost, ki je pri Ministrstvu za finance. Tega niste takrat naredili. Zdaj, če menite, da je to prava pot, lahko še vedno naredite. Mi tega nismo naredili v našem mandatu, zaradi tega, ker takih sprememb ni mogoče delati ob zaključku mandata, mogoče jih je delati ob začetku mandata. Drugače pa bi, v kolikor bi mandat po aprilu lani nadaljevali, točno to naredili. Ker mimogrede, v okviru tega ministrstva niso samo kohezijska sredstva, ker to ministrstvo bi moralo biti upravljavec vseh evropskih skladov, tako kot imajo to Hrvatje. No in mimogrede, Hrvatje, ne vem, če ste videli na tej tabeli, so med boljšimi po koriščenju sredstev načrta za okrevanje in odpornost. Na tem ministrstvu so tudi drugi fondi. Imate tam norveški sklad, imate sklad EGP, imate švicarski sklad, je kar nekaj tega, tako da bi bilo prav, da bi se to področje enkrat končno poenotilo in da je en skrbnik za vsa ta sredstva. Ampak saj pravim, to je pač vaša odločitev. Mi s tako organizacijo, kot je zdaj, bi rekel, nimamo nobenih težav in tudi mislim, da ni problem v tem, da organizacijska shema ne bi bila ustrezna, pač pa, kot sem prej pojasnil, drugje.

Torej ta sklep, bom rekel, je bolj v smislu tistega prvega, da se pač te aktivnosti pospešijo in da dobimo do srede maja, se pravi srede prihodnjega meseca neko povratno informacijo glede tega, če bo prvi sklep sprejet, kaj in na kakšen način je bilo narejeno. In seveda, tako kot sem rekel, vseeno bi bilo potrebno, glede na to, da je bil načrt v fazi priprave deležen široke izmenjave mnenj, neko izmenjavo mnenj o spremembah narediti tudi v malo širšem krogu, ne samo v krogu posameznih ministrstev, ki jih zadeva. Hvala lepa.

Hvala lepa za obširno predstavitev. Besedo dajem predstavnikom Vlade. Predlagam, da najprej dam besedo Ministrstvu za finance, potem pa bi dala besedo po vrstnem redu, tako kot je bilo pač predstavljeno v predstavitvi ministrstva. Bom pozvala vsakega posebej, tako da bomo se držali nekega reda. Najprej dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, državni sekretarki mag. Saši Jazbec. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Spoštovani! Zahvaljujem se gospodu Černaču za res podrobno predstavitev. Mogoče vseeno ene plati medalje. Dejstvo je, da načrt za okrevanje in odpornost ostaja ena od pomembnih tem javne razprave in v bistvu si želimo na vladni strani, da bi časopisne in spletne strani bolj kot drugo polnile zgodbe dejansko o tem, kaj bomo iz tega načrta imeli država, državljani. Se pravi, kot pove že samo ime, načrt za okrevanje in odpornost, da bi se pisalo o tem, kaj bomo storili s tem denarjem, kako bo naša država okrevala in kako bo bolj odporna na prihodnje izzive, da torej vse ni vse tako slabo. Zato bi zdaj v uvodnih besedah dejansko rada izpostavila pozitivne stvari, pa čeprav je v bistvu gospod Černač govoril prvenstveno o načrtu za okrevanje in odpornost, je v sklicu današnje seje so bila tudi ostala nepovratna sredstva iz evropskih skladov. Tako da prav danes je bila objavljena novica, da je za preteklo perspektivo 2014-2020, da je pač komisija izplačala preko 400 milijard evrov. Da za novo perspektivo, se pravi 2021-2027, da še ni nobenega zahtevka. Se pravi, tu smo vse v skladu z ostalimi državami in da je do konca februarja letos, da je Slovenija izvedla 89 % dodeljenih sredstev za to obdobje 2014-2020, kar predstavlja 6,4 odstotne točke več od povprečja držav članic EU in da se po uspešnosti črpanja večletnega finančnega okvira 2014-2020 uvrščamo na sedmo mesto glede na odstotek realiziranih sredstev.

Druga dobra novica je vsekakor to, da je Evropska komisija prejšnji mesec pozitivno ocenila izpolnjevanje mejnikov prvega zahtevka za nepovratna sredstva. Tako plačilo tega prvega obroka, teh slabih 50t milijonov, pričakujemo prav v teh dneh. Se pravi, komisija je ocenila, da smo zadovoljivo izpolnili vseh dvanajst mejnikov tega prvega obroka in da smo tako upravičeni do maksimalnega plačila; vse države članice nimajo take izkušnje.

Kljub številnim izzivom, ki smo jih imeli pri izpolnjevanju mejnikov, ciljev, tudi za naslednje obroke jih še imamo, načrtujemo, da bomo drugi zahtevek v Bruselj poslali jeseni. Pri tem pa povem, da kar nekaj držav članic še ni oddalo niti prvega zahtevka, da nekatere med njimi niso prejele predplačila, ker ne izpolnjujejo pogojev. Tako je v bistvu ta statistika, ki je bila prej prikazana, gospod Černač je kazal dvaindvajset držav, to je stara statistika. Torej, v Načrtu za okrevanje in odpornost je oddalo sedemindvajset držav, tako da če kažete, da smo bili na enaindvajsetem mestu od dvaindvajsetih držav, je to pač en presek iz oktobra 2022, torej iz oktobra lani. Pri tem je treba poudariti tudi, da je bila Slovenija med manjšino držav, ki so se odločile tudi za posojila iz tega načrta, iz tega mehanizma. Devet držav članic se je odločilo za posojila, ostale se niso; očitno so se odločile, da so to pač posojila, ki so pogojna posojila in da posojila lahko države članice dobijo tudi same, brez da morajo za to izpolniti kakšne pogoje. In če pogledamo, jaz nimam tako lepega grafa kot vi, imam pa eno takole tudi semaforsko tabelico, ki kaže, kaj države izpolnjujejo, se pravi, posamezne mejnike o ocenah komisije. Torej, da je ECOFIN odločil, da smo dobile predfinanciranje in tako naprej, da smo izdale, oddale kakšen zahtevek. V tem semaforju, kot vidite, je precej rdečega, kar pomeni, da smo nekje, če gledamo neko drugo statistiko, kot ste jo izbrali vi, smo v zgornji polovici, ker smo vse to že naredili, ker smo dobili predplačilo, ker smo oddali zahtevek, ker smo zahtevek dobili potrjen in ker je v bistvu v bistvu čakamo na plačilo.

Če nadaljujem v tem pozitivnem duhu, pa je v bistvu – zdaj se ponavljam za gospodom Černačem -, primer dobre prakse enega ukrepa iz tega načrta je bil ukrep povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture. Pač, tudi druge države, ki so mogoče uspešnejše od nas, omenili ste Hrvaško ali pa zelo uspešna pred tem je recimo Španija, te države so vključile v načrt tiste projekte, ki so jih v bistvu imele že nekje v teku in so lahko na ta način prišle do tega, da so hitro poslale te zahtevke. Se pravi, da so te zadeve tekle pred potrditvijo načrta. In v Sloveniji je primer te, da rečem, dobre prakse, nadgradnja proge, železniške proge Ljubljana-Brezovica. Do zdaj je bilo opravljenega ogromno dela. Država, torej Vlada, kot ste povedali tudi sami, je izvajanje načrta na nek način podedovala. Mogoče bi ga sama oblikovala drugače, dejstvo pa je - in v bistvu s tem se odzivam tudi na te vaše predloge, ki ste jih potem imeli glede izvedbe, pa glede sprememb in tako naprej -, da nekega prostora za še dodatne spremembe ali pa časa za dodatno pripravo novih načrtov ni. Časovnica je neusmiljena, je jasna - do sredine leta 2026 je treba zaključiti zastavljene ukrepe in v Bruselj poslati zadnji zahtevek za izplačilo. Za to, da bi šli zdaj v neke dodatne spremembe, enostavno ni časa, ni smiselno. V bistvu ste izpostavili, da je Vlada šele prejšnji mesec sprejela izhodišča za spremembo. Jaz bi tu res rada poudarila, da smo se Načrta za okrevanje in odpornost lotili, torej, takoj junija. Komunikacija na strokovni ravni med nosilnimi organi, med koordinacijskim organom, torej Uradom za okrevanje in odpornost, poteka redno, na dnevni ravni. Na ravni državnih sekretarjev smo se prvič usedli avgusta na teh seznanitvenih sestankih s pregledom vseh časovnic, vseh vsebin, vsebin, ki jih je treba urediti, zato da jeseni smo potem dvignili poročanje na raven Vlade, in sicer v duhu pospešitve izvajanja tega obstoječega načrta. Ministri so vsak prvi četrtek v mesecu informirani o napredku, o izzivih, kje zaostajajo, kaj je s posameznimi mejniki in tako naprej. Tako skladno s predlogom, ki je bil izražen na prejšnji seji tega Odbora za finance, bo Vlada četrtletno poročala tudi Odboru za finance. Torej, spremljati želi izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost tudi Komisija za nadzor javnih financ.

Sam akcijski načrt za izvedbo ukrepov je bil postavljen ob potrditvi načrta, tako, kot rečeno, mejniki, cilji, reforme diktirajo tempo. Nekatere se izvajajo v skladu s časovnico, ki je bila potrjena ob potrditvi načrta, pri številnih pa ministrstva poročajo o zamikih, tudi o večjih zamikih, glede na to, da je ideja, da se - da bom zdaj v tem prvem krogu pacifistična, zdaj ne bom navajala, kateri so bili vsi zamujeni mejniki recimo oziroma kateri so bili načrtovani mejniki pri tistem prvem obroku, ki bi moral biti poslan v Bruselj junija 2022. Tako, kot rečeno, eni so zahtevnejši, so zamujeni, eni pa se odvijajo skladno s časovnico.

Določene časovne izzive in tudi te objektivne okoliščine, na primer, inflacijo bo Vlada naslovila že s prilagoditvijo tega načrta. Prilagoditve tega načrta se lotevamo iz dveh razlogov, glavnih. Eden je ta, kar ste tudi omenili, dodatna sredstva za doseganje ciljev načrta Repower EU, se pravi, gre za dodaten denar, dodatnih 122 milijonov za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov; to je ta prvi razlog. Drugi razlog je pa omenjena nižja dodelitev nepovratnih sredstev, 276 milijonov manj, kot je bilo komunicirano v začetku. Tako Vlada s prilagoditvijo načrta ne bo posegla v osnovni koncept, ampak bo naslovila te novonastale okoliščine, ki onemogočajo izvajanje ukrepov na način, kot je bilo predvideno ob potrditvi načrta s strani Sveta EU julija 2021. Pri tem se mi vseeno zdi pomembno poudariti, da na račun te tesne časovnice ne smemo pozabiti na kakovost izvedbe ukrepov, predvsem v tem reformnem delu, ki ima dolgoročne učinke, in da je določen časovni zamik v tem primeru enostavno treba vzeti v zakup. Paziti pa moramo, da te zamude ne bi bile še občutnejše.

V tem kontekstu ste omenili tudi že sami, pa tudi jaz mislim, da tukaj prisotni sicer razumemo torej princip izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost, da v bistvu za razliko od kohezije, kjer denar porabiš, pa potem dobiš to povrnjeno, sta tu prihodkovna pa odhodkovna stran v bistvu relativno neodvisni na nek način ena od druge oziroma da ti samo izvajanje investicij, projektov in tako naprej ne pomeni avtomatsko, da bo že dobil denar. In te potencialne zamude, ki bi lahko nastale iz kasnejšega prihodka iz tega naslova, smo uredili. Se pravi, bo šlo za zalaganje sredstev državnega proračuna, zato da bodo v bistvu projekti lahko tekli tako, kot so bili začrtani.

Predlogi, ki ste jih omenil oziroma ta drugi sklep, sicer ste potem rekli, da kar se tiče vas, je sistem v redu postavljen, kajne. Ampak jaz mislim, da zelo dobro veste, da se ne da prestaviti zdaj tega koordinacijskega organa na neko drugo ministrstvo, potem ko je bila za pripravo Načrta za okrevanje in odpornost zadolžena vaša služba, zdajšnje ministrstvo je bilo potem junija 2021 prenesena na Urad za okrevanje in odpornost, torej organ v sestavi Ministrstva za finance in ustanovitev tega urada je bila v bistvu del reformnega ukrepa, ki govori o spremljanju načrta. Ta reformni ukrep je zapisan v izvedbenem sklepu Sveta EU s katerim je bil potrjen slovenski načrt, tako da, ustanovitev urada kot del mejnika, vzpostavitev sistema izvajanja, ki je bil del prvega obroka za nepovratna sredstva, Evropska komisija ocenjuje, da je ta mejnik izpolnjen in kot že rečeno, tukaj ne bi eksperimentirali po nepotrebnem. In ker koordinacija izvajanja načrta je zahtevna naloga, bi kakršne koli spremembe na tem področju predstavljale grožnjo za ta pozitivno ocenjen zahtevek in pa dodatno breme že za tako ta sistem izvajanja, s katerim bi se seveda morala strinjati tudi Evropska komisija, zato mi predlagamo, da ta drugi sklep, da se ga ne potrdi.

Ker je koriščenje sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost pogojeno z doseganjem mejnikov, ciljev na načrtovanih ukrepih, torej na naložbah in reformah, zahteva vso našo pozornost, angažma, tako da naše sporočilo je jasno, Vlada dela. Na današnjem Odboru za finance smo zbrani predstavniki ključnih ministrstev, ki izvajamo ukrepe in reforme za doseganje ciljev iz načrta, tako da bodo kolegi natančneje pojasnili stanje na teh izpostavljenih področjih. Tukaj bi vseeno rada povedala, da imamo urejeno tudi spletno stran, kjer so objavljeni vsi ti ključni dokumenti, vse te statistike glede izvajanja tega načrta, in kot že rečeno, ne glede na določene zamude pa izvedba investicij in projektov, ki ste jih omenili, ne bo trpela, ker bomo zagotovili likvidnostno financiranje teh projektov. Torej nič še ni izgubljeno, nas pa absolutno čakajo dobra tri leta garanja, če želimo NOO uresničiti v čim večji meri.

Mogoče zdaj čisto v začetku še odziv na tole… Jaz mislim, da glede teh dodatnih posojil in to, sem pojasnila, da niso predpogojna. Vse projekte je treba kljub temu končati do leta 2026. Hitri projekti so po svoji vsebini dražji zato, ker so dražji do 30, 40 % in tudi absorpcijsko moč je treba gledati, tako, ne vem, gradbeništva kot resorjev, tako da s tega vidika se nam ne zdi nujno oziroma če smo za kakšne stvari, za kakšne vsebine ugotovili, da se jih da urediti kasneje, da je to en tak razumljiv razlog. Da bi pa neko širšo razpravo zdaj opravili glede sprememb, bi pa tukaj poudarila, da gre zdaj v glavnem za izvedljivost projektov, se pravi, bistvenih stvari ne spreminjamo, bistveni elementi ostajajo. Gre za izvedljivost, glede tega novega poglavja, se pravi, gre za vsebine, ki so že bile, kot ste sami povedali, kako široko, o njih je bilo na široko razpravljano, kar se tiče pa tega novega poglavja, petega poglavja REPower-EU, smo pa organizirali v bistvu razpravo na to temo, kjer so bili predstavniki resornih ministrstev, ki to poglavje pokrivajo in so v bistvu zainteresirani in pojasnili odgovore na vsa vprašanja, tako da mislim, da smo ta del razprave opravili. Jaz bi zdaj se tukaj ustavila, gremo še en krog, potem pa na morebitna dodatna vprašanja sem na razpolago.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Potem bi tako, kot sem povedala, bi šla po vrstnem redu, tako kot je bilo predlagano s strani predlagatelja, tako da bi najprej dala besedo Ministrstvu za gospodarstvo predstavniku, to se pravi, državnemu sekretarju Matevžu Frangežu, izvolite.

Najlepša hvala, gospa predsednica. Najlepša hvala tudi sklicateljem za priložnost, da spregovorimo o tem, kako se izvaja nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Tudi kolegici Saši Jazbec najlepša hvala za ta prepričljiv uvod.

Zdaj, jaz bi mogoče vendarle se vrnil nekaj let nazaj in ocenil, da je bila odločitev za to, da se Evropska unija prvič skupaj na trgih zadolži zato, da zgradi potrebno odpornost in poskrbi za okrevanje evropskih družb in gospodarstev v okoliščinah pandemije, resnično zgodovinska. Bil je težek čas, potrebne so bile hitre odločitve in gotovo je tudi v vodstvu prejšnje Vlade tukaj potrebno dati določeno priznanje, da je Evropska unija sprejela to pogumno odločitev. Glede na zahtevnost časa številne spremembe, ki vplivajo na naš vsakdan, na možnosti našega gospodarstva za okrevanje, odpornost, prehod na rast, na odpornost družbe in družbenih podsistemov si upam trditi, da to ni bila enkratna zgodovinska zahteva, ampak da pravzaprav živimo v času medsebojno povezanih kriznih učinkov in da bo za okrevanje in odpornost naših družb in naših ekonomij potrebno takšen pristop v prihodnje vzdrževati. Nesporno je, da se v zahtevnih geopolitičnih, energetskih, podnebnih, nenazadnje pa tudi tehnoloških in socialnih okoliščinah potrebujemo aktivno državo, ki bo znala reagirati na te družbene izzive. Seveda pa je potrebno po drugi strani kritično pogledati tudi našo sposobnost na kak način izvajamo sprejete ukrepe in pri tem naj podam zelo preprost primer. Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je na ministrstvo prvič stopil 2. junija lani. 28 dni kasneje je ministrstvo pod njegovim vodstvom prišlo v zamudo pri šestih mejnikih. Pol leta kasneje se je ta zamuda povečala na skupaj deset mejnikov, od katerih sta bila dodatna dva, se pravi osem od desetih vezana na zamudo, ki je nastala pri prvih šestih zamudah. In samo v bistvu v primeru enega za zamudo, ki si jo lahko z utemeljenostjo pripišemo na svoja ramena, zato ker gre za izjemno zahteven razpis v javno turistično infrastrukturo. O tem bom povedal nekaj več, ker te dni prejemamo številna vprašanja zainteresirane javnosti glede nadaljnjega poteka tega razpisa. Torej, povedano drugače, praktično devet od desetih mejnikov v katerih je Ministrstvo za gospodarstvo bilo v zamudi do prilagoditve nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost je padlo v zamudo 30. 6. 2022. Imamo pa seveda dobro novico, da je ministrstvo do tega trenutka uspelo razpisati 94 % vseh sredstev iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost in da, če upoštevam sprejeto znižanje, smo praktično na celoti angažiranih sredstev, dodeljenih v kvote Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Do danes je v pogodbah 54 % teh sredstev, torej je za 54 % od skupaj 360 milijonov evrov že sprejetih 54 % pogodbenih obveznosti. No, in če upoštevam pri tem še izločitev oziroma nižanje po ukrepih po odločitvi vlade, se ta odstotek še izboljša, in sicer je delež pogodbeno vezanih sredstev oziroma projektov v izvajanju trenutno 62 % vseh. Glede na to, da je lahko mogoče torej pričakovati, da bomo v kratkem izdali tudi sklepe višini 21 milijonov evrov v okviru podpore pilotno demonstracijskim projektom v gospodarstvu, gre za pomemben ukrep, ki povečuje inovacijsko sposobnost gospodarstva in da računamo, da bomo do konca junija izdali tudi sklepe, razdeljene v okviru razpisa za vlaganja v nastanitveno turistično ponudbo v višini 59 milijonov evrov. Računamo torej, da bomo do prve polovice letošnjega leta ta delež dvignili na 87 % sredstev, torej, da bo ostalo izven pogodb le še 13 % sredstev.

Če mi dovolite nekaj več besed o tej pomembni zamudi na področju sofinanciranja vlaganj v nastanitveno turistično infrastrukturo. To je bil izjemno zahteven razpis, mi smo praktično takoj pristopili k definiranju razpisa, k pogovorom z Evropsko komisijo o shemah državnih pomoči, ki jih lahko v ta namen uporabimo, kot pa je povedala kolegica Jazbec, pa seveda ukrepi iz nacionalnega načrta za okrevanje odpornost pridejo tudi z določenimi obveznostmi in v tem pogledu je recimo na tem razpisu bilo potrebno upoštevati cel splet področne zakonodaje, recimo na področju energetske učinkovitosti stavb, ker verjetno pričakujemo, da bomo objekte, s katerimi bomo okrepili in izboljšali ponudbo naših turističnih zmogljivosti, gradili v skladu z najsodobnejšimi zahtevami časa, najboljšo možno energetsko učinkovitostjo in podobno. In to je bilo seveda z razpisom zagotovljeno.

Zakaj pa o tem v tem hipu govorim? Zato, da razložim prijaviteljem in javnosti, da je seveda procesiranje takšnega razpisa seveda izjemno, izjemno zahtevno. Zdaj, težava našega ministrstva je, da je na njem res nekaj izjemnih strokovnjakov in specialistov za turizem, medtem ko smo pa nekoliko prikrajšani pri ocenjevanju gradbene energetske zakonodaje, ki jo je pač potrebno v okviru skoraj 100 prijavljenih projektov presoditi za to, da lahko te projekte končno damo že v realizacijo. Pri tem skušamo ravnati z največjo skrbnostjo tudi za to, da se izognemo tveganjem, ko bi morala podjetja zaradi takšnih ali drugačnih razlogov pri ocenjevanju vlog seveda nekega dne zaradi prihodnjih revizij vračati prejeta sredstva. Mislimo, da je to odgovorno do podjetij kot prejemnikov spodbud kot tudi do javnih financ in nenazadnje skupnega evropskega napora za to, da smo tolikšen delež sredstev za okrevanje in odpornost tudi namenili.

Pri deležu, torej pri delu mejnikov, seveda, tudi sam mislim, da bi bilo mogoče nacionalni načrt za okrevanje in odpornost koncipirati drugače. Sprejete so bile odločitve, kakršne so bile in seveda se strinjam, da je zdaj potrebno se fokusirati na izvedbo, ne pa toliko na seveda predstave, ki smo jih imeli posamezniki ali skupine tudi takrat, ko je prejšnja Vlada ta nacionalni načrt sprejemala. Lahko pa povem, da je delež Ministrstva za gospodarstvo po izvornem načrtu glede na dodeljena sredstva 23,2 % za Slovenijo lociranih sredstev in da je identičen odstotek namenjen gospodarstvu tudi sedaj po prilagoditvi nacionalnega načrta zaradi tega znižanja. Če še upoštevam sredstva, ki jih je Ministrstvo za gospodarstvo v skladu z reorganizacijo vlade preneslo na Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, pa je ta odstotek pravzaprav še višji, torej 25,5 %.

Gotovo pa se boste spomnili tudi številnih javnih polemik v času sprejemanja nacionalnega načrta, recimo odmevnega pisanja prof. dr. Mojmirja Mraka in gospoda dr. Petra Vostnerja, ki sta se zelo kritično obračala na takratne osnutke Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, predvsem z vprašanjem, zakaj recimo je prej omejeno financiranje raziskav, razvoja, inovacij in ali državi in njeni strateški potrebi po okrevanju in odpornost koristi takšna velika disperzija sredstev in prioritet. V tem pogledu bi si na Ministrstvu za gospodarstvo nedvomno želeli, da bi bil delež alociranih sredstev za transformacijo gospodarstva večji. In v tem pogledu se strinjam z gospodom Zvonkom Černačem, da je seveda pred državo tudi strateška dilema. Omenil je, da je 31. 8. seveda rok, do katerega mora država izkoristiti možnost, da uporabi tudi povratna sredstva. Res je seveda, da tudi ta sredstva pridejo s strings attachec, torej obveznostmi, hkrati pa smo vsaj na Ministrstvu za gospodarstvo prepričani, da gre glede na sedanje tržne razmere za gotovo ugoden finančni vir, ki ga tudi naša družba, sploh vpričo novih okoliščin, ki so sledili pandemiji, lahko koristno uporabi. Prepričani smo, da bo v tem pogledu Vlada preudarno premislila tako potrebe na eni strani te možnosti kot seveda razpoložljivost drugih možnosti. Dejstvo je namreč, da nas po pandemiji, sedaj ko smo soočeni z vojno v Ukrajini, energetsko krizo, povezanimi učinki številnih sprememb, čaka res zahtevna transformacija našega gospodarstva. Mi smo prepričani, da je seveda največje breme te transformacije na podjetjih samih, pa da vendarle se moramo kot družba vprašati, na kakšen način bomo te okoliščine, številne spremembe, ki terjajo energetske, snovne, tehnološke, poslovne in socialne prilagoditve našega gospodarstva, podprli tudi kot država, da bomo ta čas prilagoditev vendarle izkoristili tudi za pospešeno rast dodane vrednosti našega gospodarstva, kar je ključen izziv in cilj našega ministrstva.

Predsednica, jaz bi na tej točki naredil piko, seveda pa vsem poslankam in poslancem na voljo za vsa dodatna vprašanja.

Hvala lepa.

Prehajam naprej na Ministrstvo za visoko šolstvo, državni sekretar dr. Matjaž Krajnc, izvolite.

Hvala lepa.

Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije imamo v potrjenem načrtu za okrevanje in odpornost načrtovanih reform in pripadajočih investicij za 248 milijonov evrov, od tega imamo za skoraj 204 milijone evrov že podpisanih pogodb, v pregledu pa so vloge ali pa objavljeni oziroma pripravljeni javni razpisi za preostali del 45 milijonov. Od 19 mejnikov, ki padejo na naš resor, so 3 mejniki že izpolnjeni. Pri enem mejniku smo v zamudi, to je pri sprejetju strategije za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture. Razlog za to zamudo pa je zato, ker je v novembru leta 2021, bila za pripravo strategije sklenjena pogodba z zunanjim izvajalcem, ki v roku svojega dela ni opravil in ga zdaj končujemo sami na ministrstvu. V sled zasledovanja podpore izvedljivih projektov in pa seveda potrebe po zniževanju nepovratnega dela smo, kot je gospod Černač pravilno ugotovil, predlagali umik kampusa Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani iz nepovratnega dela NOO, ne z namenom ukinitve projekta. Pogodba je namreč podpisana, projekt teče normalno dalje. Predlagali smo ta umik tega projekta iz razlogov kritičnosti, gre namreč za veliko investicijo, v NVO je za te investicije bilo namenjenih 52 milijonov, po predinvesticijski zasnovi projekta je trenutna vrednost 108 milijonov, tako da bomo morali sredstva v vsakem primeru zagotoviti iz alternativnih virov, ker so roki v novo zelo striktni, kritični in lahko ogrozijo realizacijo mejnikov. Zaradi kompleksnosti investicije smo zaradi potrebe po zniževanju, a ne, ta del umaknili in bomo tistih 52 milijonov poiskali iz drugih alternativnih virov, še enkrat pa, kot rečeno, projekt Medicinske fakultete normalno teče dalje.

Iz enakega razloga, zaradi nujnosti nižanja nepovratnega dela smo predlagali tudi znižanje na javnem razpisu za sofinanciranje raziskovalno inovacijskih / nerazumljivo/ 3 do 6 programov, in sicer za 5 milijonov. Razlog za to je, da projekt, razpis ni bil izveden lansko leto v februarju, marcu, torej pred 1 letom in zato 4 letnih projektov, kot so v novo predvideni, ne bi mogli realizirati. Realizirali bomo 3 letne projekte, bomo pa za preostali del potem naknadno, se pravi za leto 2026/2027 poiskali v okviru znanstveno raziskovalne dejavnosti sredstev zanjo, teh dodatnih 5 milijonov, tako, da bodo raziskovalci lahko normalno izvedli projekte.

Znižali smo tudi za 4,7 milijonov evrov, projekt spodbujanja mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev, popolnoma iz istega razloga. Namreč Agencija za raziskovalno dejavnost v lanskem letu tega razpisa ni izvedla, izveden je bil letos v začetku leta in je odprt do porabe sredstev, je pa tudi mejnik tako neroden, da predvideva zaključek mobilnosti do 30. 6. 2026, kar pomeni, da bi ga morali zapreti že vsaj pol leta prej, a ne, in dejansko teh sredstev ne bi bilo mogoče niti porabiti, niti mejnika, mejnika deliti.

Bi pa mogoče za konec opozoril na to, da so bili vsi projekti, vsaj v našem resorju, ki so uvrščeni v NVO, v zelo zgodnji pripravljalni fazi, njihove ocenjene vrednosti niso izhajale iz projektne dokumentacije, dodatno pa je k rasti ocenjenih stroškov seveda nepredvideno prispevala energetska kriza in pa dvig gradbenih storitev, gradbenega materiala, zato je potrebno pri realizaciji teh projektov, predvsem pri infrastrukturnih, seveda določiti prioritete in zanje zagotoviti tudi dodatna sredstva.

Toliko na kratko. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predajam zdaj besedo predstavniku Ministrstva za infrastrukturo, mag. Andreju Rajhu.

Izvolite.

Spoštovana predsednica odbora, cenjeni predlagatelj!

Tako, kot ste sami ugotovili, Ministrstvo za infrastrukturo nima posebnih problemov, celo več, gradimo in obnavljamo, kar se pozna tudi pri črpanju evropskih sredstev, s pomočjo katerih uresničujemo cilje in zaveze praktično na vseh področjih našega delovanja in na to smo zelo ponosni.

V okviru Načrta za okrevanje in odpornost, kot pomembnega programa za prehod družbe v zeleno in digitalno, uspešno uresničujemo ukrepe v nadgradnjo javne železniške infrastrukture, s ciljem razogljičenja prometa. Načrtovani so ob tem še ukrepi v digitalizacijo cestnega in pomorskega prometa. Pri doseganju ciljev tako ne beležimo nobene zamude. Do konca marca 2023 je bilo skupaj izplačanih že za 173 milijonov evrov sredstev nacionalnega programa za odpornost in okrevanje oziroma kar 57 % vseh razpoložljivih sredstev. Ob tem želimo tudi pojasniti, da zaradi usklajevanja na ravni Evropske unije ob uvedbi ETCS sistema, torej sistema vodenja vlakov in železniškega prometa, smo predlagali, da se iz programa za okrevanje in odpornost 8 milijonov evrov izloči.

Hvala lepa.