Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo odbora, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo torej na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, KI BO V LUKSEMBURGU 25. APRILA 2023.

Preden nadaljujemo, naj povem, da imam dve pooblastili: kolega Aleša Rezarja nadomešča kolega Martin Marzidovšek, ki ga lepo pozdravljam in pa kolega Lenarta Žavbija nadomešča Dejan Premik, ki ga prav tako lepo pozdravljam. Upam, da sem ponovno pravilno naglasil kolega, vaš priimek. Hvala.

Torej na današnji seji gradivo k tej točki dnevnega reda torej smo prejeli od Vlade 20. aprila 2023 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in pa Vlado v zadevah Evropske unije. Sedaj bom prosil državnega sekretarja, dr. Darij Krajčiča, torej na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, torej, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju sveta.

Gospod državni sekretar, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Tokratno zasedanje bo potekalo v Luksemburgu, delegacijo bo vodila naša ministrica, gospa Irena Šinko. / medsebojno pogovarjanje/ Ja, seveda je, ali dvomite v to? Ministri bodo opravili razpravo o prvih izkušnjah z izvajanjem strateških načrtov reformirane skupne kmetijske politike. To je pomembna točka dnevnega reda, za nami so že določene izkušnje pri izvajanju strateškega načrta, v Sloveniji smo tudi že začeli s kampanjo za oddajanje zbirnih vlog za neposredna plačila, prav tako je vlada seveda že sprejela ustrezne uredbe. Slovenija izpostavlja pomen strateškega načrta za uresničevanje krovnih ciljev skupne kmetijske politike, in sicer še zlasti v kontekstu prehranske, energetske draginje ter podnebnih in okolijskih izzivov zagotoviti trajnostno pridelovanje hrane na celotnem območju države in povečati samooskrbo. Slovenija bo tudi je, že, je že v postopku priprave prve spremembe strateškega načrta, namenjena predvsem tehničnim in izvedbenim prilagoditvam strateškega načrta, seveda pa ne izključujemo tudi v bodoče spremembo tega načrta, zlasti v okviru prilagajanja na tekoče probleme. Pomembna razprava bo tudi na temo vzpostavitve okvira Unije za certificiranje in odvzem ogljika dosje, in sicer, pristojnosti Sveta za okolje. Po vsebini pa se nanaša tudi na sektor kmetijstva in gozdarstva, zato je ministrom pristojnim za kmetijstvo dana priložnost za razpravo krepitev dejavnosti v kmetijstvu in gozdarstvu, ki ustvarjajo visoko kakovostne odvzeme ogljika, bo namreč prispevalo k cilju Unije o podnebni nevtralnosti do leta 2050. Predvideno je sprejetje sklepov Sveta o priložnostih bio gospodarstva v luči trenutnih izzivov, predvsem na podeželskih območjih. Dokument je pripravljen na podlagi razprave o tej za predsedstvo ključni temu v začetku leta. Slovenija podpira sklepe sveta, saj menimo, da je pripravljeno besedilo uravnoteženo in vključuje ključna sporočila o razvoju bio gospodarstva v EU. Slovenija še zlasti pozdravlja, da je v sklepih prepoznana pomembna vloga gozdov in gozdno lesne vrednostne verige ter trajnostne živinoreje. Obravnavane bodo tudi informacijske točke v sklopu točk razno, tako imenovane / nerazumljivo/ točke. Pri tem gre za študijo o bio agensi, iz katere izhaja, da trenutno ni dovolj kvantitativnih podatkov o potencialnem trgu in uporabi koristnih organizmov, ki bi omogočili ustrezno analizo možnih učinkov, kar pomeni, da regulacija tega področja na ravni Unije še ni predvidena niti ni možna. Tisto, kar je za Slovenijo najpomembneje na tem zasedanju, pa tudi v okviru točk razno je označevanje porekla medu v luči napovedane revizije direktive o medu, ki je po našem mnenju preskromna, saj bi po internih informacijah naj vključevala zgolj navedbo porekla medu iz tretjih držav brez procentov. Ponovitev naših pričakovanj, podanih v obliki skupne izjave na januarskem zasedanju glede izboljšanja označevanja in sledljivosti medu navezujemo na nedavno poročilo komisije o rezultatih koordiniranega nadzora, ki je pokazala, da je polovica uvoženega medu potvorjenega. Načrtovano je tudi delovno kosilo ministrov, in sicer na temo novih genomskih tehnik v luči napovedanega zakonodajnega predloga predvidoma v začetku junija, vendar naj bi po neuradnih informacijah prišlo do zamude, morda celo premik za čas nove sestave Evropske komisije, ki, kot vemo, nastopi mandat naslednje leto.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar. Torej sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da. Kolega Gregorič, izvolite.

Na začetku lahko rečem, da podpiram prizadevanje Slovenije za označevanje porekla medu. Upam, da boste zlobirali še drugo podporo, ker to bi s tem bi res morali nadaljevati. Imam pa vprašanje, kako EU, omenili ste trajnostno živinorejo, ali je mogoče na nivoju EU kakšna definicija, kaj je to? Hvala lepa.

Najlepša hvala. Gospod državni sekretar, izvolite.

Torej, tudi definicije, ki se pojavljajo na ravni EU, so včasih dolge in so zelo splošne, podobno je tudi definicija recimo za biogospodarstvo oziroma biokmetijstvo. Zajema zgodbe, ki so kar se da so naravne, ki zmanjšujejo porabo ogljika, emisije metana, zmanjšuje porabo fitofarmacevtskih sredstev in če vse to apliciramo tudi na pojem, ki ste ga vi omenili gre tudi tu za v tem trenutku še za zelo filozofski pristop, nima pa še jasnih definiranih kriterijev, da bi nekaj rekli nekaj je v skladu s tem, kar ste navedli, nekaj pa v nasprotju s tem. Gre pa v smeri zmanjševanja izpustov ogljika, ogljično nevtralno družbo, fitofarmacevtsko, kar se da malo implementirane kulture, gre tudi v dobrobit živali, skratka v prosto rejo, čim manj privezov. Gre za ta kompleksen pojem, ki na eni strani zagotavlja, recimo temu, kar se da humano proizvodnjo na področju kmetijstva, živinoreje, na drugi strani pa kar se da okoljsko sprejemljivo približno v tej smeri.

Še želi kdo razpravljati, kolegice in kolegi? Vidim, da ni. Hvala tudi za odgovor, gospod državni sekretar.

Torej na glasovanje sedaj dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se seznani z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Luksemburgu 25. aprila 2023 in jih podprl. Tako sedaj začnemo z glasovanjem. Glasujejo. Za je glasovalo 14, nihče proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da ta sklep sprejet.

S tem končujem drugo 2. dnevnega reda.

Sedaj prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014-2020 ZA OBDOBJE OD JANUARJA 2014 DO KONCA DECEMBRA 2022.

Gradivo smo torej prejeli od Vlade 10. marca 2023, in sicer v seznanitev. Na sejo smo poleg predstavnikov Vlade povabili tudi Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, na seji sodeluje gospa Ivana Štrkalj. Ste z nami? Tako podpredsednica odbora Združenja za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje. Sedaj bom pa prosil seveda ministra za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksandra Jevška, torej, da nam predstavi omenjeno poročilo. Gospod minister, izvolite.

Hvala predsedujoči za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci.

Z vašim dovoljenjem bi se s podatki o črpanju sredstev v finančni perspektivi 2014-2020 omejil na včerajšnji datum, kjer bom bolj ažuren kot pa do konca leta 2022, namreč po podatkih od včeraj zjutraj je Slovenija iz finančne perspektive 2014-2020 počrpala praktično 2 milijardi 971 milijonov evrov, kar je 89 % razpoložljivih sredstev in to jo uvršča na 6 mesto med državami Evropske unije. Lahko ugotovimo, da je črpanje uspešno, da je v skladu z načrti in da imamo do konca letošnjega leta, ko se ta finančna perspektiva izteče, še na razpolago okoli 500 milijonov evrov z vključujočim Over Commitmetom in s sredstvi Rejecta, ki so bila dodatno dodeljena v kohezijski sklad v času corone. Mi že od praktično lanske jeseni na ministrstvu zelo tekoče spremljamo, kaj se dogaja s tistimi večjimi projekti, kjer lahko rečemo, da so tvegani projekti in kjer se lahko pripeti, da sredstva ne bi bila pravočasno počrpana. V stiku smo s posredniškimi organi, z ministrstvi in zaenkrat imamo zagotovila ministrstev, da bodo ta sredstva do konca obdobja tudi uspešno počrpana. Pogostokrat se tudi pojavi vprašanje ali bo Slovenija vračala denar v kolikor ne počrpa vseh sredstev. Jaz vam lahko zagotovim, da ne in to zaradi tega, ker je Evropska komisija vpeljala, kar nekaj mehanizmov na podlagi seveda predlogov držav članic, ki bodo sredstva eventualno ostajala, alocirala v različne programe, ker eden od teh programov je / nerazumljivo/, se pravi, sredstva iz REACT in iz kohezije, ki bi eventualno ostala, jaz sem pa prepričan, da ne bodo, bo možno usmeriti kot pomoč malim in srednjim podjetjem in pa tudi državljankam in državljanom za blažitev energetske krize. Torej smo na varni strani. Smo pa tudi hkrati ena izmed bolj uspešnih držav pri črpanju teh sredstev. Dovolite mi, da ne glede na to, predsedujoči, da vas seznanim, da v novo finančno perspektivo 2021-2027 pa že vstopamo. Mi smo sedaj prejeli že pet predlogov ministrstev za črpanje iz nove finančne perspektive. Imamo praktično pripravljeno vse, da lahko konec aprila meseca začnemo s črpanjem sredstev v višini v tem prvem razpisu razpisi, ki bodo 62 milijonov, v letošnjem letu pa imamo v programu objaviti razpise za 600 milijonov evrov iz naslova kohezijskih sredstev. Prav tako tudi iz naslova dogovora za razvoj regij, pripravljamo se potrebno, da bomo v maju mesecu objavili razpis vsi Interact vsi štirje Interact projekti so že odprti in se prijave že zbirajo, tako da stališča Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj zadeve potekajo zelo hitro, zaradi tega, ker se zavedamo, da je ta finančna perspektiva, v katero vstopamo, dve leti krajša kot tista, ki jo sedaj zapiramo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, minister. Torej, sedaj bom dal besedo seveda članicam in članom odbora. Če želi gospo, če želite še gospa kot predstavnica? Izvolite. Prosim, če se še enkrat predstavite za magnetogram.

(Moje ime je Ivana Štrkalj. Danes sem bila povabljena v okviru Združenja mestnih občin Slovenije oziroma posredniškega organa, kateri sodeluje pri izvedbi evropske kohezijske politike v segmentu celovitih teritorialnih naložb.) Torej to so projekti, kjer so mestne občine bile do sedaj precej uspešne in tudi, kot dokazuje samo poročilo, smo nekako že uporabili 99 % pravic porabe. Torej le nekateri projekti so še v fazi izvedbe, večinoma so to projekti, kateri so že odobreni. Kar je pa najpomembneje to, da imamo pri projektih imamo v tej fazi še se izvajajo še imamo možnost črpanja še rezervnih projektov, katerim se lahko locirajo sredstva in tudi na ta način imamo dejansko neko dodatno možnost, da dejansko bomo uspešni in se približujemo tem stotim odstotkom črpanja. To bi bil absolutno cilj in tu imamo možnost še dodatne lokacije sredstev na projektih, kateri so bili že pregledani, potrjeni, tako da ne bi predstavljali nobenega dodatnega administrativnega bremena za nobene udeležence.

Tako. Hvala za besedo.