Spoštovane, spoštovani vsi prisotni, vabljeni na današnjo sejo, poslanke in poslanci, predstavniki medijev, predlagam, da začnemo, ker je že ura čas.

Torej, najlepše vas pozdravljam vse, ki ste se današnjemu vabilu odzvali. Sama vodim Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in bom začela s to sejo, potem bom besedo predala predsednici Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Spoštovani, začenjamo 15. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obveščena sem, da bodo določene poslanke in poslanci nadomeščali svoje kolege, zato zato jih čitam: poslanka Tatjana Greif bo nadomeščala Natašo Sukič, poslanec Zoran Mojškerc bo nadomeščal Alenko Helbl, poslanec Zvone Černač bo nadomeščal Franca Rosca in mag. Borut Sajovic bo nadomeščal mag. Franca Propsa.

Toliko iz moje strani. Besedo predajam kolegici predsednici Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, gospe Nataši Avšič Bogovič.

Spoštovani kolegice, kolegi, ostali prisotni na današnji seji, lepo pozdravljeni!

Začenjam 26. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora oziroma jih kot nadomestni člani nadomeščajo naslednji poslanci: mag. Borut Sajovic nadomešča mag. Franca Prosa, Damijan Zrim nadomešča Predraga Bakovića, dr. Tatjana Grajf nadomešča Natašo Sukič in Tomaž Lisec nadomešča Franca Rosca.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje obeh odborov, s sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje: Problematika vedno večjega staleža rjavega medveda in vmešavanje predsednika Vlade dr. Roberta Goloba v strokovne odločitve neodvisnih institucij.

Ker do pričetka seje odborov nisva prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil posredovan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo točke dnevnega reda - PROBLEMATIKA VEDNO VEČJEGA STALEŽA RJAVEGA MEDVEDA IN VMEŠAVANJE PREDSEDNIKA VLADE DR. ROBERTA GOLOBA V STROKOVNE ODLOČITVE NEODVISNIH INSTITUCIJ.

Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanskih demokratov je 19. 4. 2023, na Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila zahtevo za sklic nujne seje obeh odborov z navedeno točko dnevnega reda.

Kot gradivo k tej točki ste tako prejeli: zahtevo Poslanske skupine NSi za sklic nujne seje odborov s predlogom sklepa z dne 19. 4. 2023.

Na sejo so vabljeni Poslanska skupina NSi, v imenu predlagatelja poslanka Iva Dimic, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Državni svet ter večje število drugih institucij in posameznikov, katerih delo je povezano z obravnavano problematiko.

Prehajamo zdaj na obravnavo navedene zadeve. Želi predstavnica predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi? (Da.)

Ja, izvolite, kolegica Iva Dimic.

Hvala vam, spoštovana predsednica oziroma obe predsednici!

Spoštovani minister, vsi vabljeni strokovnjaki na današnjo sejo, ki dejansko gre v smer ali naslavlja vprašanje upravljanja rjavega medveda v Sloveniji, pa tudi nenazadnje se vseeno bom dotaknila tudi nekaterih izjav predsednika Vlade, pa vendarle naj začnem.

Zavod za gozdove Slovenije poroča, da tuje države navadno dojemajo Slovenijo kot državo z zglednim sistemom upravljanja populacije rjavega medveda, saj je ta pri nas v odličnem ohranitvenem stanju, učinkoviti pa smo tudi na področju blaženja konfliktov med ljudmi in medvedi. Med pomembne upravljavske ukrepe sodi tudi odstrel, ki je pri nas skrbno načrtovan in se izvaja na podlagi raziskav in strokovnih presoj. Kljub soglasnosti strokovnjakov, da je odstrel nujen za dolgoročno ohranitev medveda pri nas, smo se v Sloveniji v zadnjih letih soočili z neučinkovitostjo njegovega izvajanja.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je 13. aprila letos izdalo odločbo z dovoljenjem za odstrel 230. rjavih medvedov. Minister za naravne vire in prostor, Uroš Brežan, je v zagovor odločitve dejal, da so temeljito proučili tudi druge možnosti preprečevanja konfliktov, a niti preselitev na drugo mesto v naravi, se pravi, niti združevanje v ujetništvu ne prideta v poštev, zaradi trenutne številčnosti populacije v Sloveniji. Minister je še poudaril, da je osnovni namen te težave, a skrbno premišljene in strokovno podprte odločitve preprečitev resne škode in zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, če citiram, »povečanje gostote rjavega medveda namreč dokazano povzročajo vedno večjo stopnjo konfliktov in ogrožajo varnost prebivalstva«. Strokovni predlog za izdajo dovoljenja sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Upoštevala sta ga dodatno ekspertizo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Rekonstrukcijske dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje od 1998-2022, pri kateri so sodelovali vodilni raziskovalci medveda v Sloveniji. Dr. Klemen Jerina iz Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, da se bomo z letošnjim odvzemom približali številki 800, ki je cilj za obvladljivo sobivanje. S politiko regulacije populacije medvedov bomo nadaljevali in cilj je, da v prihodnjih letih pridemo na sprejemljivo številko. Po oceni ekspertize je spomladi leta 2022 populacije rjavega medveda znašala že skoraj tisoč 100 osebkov. To številko tisoč 100 osebkov spremljamo praktično že zadnjih pet let. Če je dokazano, da se nekje populacija medveda širi oziroma povečuje za 200 medvedov na leto, se pravi, da moramo praktično govoriti o višji številki, pa vendarle sem prepričana, da boste strokovnjaki tudi na ta pomislek imeli odgovor. Slovenski del populacije rjavega medveda, ki se sicer razteza čez celotno Dinarsko gorstvo in sega do Grčije, spada med najbolje raziskane v Evropi. V zadnjih desetih letih je populacija medveda narasla za več kot 6 odstotkov. Lokalne gostote medvedov v Sloveniji znašajo celo 40 osebkov na 100 kvadratnih kilometrov. Tako imamo pri nas eno od najvišjih populacij gostot medvedov na svetu. Na Zavodu za gozdove Slovenije še razložijo, da se za razliko od nekaterih drugih vrst velikih zveri na primer volk ali ris, medved ni teritorialna vrsta. To pa pomeni, da osebki ne branijo svojih teritorijev in ne preganjajo drugih osebkov iste vrste že zasedenih teritorijev. Medved tudi nima drugih izrazitih mehanizmov, ki bi preprečevali visoke gostote osebkov na določenem območju. V Sloveniji in drugje v srednji Evropi se urbana, kmetijska in gozdna krajina tesno prepletajo. Območja sklenjenih gozdov pa so mnogo premajhna, da bi lahko velike zveri živele tako daleč od ljudi, da njihove prisotnosti ne bi redno zaznavali. V tako razdrobljenem okolju rast številčnosti medvedov ne omejujejo dostopnost hrane, pač pa strpnost ljudi, ki skupaj z medvedi v istem okolju živijo oziroma sobivajo. Prevelika številčnost populacije pa je nujno vodi v konflikte, ki ogrožajo varnost ljudi. Leta 2022 je bilo prijavljenih nekaj več kot 300 škodnih dogodkov. Ocenjena škoda je znašala 119 tisoč evrov. V letu 2021 je rjavi medved povzročil 506 škodnih dogodkov v ocenjeni vrednosti 206 tisoč evrov. Medvedi so lani najpogosteje škodo povzročali na drobnici. Teh je 27 odstotkov primerov napada na drobnico, sledilo je sadje in sadno drevje, čebele, silažne bale, koruza, govedo, krmilniki za divjad ter konji in osli. Največ škodnih dogodkov je bilo na Kočevskem in Notranjskem. V Novi Sloveniji smo z zaskrbljenostjo in začudenjem sprejeli izjavo predsednika Vlade dr. Roberta Goloba, ki je ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana pozval naj zamrzne izvajanje vseh odločb o odstrelu 230 rjavih medvedov. Premier je na namreč menil, da je treba to področje vnovič proučiti, kljub temu, da so se ali pa da se je stroka soglasno odločila o številu odvzema, da je po 5-ih letih na tem področju, na področju učinkovitega upravljanja s populacijo medveda vendarle potrebno narediti korak naprej. Menimo, da je pri tem predsednik Vlade močno prekoračil svoje pristojnosti in grobo posegel v avtonomijo strokovnih institucij, ki so pripravile strokovne podlage za predmetno odločitev in v delo državnih organov. Nesprejemljivo in v nasprotju z načeli pravne države je, da predsednik vlade skuša vplivati na konkretne strokovne odločitve in odločanje o konkretnih upravnih postopkih, medtem ko bo predsednik Vlade opravljal dodatne analize o gibanju populacije rjavega medveda v Sloveniji in pri tem ignoriral mnenje stroke ter resornega ministrstva, se bo nepotrebna škoda, ki jo povzroča medved, nadaljevala. Prometne nesreče kot posledice trka z medvedom bodo vse pogostejše. Ena takih se je zgodila v aprilu na lokalni cesti Škofljica-Turjak in seveda je tudi vprašanje časa, kdaj bomo priča tudi konfliktu in napadu medveda na človeka, to smo zapisali, ko smo sklic vložili in v tem času je ravno do tega žal prišlo do tega konflikta, ko je napadel tekača v Želimljah.

V Novi Sloveniji res želimo s tem sklicem današnje seje izpostaviti pomembnost upravljanja s populacijo medveda zato, da konfliktov med zvermi in človekom ne bi bilo. Zato smo Odboru za infrastrukturo in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagali, da po končani razpravi sprejmemo naslednji sklep, sklep se glasi: da Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivata ministra za naravne vire in prostor, naj poskrbi, da bo izdana odločba o odvzemu 230 osebkov rjavih medvedov iz narave z odstrelom izvršena, s čimer se bo preprečila resna škoda na kmetijskih površinah in pridelkih, hkrati se bo zagotovila tudi boljša varnost ljudi. Mislim, da vsi imamo v obziru sobivanje živali in ljudi, človeka. Tudi z današnjim sklicem mislim, da bomo izvedeli marsikaj, tudi to, kako bomo upravljali kratkoročno, dolgoročno s to populacijo, predvsem pa kako bomo lahko sobivali. Hvala. In seveda kot predlagateljica se bom oglašala tudi po samih razpravah vabljenih gostov in poslancev.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi zdaj besedo predstavnik Ministrstva za naravne vire in prostor, minister Uroš Brežan ali morda kdo drug od prisotnih z ministrstva? (Da.)

Izvolite.

Spoštovani predsednici, poslanke in poslanci, gostje, lep pozdrav tudi v imenu Ministrstva za naravne vire in prostor!

Zahvaljujem se za to priložnost, da govorimo o tej pomembni temi. Rjavi medved je namreč vrsta, ki jo varuje tako mednarodna kot tudi evropska in slovenska zakonodaja Pravila varovanja so določena z uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Glede na varstveni status rjavega medveda je poseg v populacijo dopusten, vendar morajo v skladu z uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah biti izpolnjeni trije pogoji. Prvič, da ni druge zadovoljive možnosti, drugič, da ta ravnanja ne škodijo ohranitvi ugodnega stanja populacije in tretjič, da gre za enega od razlogov navedenih v uredbi, denimo preprečitev resne škode ali pa zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je tako 13. aprila letos izdalo dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom 230 medvedov. Dovoljenje zadeva območja z največjo gostoto rjavih medvedov. Gre za 122 lovišč v upravljanju lovskih družin ter lovišča s posebnim namenom. Strokovni predlog za izdajo dovoljenja sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in tu sta upoštevala dodatno ekspertizo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Rekonstrukcija dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje od leta 1998 do 2022, pri kateri so sodelovali vodilni raziskovalci medveda v Sloveniji. Dr. Klemen Jerina, ki je danes tukaj tudi z nami iz Biotehniške fakultete je pojasnil takrat, da se bomo z letošnjim odvzemom približali številki 800, ki je cilj za obvladljivo sobivanje. S politiko regulacije populacije medvedov bomo nadaljevali in cilj je, da v prihodnjih letih pridemo na sprejemljivo številko. Po oceni ekspertize pa je spomladi leta 2022 to število bilo že skoraj tisoč 100. V postopkih izdaje dovoljenja, ki smo ga letos izdali, so bili povabljeni upravljavci lovišč, se pravi, lovske družine in lovišča s posebnim namenom ter društva v javnem interesu na področju ohranjanja narave (to sta društvo Dinaricum in Alpe Adria Green), Lovska zveza Slovenije je bila seveda tudi vključena. Vse skupaj je bilo v ta proces vključenih 132 stranskih udeležencev.

Ministrstvo je pred odločitvijo temeljito proučilo vse druge možnosti za preprečevanje konfliktov. Ker pri tako povečanem številu niti odstranitev z določenega območja s preselitvijo na drugo mesto v naravi in zadrževanje v ujetništvu ne prideta v poštev je bil med vsemi razpoložljivimi možnostmi izbran odstrel. Ministrstvo si prizadeva zmanjševati število škodnih dogodkov tudi z uporabo promoviranje zaščitnih ukrepov, zavarovanje premoženja. Aktivnosti zmanjševanja števila škodnih dogodkov se v zadnjih desetih letih intenzivno izvajajo v okviru večletnih projektov, kot so SloWolf, Dinalp Bear, Carnivora Dinarica, Olfa Ab EU. Tudi manjših projektov, recimo, Pastirstvo za sobivanje in rednih nalog ministrstva za naravne vire in prostor, Zavoda za gozdove Slovenije ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vendar nobena od teh navedenih možnosti ne rešuje problema velikih gosto rjavega medveda in s tem povezanih konfliktov.

Osnovni namen te težke, a skrbne, premišljene in strokovno podprte odločitve je preprečitev resne škode in zagotavljanja varnosti in zdravja ljudi. Povečanje gostote rjavega medveda namreč dokazano povzročajo večjo stopnjo konfliktov in ogrožajo varnost prebivalstva. Odvzem je selektiven, saj so v dovoljenju natančno določena območja, kjer bo odvzem iz narave dovoljen. Gre za območja med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem ter Čičarijo in južnimi obronki Ljubljanskega barja. Gre za območja z večjimi gostotami medvedov, posebna pozornost pa je namenjena območjem, kjer so bili zabeleženi konflikti. Odvzem bo razporejen po masnih kategorijah in na ta način tudi nadzorovan glede starostne sestave. Selektivnost omogoča tudi predpisan način odstrela, ki je dovoljen le z visoke preže, kar zaradi boljše vidnosti preprečuje napake pri oceni teže medveda.

Naj zaključim še s tem, da je rjavi medved pomemben del biotske raznovrstnosti Slovenije, zato bo Ministrstvo za naravne vire in prostor še naprej izvajalo vse ukrepe za njegovo varstvo, vključno z ohranjanjem medvedovega življenjskega prostora. Prizadevalo si bo za čim bolj učinkovit odškodninski sistem in promocijo zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja ter aktivnosti, ki prispevajo k visoki stopnji sobivanja z rjavim medvedom.

In še zadnja informacija, mogoče za sam uvod. Dovoljenje, ki je bilo izdano 13. aprila na Ministrstvu za naravne vire in prostor, se izvaja, nikoli se ni prekinilo njeno izvajanje in po tem dovoljenju je v tem trenutku, na današnji dan bilo iz narave odvzetih 158 medvedov.

Hvala lepa predsednica.

Hvala minister za vaš pogled.

Sprašujem predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, če bodo podali tudi oni pojasnila? (Da.)

Torej besedo dajem, dr. Dariju Krajčiču, državnemu sekretarju s tega ministrstva.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica, za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Naše ministrstvo vodi v okviru programa za razvoj podeželja zaščitne ukrepe za zaščito domačih živali pred velikimi zvermi. Ukrepi v okviru programa razvoja podeželja 2014-2020 so preventivni ukrepi, so lahko samo v pomoč pri varovanju pašnih živali pred velikimi zvermi. Zagotovo pa ti ukrepi ne morejo reševati problematike sobivanja človeka z velikimi zvermi, so seveda zelo pomembni, vendar zgolj spremljajoči dejavnik rednemu aktivnemu upravljanju z medvedom in volkom. Ministrstvo izvaja ukrepe za varovanje premoženja in zagotavljanje konkurenčnosti kmetov z območja velikih zveri v programu razvoja podeželja, in sicer gre za ureditve stalnih večžičnih elektro ograj in obor ter uporabo visokih elektro mrež, gre za zapiranje črede čez noč na varno, uporaba pastirskih psov, pašnja skupaj s pastirji in podobno. V tem programskem obdobju smo za tovrstne ukrepe namenili skupaj okrog 3,2 milijona evrov, in sicer naložbe v višini 1,6 milijona evrov in pa podukrep KOPOP v višini 1,6 milijona evrov. Samo v okviru izvajanja treh pod ukrepov, ki naslavljajo varovanje živali pred napadi velikih zveri, smo podprli skupaj 96 kmetijskih gospodarstev, ki imajo v ukrep skupaj vključenih 2 tisoč 500 hektarjev zemljišč. Med zaščitnimi ukrepi so se med drugim navajali tudi programi za zagotavljanje rednih izobraževalno podpornih aktivnosti, namenjenih informiranju lokalnih prebivalcev o ustreznem ravnanju za zmanjševanje vseh ključnih konfliktov. Pripravili smo tudi študijo o učinkovitosti ukrepov varovanja rejnih živali pred napadi velikih zveri in ta študija je pokazala, da je uporaba visokih elektromrež za namene usmerjanja paše in hkratnega varovanja pred velikimi zvermi najbolj učinkovita predvsem za varovanje drobnice. Izkazalo pa se je tudi, da obstajajo območja z oteženimi pogoji za varovanje z visokimi elektromrežami, saj tega območja niti relief niti primernost tal ne omogočajo; gre zlasti za visokogorsko pašništvo. Zato je posebej pomembno, da se vsaj na teh območjih vzpostavi mehanizme, s katerimi bo mogoča čim hitrejša izvedba odvzema osebkov.

Tudi v naslednjem obdobju, se pravi, v strateškem načrtu, predvidevamo podobne ukrepe. Šli bomo tudi v spremembo strateškega načrta, ki bo omogočala stoodstotno sofinanciranje oziroma popolno financiranje teh zaščitnih ukrepov. Tako se tudi naše ministrstvo zaveda tega problema in s svojimi mehanizmi, ki jih ima na voljo, daje na razpolago lastnikom zemljišč, lastnikom pašnih čred možnost za relativno učinkovite ukrepe za varovanje pred velikimi zvermi. Seveda pa, kot sem že rekel, to ne izključuje siceršnjega konflikta med velikimi zvermi in pa človekom.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sedaj sprašujem, če želi besedo kdo od ostalih vabljenih oziroma kdo izmed vabljenih predstavnikov zainteresiranih javnosti?

Ob tem naj vas obvestim, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnave točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoja mnenja in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave, ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati.

Posledično vas zato pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča res strnete v tem uvodnem delu in vas bom zdaj pozvala k besedi. Bi pa prosila, da se za magnetogram predstavite z imenom in priimkom ter navedete institucijo, od koder prihajate.

K besedi se je najprej prijavil gospod zgoraj…

Izvolite.

Hvala za besedo.

(Branko Tomažič, Državni svet.)

Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, gospod minister ter ostali vsi prisotni!

Danes tega sestanka najbrž ne bi bilo treba, če bi prisluhnili podeželju v zadnjih dvajsetih letih in ukrepali. Žal nismo ukrepali in sedaj počasi temu izbija dno. Jaz ne pravim, da je kriva za tako stanje, kot je v naravi, ta Vlada, ampak vse vlade do sedaj, ker niso naredile tistega, kar bi morale, ker niso prisluhnile kmetstvu.

V Državnem svetu Republike Slovenije smo večkrat obravnavali problematiko zveri, medvedov, na Komisiji za kmetijstvo in lokalno samoupravo ter sprejeli vrsto pobud, predlogov, vendar bili malo uslišani. Komisija vedno znova izpostavlja problematiko kmetovanja, težavnega kmetovanja, ki nekateri tudi opuščajo zaradi prevelikega števila zveri in divjadi, ki povzroča veliko škodo tako na poljih kot pri rejnih živalih. V Državnem svetu smo imeli dva posveta na temo problematike zveri, ki sta bila dobro obiskana, tudi vsa strokovna javnost je bila prisotna, in smo se nekako strinjali, da je zveri preveč; danes, normalno, govorimo o medvedih. Pripravili smo zakonodajno iniciativo o odlovu medveda, ki je bila zaradi odločbe Ustavnega sodišča, to je bilo na tisti Pivčev zakon, brezpredmeten in umaknjen iz zakonodajnega postopka. Na komisiji in posvetu je bilo jasno povedano s strani kmetov, lokalne skupnosti in tudi strokovnjakov, fakultet, Zavoda za gozdove, Lovske zveze, da je število medvedov preveliko in je treba načrtno urejati, zmanjšati tudi z odvzemom, se pravi z odstrelom. Populacija medveda je preštevilčna za slovenski prostor in ogroža življenje na podeželju kot tudi lastnino na podeželju. Medvedi, kot vidimo, se sprehajajo okrog vasi, po vaseh, ob šolah, vse bližje so naseljem. To se pravi, da se njihov bivanjski prostor nekako zmanjšuje, in se mora razširiti, ker medved mora imeti veliko površino. Z naravo smo dolžni skrbno gospodariti, ne pa dopuščati anarhijo ali zakon močnejšega, tako da bo mogoče varno sobivanje. Se pravi, da smo pripeljali do neke anarhije, kjer smo dopuščali, da so določeni osebki preštevilčni in uničujejo druge, to se pravi, da naravo degradiramo; če je enega osebka preveč, je drugega lahko malo ali nič, kar pa mislim, da ni prav. Na podeželju si želimo varnega sobivanja z zvermi, vendar ne enostransko, samo v korist medveda, ki je močno zaščiten, po drugi strani pa pred medvedom ni zaščiten človek, ki živi na podeželju, ni zaščitena lastnina in niso zaščitene rejne živali. Odškodninski postopki so dolgotrajni in enkrat dodeljene odškodnine ne pokrivajo dejanske škode, ampak zgolj materialno, ki jo samovoljno zmeraj vrednoti država; o tem smo tudi na zadnji seji govorili. Medved se je razširil na območja, kjer ni nikoli bil, zaradi preštevilčnosti. Temu se nasprotuje in na teh posvetih je bilo jasno povedano.

Vse tako kaže, da nas kultivirana krajina ne zanima, turizem, poseljenost, kot pridelava hrane, samooskrba. Samooskrba bi morala biti spričo nedavnih kriz, kot je bil covid, kot je ukrajinska kriza, še kako pomembna za Slovenijo, ampak žal tukaj ne vidimo nekega posluha. Ne smejo in ne morejo posamezniki, okoljevarstveniki vplivati na odločitve stroke in deležnikov, ko se dogovorijo, sprejmejo načrt za urejanje populacije medveda, to smo videli tudi v zadnjem primeru. Ali je predsednik Vlade Golob imel prav, da je pozval gospoda ministra, da naj še enkrat razmisli o tem, jaz o tem ne bi sodil. Ampak vseeno čestitam ministru Brežanu, da je predsedniku Vlade dr. Golobu razložil stanje z medvedom in potrebo po odlogu ter tako ubranil obstoj prepotrebne odločbe o odstrelu 230 medvedov. Kam bi prišli, če bi ponovno ustavili ta odstrel? Treba je pa še vzpostaviti določeno financiranje ali pa mehanizme za preventivno preprečevanje škod, neke ograje ali druge stvari ne bodo tukaj reševale stvari. Nenazadnje je tudi na teh posvetih bilo jasno rečeno, da je treba nazaj aktivirati intervencijsko skupino, ki posreduje, kjer so ti problemi. Potem je bilo tudi več rečenega, da je treba realne odškodnine tudi za posredno škodo, ne samo direktno škodo. Je pa res, da so pa letos rejci zelo zaskrbljeni, ali sploh gredo na višinske pašnike ali ne gredo, ker tukaj pa tudi ni samo medved problem, ampak je tudi na drugi strani volk. Tako si želimo čimprejšnjih in hitrih ukrepov, da bo lahko mir na podeželju.

Toliko s strani Državnega sveta. Hvala.

Hvala.

Naprej vabim k besedi, izvolite.