Lep pozdrav.

Pričenjam 22. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in vse članice in člane odbora lepo pozdravljam. Pozdravljam tudi vse vabljene in ostale.

Zadržane oziroma se seje ne bodo udeležili, javila je članica Nove Slovenije, dr. Vida Čadonič Špelič, pred sejo pa so v skladu s poslovnikom člani odbora iz stranke SDS napovedali obstrukcijo. Sicer pa s pooblastili na seji sodelujejo poslanec Lenart Žavbi, ki nadomešča poslanca Teodor Uranič, in poslanka Andreja Živic, ki nadomešča poslanko Tamaro Vonto.

4. maja ste bili z dopisom obveščeni, da se bo dnevni red današnje seje odbora razširil A1 točko dnevnega reda, to je z obravnavo zadeve EU, pri čemer pa vas obveščam, da o tej širitvi v skladu s 154. členom Poslovnika Državnega zbora ni glasovanja.

K dnevnemu redu ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je dnevni red tako določen s sklicem seje in z omenjeno širitvijo.

In prehajamo kar na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O UKREPIH ZA ZNIŽANJE STROŠKOV ZA POSTAVITEV GIGABITNIH ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH OMREŽIJ IN RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 2014/61/EU.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnaval dne 26. 4. posredovala Vlada. K tej točki je bilo vabljeno Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

In pričenjamo obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi Poslovnika Državnega zbora, po opravljeni razpravi pa bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

In besedo dajem predstavnici Ministrstva za digitalno preobrazbo, državni sekretarki dr. Aidi Kamišalić Latifić.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani člani, spoštovane članice odbora in drugi udeleženci seje tega odbora.

Pred vami je predlog stališča Republike Slovenije k predlogu akta o gigabitih infrastrukturi, ki ga je Vlada sprejela 26. aprila 2023. Gre za akt s katerim želi Evropska unija odpraviti pomanjkljivosti sedaj veljavne direktive o znižanju stroškov širokopasovnih povezav ter prispevati k stroškovno učinkoviti in pravočasni uvedbi zelo visoko zmogljivih omrežij, ki je potrebna za izpolnitev povečanih potreb EU po povezljivosti. Cilj akta je zmanjšati stroške in pospešiti uvajanje zelo visoko zmogljivih omrežij z optimizacijo postavitve in ponovne uporabe fizične infrastrukture ter s pripravo doslednih, poenostavljenih, digitaliziranih upravnih postopkov za postavitev omrežij po vsej Evropski uniji. Glavna prednost predloga je, da bo operaterjem javnih elektronskih komunikacijskih omrežij omogočil učinkovitejše postopke načrtovanja in uporabe naložbe in s tem zelo veliko ekonomijo obsega. Poleg tega bodo ekonomija obsega in z njo povezani prihranki presegli sektorje elektronskih komunikacij ter se razširili na druge panoge, na primer proizvajalce opreme, gradbena podjetja. Bistvena novost, ki jo uvaja ta predlog je, da obravnava podjetja, ki upravljajo elektronsko komunikacijsko omrežje ali izvajajo gospodarske javne storitve, ne glede na to, ali imajo pomembno tržno moč, za razliko od drugih zakonodajnih instrumentov iz regulativnega okvirja za elektronske komunikacije, ki razen v posebnih primerih večinoma zagotavljajo možnost nalaganja obveznosti operaterjem elektronskih komunikacij s pomembno tržno močjo na določenem trgu elektronskih komunikacij.

Republika Slovenija v stališču poudarja, predlog akta pozdravlja, saj bo med drugim prispeval k doseganju ciljev gigabitne povezljivosti do leta 2030, zavzema se za učinkovitejšo uporabo obstoječe javne in zasebne infrastrukture ter za zmanjšanje stroškov in ovir pri izvajanju novih del. Strinja se s predlogom Evropske komisije, da lahko elementi fizične infrastrukture, ki so v lasti ali pod nadzorom organov javnega sektorja sprejmejo tudi element elektronskih komunikacijskih omrežij s ciljem pospešitve postavitve zelo visoko zmogljivih omrežij, predlagamo pa dodaten razmislek glede na dejstvo, da smo bili v preteklosti že soočeni s problemom postavitve malo območij in brezžičnih dostopnih točk na šolah. Predlagamo razmislek tudi v zvezi z izbiro instrumenta. Predlagani instrument je uredba, ki ima sicer neposredni učinek, vendar bodo v danih okoliščinah potrebni posegi v nacionalno zakonodajo, kar bo izničilo prvotni namen hitrega in poenotenega učinkovanja določb.

V zvezi z določbami predloga akta, ki obravnavajo postopek izdaje dovoljenj, vključno s pravicami do poti, bo Slovenija glede popolnosti oziroma nepopolnosti vlog opozorila na potrebno konsistentnost ureditve. Glede štirimesečnega roka za odgovor si bo prizadevala za jasnost in konsistentnost ureditve v izogib odškodninskim zahtevkom do države ter za ureditev, ki vsebinsko ne bo odstopala od veljavne ureditve v Republiki Sloveniji in bo varovala ustavne pravice do lastnine.

V zvezi z določbami predloga akta, ki posamezne vsebine obravnavajo ožje glede na sedaj veljavno ureditev Zakona o elektronskih komunikacijah, si bo Slovenija prizadevala za prožnost in sorazmernost ureditve. Pri usklajevanju predloga akta si bo Slovenija prizadevala za njegovo izboljšanje v smislu večje jasnosti, konsistentnosti ter za uravnoteženost, preudarnost in sorazmernost glede na cilje v javnem interesu.

Spoštovani člani, spoštovane članice odbora, predlagam, da predlog stališča podprete.

Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Če ne, potem kar prehajamo k glasovanju in odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev gigabitnih elektronskih komunikacijskih omrežij in razveljavitvi Direktive 2014/61/EU (akt o gigabitni infrastrukturi) in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.«

Glasujemo. Za je glasovalo 9 članic in članov, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Odbor bo v skladu s Poslovnikom Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil poročilo in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s predlogom stališča in odbor bo poročal pisno.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Hvala.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NESORAZMERNO POSEGANJE POLICIJE V PRAVICO DO MIRNEGA ZBIRANJA IN IZRAŽANJA MNENJ.

Zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske in izražanja mnenj. Zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje z dne 24. 4. 2023 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Andrej Kosi kot predstavnik vlagatelja zahteve, predsednik Vlade, minister za notranje zadeve, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije in Varuh človekovih pravic.

Za uvodno predstavitev bi zdaj dala besedo predlagatelju, ki pa ga ni, ker Poslanska skupina SDS obstruira sejo. Tako nadaljujemo kar s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve. Pozdravljam državno sekretarko, gospo Helgo Dobrin. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica.

21. aprila 2023 so poročali mediji, da so policisti pri enem izmed kmetov na območju Ljubljane zbirali obvestila o morebitni udeležbi na protestu, ki naj bi potekal 25. aprila v Ljubljani. Ob obisku policista so se osebe pred policijskim vozilom tudi fotografirale. Ministrstvo za notranje zadeve je takoj odreagiralo. Minister je preko direktorata, pristojnega za usmerjanje in nadzor policije, v skladu s svojimi pristojnostmi zahteval od policije poročilo oziroma pojasnila o poteku postopka. Po proučitvi poročila je Direktorat za policijo in druge varnostne zadeve pripravil mnenje, iz katerega pa je razvidno, da je policija opravljala naloge v skladu s svojimi pooblastili, s ciljem uspešnega zagotavljanja varnosti v prometu in vzdrževanja javnega reda na prijavljenem shodu ter da je pri tem ravnala zakonito. Skratka, da je potekal ustaljen postopek, s katerim policija izvršuje svoje osnovne naloge, to je zagotavljanje varnosti udeležencev vsakršnih protest protestov.

Za konkretnejša pojasnila je z mano tudi predstavnik policije, gospod Ferenc, ki bo lahko vam podal podrobnejša pojasnila, glede na to, da gre za samostojen in neodvisen organ, in pa gospod dr. Hudrič, direktor direktorata, ki vam bo lahko podal pojasnila v zvezi s samim nadzorom. Tako predlagam, da

Hvala lepa.

Predlagam, da kar nadaljujete, gospod namestnik generalnega direktorja mag. Robert Ferenc.

Pozdravljeni! Hvala za besedo.

Uvodoma pojasnjujemo, da so temeljne dolžnosti policije zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnostim, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države, naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, so navedene v 4. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki med drugim določa, da sta naloge policije tudi vzdrževanje javnega reda in nadzor in urejanje prometa na javnih cestah. Navedeni nalogi policije nalagata tudi Zakon o javnih zbiranjih in Zakon o pravilih cestnega prometa. Nalogo policije v zvezi z nadzorom in urejanjem cestnega prometa izpostavljam, ker je konkretni protestni shod imel velik vpliv tudi na varnost cestnega prometa. Zakon o nalogah in pooblastilih policije v drugem odstavku 4. člena določa, da policija pri opravljanju nalog sodeluje s posamezniki in skupnostjo ter izvaja preventivno dejavnost. Isti zakon v 34. členu tudi določa, da policisti smejo zbirati obvestila od oseb, ki bi lahko dale koristne podatke za opravljanje policijskih nalog. Gre za eno izmed osnovnih policijskih pooblastil, na podlagi katerih katerega policisti zaradi vzdrževanja javnega reda na javnih shodih od organizatorja, če je ta znan, in od drugih oseb poskušajo pridobiti čim več koristnih podatkov za uspešno izvedbo naloge, to je zagotovitev nemotenega in varnega poteka javnega shoda. V okviru priprave ustreznih ukrepov za zagotavljanje varnosti na javnih zbiranjih mora namreč policija upoštevati različne varnostne okoliščine. Zato policisti pri zbiranju obvestil poskušajo pridobiti čim več oziroma čim bolj točne podatke o kraju zbiranja, strukturi udeležencev, homogenosti, številu udeležencev, naravi zbiranja, varnosti na poteh, prihodov in odhodov in podobno. V vseh podobnih primerih in ta protestni shod ni bil nič drugačen, gre za zbiranje informacij o varnostnih elementih, ki so glede na naravo shoda pomembni za zagotovitev varnega prihoda in odhoda na mesto shoda in samega poteka shoda, nikakor pa ne o tem, kdo se bo in kdo se ne bo udeležil shoda. O tako zbranih obvestilih se ne vodi nobena evidenca. Zakon namreč točno določa katere evidence sme voditi policija in med njimi ni evidence tako imenovanih zbiranja obvestil.

V nobenem primeru torej po naši oceni ne gre za poseg v ustavno pravico do svobode izražanja ali svobode gibanja, ampak izključno za zagotovitev varnosti udeležencev javnega soda za zagotovitev ustavne pravice do mirnega zbiranja, naloga policije pa je, da v takih primerih tudi zagotovi, da potek javnega soda v najmanjši možni meri vpliva na vsakodnevno življenje drugih oseb, ki niso udeleženci javnega soda in tudi njim zagotovi varnost in nemoteno oziroma svobodno gibanje kot to določa Ustava Republike Slovenije.

Zaradi napovedanega protesta 25. 4. in predvsem napovedi Sindikata kmetov Slovenije, da se bodo protesta udeležili kmetje iz vse Slovenije ter da bo protest, podobno kot je bilo dan poprej, potekal v obliki voženj s traktorji po središču prestolnice, je generalna policijska uprava policijskim upravam poslala elektronsko sporočilo z naročilom, naj na svojih območjih intenzivirajo zbiranje informacij o protestu v Ljubljani in tudi možnih protestih v drugih krajih po Sloveniji in v primeru pozitivnih informacij načrtujejo ukrepe za nadzor cestnega prometa in vzdrževanje javnega reda. Skladno s tem je Policijska uprava Ljubljana posebej pisno obvestila vse svoje enote, da pridobijo konkretne informacije o izvedbi protestov ter načrtuje morebitne ukrepe za nadzor cestnega prometa ter vzdrževanje javnega reda na samih protestih. Na podlagi navedenega je med drugim policist Policijske postaje Medvode 21. aprila 2023 opravil razgovor s sinom gospodarja o morebitni organiziranosti okoliških kmetovalcev glede protestnega shoda. Namen zbiranja informacij oziroma pogovora je bil, da se poskuša pridobiti informacije o morebitnih odhodih posameznikov ali skupin v center Ljubljane s traktorji in drugo kmetijsko mehanizacijo, kar bi nedvomno imelo vpliv na varen potek cestnega prometa. Organizator je namreč na policijski postaji Ljubljana Center podal prijavo za javni shod, ki pa v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih ustreza le za javni shod na Trgu republike, ne pa tudi za izredno rabo ceste in omejitve oziroma preusmeritev prometa. Organizator torej ni organiziral in prevzema odgovornosti za varen prehod traktoristov na shod, ki je potekal na Trgu republike, temveč je s prijavo in organizacijo zagotavljal red le na Trgu republike. Kmetijska mehanizacija zaradi svoje namembnosti in voznih značilnosti predstavlja oviranje prometa, še posebej, ko se več tovrstnih vozil vozi po regionalnih in lokalnih cestah v skupini tudi po več kot 100 vozil več kilometrov. Pridobljene informacije so še posebej ključno pripomogle k identifikaciji sodišč, trase, obsega in obdobja oviranja prometa zaradi udeležencev, ki so na shod prihajali s traktorji. Shod se je odvijal med delovnim dnem in v prometnih konicah bi lahko prihajalo do večjih zgostitev in celo ogrožanja prometa. Javnega shoda se je po naših podatkih udeležilo približno 2500 oseb, ki so prišle z avtobusi in lastnimi prevoznimi sredstvi, ter približno 1500 oseb, ki so se v center Ljubljane pripeljali s traktorji. Kljub močno oviranemu prometu je javni shod potekal brez izgredov, nemoteno in mirno, kar kaže na to, da so bile očitno predhodne aktivnosti policije in tudi aktivnosti v času samega shoda ustrezno načrtovane in izvedene. Hvala.

Hvala. Želite mogoče dr. Gregor Hudrič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, še kaj dodati k temu? Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Pozdravljeni vsi prisotni!

Mogoče res na kratko. Gospa državna sekretarka je že povedala, da je minister takoj po objavi v medijih preko našega direktorata v skladu s svojimi pristojnostmi od policije zahteval poročil. Policija nam je to poročilo o izvajanju aktivnosti tudi posredovala. Mi smo pa v direktoratu na podlagi tega poročila izdelali mnenje, iz katerega pa, kot rečeno, izhaja, da je policija opravljala naloge v skladu s svojimi pooblastili in predvsem s ciljem uspešnega zagotavljanja varnosti v prometu, tako kot je bilo tudi povedano s strani namestnika generalnega direktorja policije in pa seveda tudi vzdrževanja javnega reda na prijavljenem javnem shodu ter da pri tem ni kršila ustavnih ali drugih pravic posameznikov. Zdaj, mi smo spremljali tudi dogajanje na samem protestu in po protestu ugotavljamo pri tem, da je protest, shod potekal varno, nemoteno, brez izgredov, da pri tem tudi niso bila uporabljena prisilna sredstva s strani policistov. Tudi promet je, ne glede na to, da je bilo precej traktorjev usmerjenih v center mesta, potekal dokaj nemoteno. Do sedaj v našem direktoratu tudi nismo prejeli nobene pritožbe zoper delo policistov, kar očitno kaže tudi na to, da je bila priprava na varovanje tega javnega shoda s strani policije kvalitetno opravljena in tudi, da je bilo to zbiranje obvestil, ki je ustaljena praksa pred vsakim podobnim shodom, korektno izvedeno.

Toliko mogoče zaenkrat.

hvala lepa, zdaj pa dajem še besedo namestniku Varuha človekovih pravic, dr. Jožetu Rupariču.

Izvolite.

Lepa hvala, gospa predsedujoča. Hvala lepa cenjeni gostje. Dovolite mi nekaj besed.

Pri Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije nismo prejeli nobene pritožbe kateregakoli konkretnega posameznika, da bi policija z njim pred, med ali po protestu kmetov, do katerega je prišlo 25. 4. letos, na kakršenkoli način nedopustno ravnala. O dogajanju si je varuh lahko ustvaril sliko le na podlagi informacij, ki so zaokrožile in krožile po medijskem prostoru oziroma svetovnem spletu, ki pa so, kot je znano, ni vedno zanesljiv vir. Na tej podlagi se je varuh odločil na lastno pobudo, vsaj na splošno z vidika pravice do mirnega zbiranja preveriti, kaj se je dogajalo oziroma kako je ravnala policija in smo v tej zvezi že naslovili poizvedbo na resorno ministrstvo. Po oceni varuha namreč predmetno dogajanje, vsaj kot je bilo opisano v medijih, zbuja skrb predvsem, zaradi nevarnosti, da bi takšne prakse policije, širše gledano imele pretirano zastraševalni učinek na uresničevanje pravice do protesta, torej bi ustvarjale klimo, v kateri bi se ljudi odvračalo od uresničevanja te pravice. Kaj se je dogajalo, ostaja odprto. Objava na Facebooku je ena stran zgodbe, vsekakor pa je zdaj breme na policiji, da prepričljivo pojasni, kaj in zakaj je počela in zakaj naj bi bilo to upravičeno. Pri varuhu seveda nismo spregledali, da se je policija sama že javno odzvala na te očitke, vendar pa dosedanja pojasnila po oceni varuha niso bila prav posebej prepričljiva in ne presenetljivo, niso pomirila dvomov. Na primer, policija je navedla, da je preverjala informacije pri zaupanju vrednih ljudeh, vendar vsaj sodeč po zdaj že dobro znani Facebook objavi enega izmed kmetov, ni videti, da bi ta sam sebe videl kot takšnega, torej kot nekakšnega policijskega zaupnika, zato se ponuja vprašanje, kako ga je policija sploh lahko štela kot takšnega, saj nekih vzajemnih občutij zaupanja med dvema stranema ni bilo. Nadalje tudi na primer pojasnila policije, da gre za ustaljeno prakso, ne morejo biti dovolj. Dolgotrajnost oziroma razširjenost in podobne dimenzije neke prakse same po sebi ne morejo šteti dokaz, da mora biti sprejemljiva. Čisto možno pač je, da se do sedaj nekaj že ves čas počenja narobe. Pripominjam še, da s tovrstnim argumentom Ministrstvo za notranje zadeve glede dolgoletnih praks se ne srečujemo prvič. Nazadnje smo ga pri varuhu obravnavali ob polemiki glede obveščanja o naslovih, kjer se zbira podpora kandidatom na volitvah. Tudi takrat je ministrstvo za notranje zadeve na primer navajalo, da se sledi več kot 15 letni enotni praksi, ki dotlej, da ni bila sporna. Do takšnih pojasnil smo bili kritični že tedaj in do njega smo kritični tudi tokrat. Vendar obenem poudarjam, da smo pri varuhu mnenja, da takšni še vedno odprti dvomi po drugi strani prav tako ne morejo biti dovolj za zaključek, da je že gotovo, da je policija ravnala neskladno s standardi varstva človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin. Le dejstvo, da je bil protest prijavljen, prav tako ni dovolj za zaključek, da policija pod nobenimi pogoji ni mogla imeti legitimnega razloga, da preverja oziroma zbira informacije še kje drugje, kot pa samo in izključno le pri organizatorju. Nenazadnje, vsaj iz poročanje nekaterih medijev je bilo tudi na protestniški strani razbrati precej različne poglede na ravnanje policije, kot je na primer poročal Radio Slovenija je na primer sam predsednik sindikata kmetov miril, da zbiranje policijskih obvestil o udeležbi kmetov na jutrišnjem protestu ni znak represije, čeprav nekateri to razumejo tako, temveč običajna policijska praksa, medtem ko je bil kmet, ki je bil avtor že omenjene Facebook objave, očitno ravno nasprotnega mnenja. Tako da že to kaže na vprašljivost stališč v smeri, da bi morale biti v vsakem primeru informacije le s strani organizatorja edine potrebne za izpolnjevanje tudi pozitivnih dolžnosti, ki jih policija ima, na primer zagotavljanje varnosti, reda in podobno v centru glavnega mesta države. Vendar ne gre pozabiti, da ima država v tem primeru zanjo policija tudi pozitivne dolžnosti, poskrbeti za varnost in podobno, zato ne smemo biti že kar na prvo žogo pretirano kritični do raznih preventivnih naporov, saj ti lahko služijo legitimnim ciljem. Vendar ne gre pozabiti, da pravica do protesta ni absolutna pravica in vanjo je v nekaterih okoliščinah mogoče tudi bolj ali manj represivno poseči. To dopuščata tako naša ustava kot konvencija.

Posebej glede nesorazmernosti bi šlo v grobem lahko za dve vprašanji, ali že sama zakonska podlaga, kakršna je, nesorazmerno posega v pravico do protesta, česar, kot je razumeti, nihče ne zatrjuje, ali pa je bilo nesorazmerno le njeno dejansko izvajanje v konkretnem primeru oziroma konkretnih primerih? Za oceno nesorazmernosti posega pa je treba poznati okoliščine vsakega konkretnega primera, v tem primeru pa so večinoma še neznane.

Kot rečeno, pri varuhu smo že naslovili poizvedbo in na odgovor še čakamo. Zanimalo nas je, kdo, kaj, kako in podobno? Ko bomo prejeli odziv ministrstva bo varuh zavzel načelno stališče in ga tudi javno obelodanil. Hvala lepa za pozornost.