Vesela družba. Prosil bi vas za trenutek miru zato, da začnemo 13. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Vse prisotne članice in člane odbora, vabljene in ostale prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da nisem dobil nikakršnega obvestila o tem, da bi bil kateri izmed odbornikov zadržan iz današnje seje, prav tako nisem dobil nobenega pooblastila, da bi na seji kdo sodeloval kot nadomestni član.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

S sklicem pa ste prejeli dnevni red z eno samo točko, to je Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Gradivo ste si lahko ogledali na spletnih straneh Državnega zbora. Na samo sejo pa so bili vabljeni: Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Obravnavo opravljamo na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, torej kot zainteresirano delovno telo. V skladu s Poslovnikom lahko odbor v vlogi zainteresiranega delovnega telesa obravnava predlog rebalansa z vidika svojih pristojnosti, se pravi, samo v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tisti del predloga, ki se nanaša na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za solidarno prihodnost.

Od tu naprej predajam besedo vabljenih in najprej bi k besedi povabil predstavnika oziroma predstavnico Ministrstva za finance za uvodno predstavitev. Gospa Simona Poljanšek, izvolite.

Pozdravljeni. Hvala za besedo.

Torej, glede na to, da bo politika oziroma struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega Odbora za finance, naj tu izpostavim le nekatere ključne poudarke splošnega dela predloga rebalansa proračuna za leto 2023, resorno ministrstvo pa bo predstavilo svoj finančni načrt v okviru posebnega dela predloga rebalansa proračuna za leto 2023. Torej kot veste, Državni zbor Republike Slovenije je po sprejetju sprememb proračuna za leto 2023 sprejel Zakon o spremembah Zakona o Vladi in še nekatere druge s tem povezane predpise s katerimi se je določila reorganizacija državnih organov. Glede na to, da se je s tem spremenila tudi institucionalna klasifikacija izdatkov državnega proračuna, je Vlada sprejela predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023.

Predlagatelji posameznih finančnih načrtov bodo programe in projekte skušali doseči znotraj razreza ekonomskih namenov odhodkov, fiskalne ovojnice, prioritet ter v luči ponovne postopne vzpostavitve fiskalnega pravila.

Pri predlogu rebalansa proračuna se v primerjavi z napovedjo pri sprejemanju sprememb proračuna za letošnje leto predvidevajo nižji prihodki ter tudi nižji odhodki. Tako se s predlogom rebalansa načrtuje 13 milijard in 144 milijonov evrov prihodkov, ki izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v prvih treh mesecih letošnjega leta ter pomladanske napovedi UMAR. Načrtovani prihodki so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 233,4 milijona evrov oziroma za 1,7 %, to pa zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb ter prihodkov iz proračuna Evropske unije. Ter 16 milijard in 82 milijonov evrov odhodkov. Načrtovani odhodki so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 609,1 milijonov evrov oziroma za 3,6 %. Načrtuje se manjši obseg sredstev za financiranje epidemije COVID-19 in za blaženje posledic draginje. Prav tako je upoštevana sprememba dinamike pri črpanju EU sredstev, saj se letos zaključuje programsko obdobje 2014-2020 in pričenja izvajanje nove finančne perspektive za obdobje 2021-2027. Za konec še to, da s predlogom rebalansa za leto 2023 se načrtuje primanjkljaj državnega proračuna v višini 2 milijard in 938 milijonov evrov oziroma 4,5 odstotkov BDP.

Hvala.

Hvala za predstavljeno stališče. Prehajamo naprej na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, besedo predajam državnemu sekretarju Igorju Feketiji.

Izvolite.

Hvala za besedo. Pozdravljeni vsi skupaj.

Torej predlog rebalansa proračuna za leto 2023 za predlagatelja finančnega načrta, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj z organom v sestavi, to je Inšpektoratom Republike Slovenije za delo znaša milijardo 998 826 tisoč in 541 evrov. Predlog rebalansa proračuna za leto 2023 je za 147,8 milijonov evrov nižji od sprejetega proračuna za leto 2023 in 95,5 milijona evrov nižji od realizacije v letu 2022. Skladno s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 23. marca 2023 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo predlog rebalansa proračuna za leto 2023 na nivoju predlagatelja finančnih načrtov za to, torej skupaj ministrstvo in Inšpektorat Republike Slovenije za delo kot organ v sestavi. Od skupne višine sredstev v predlogu rebalansa proračuna za leto 2023 je za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve, enake možnosti zagotovljeno 1,991 milijarde evrov ali 99,6 odstotkov vseh sredstev za ministrstvo in 7,655 milijonov evrov ali 0,4 odstotke vseh sredstev za delovanje Inšpektorata za delo. Od vseh sredstev v predlogu rebalansa proračuna za leto 2023 je za zakonske obveznosti v pristojnosti MDDSZ namenjenih 95,8 odstotka vseh integralnih sredstev, in sicer, največji del za transfere posameznikom in gospodinjstvom, tako imenovane socialne transfere, skupaj s prispevki delodajalcev, za starševska nadomestila in denarna nadomestila brezposelnim, kar znaša 85,9 odstotkov vseh integralnih sredstev ali 1,611 milijard evrov. Drugi druge postavke so recimo 1,2 milijona evrov za plačilo odškodnin obolelim za azbestozo, pa 20,4 milijone evrov za delovanje javnih zavodov s področja zaposlovanja in socialnega varstva ter za javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad 135,9 milijona evrov. Tu je še 26,8 evrov za obveznosti iz naslova draginje in obvladovanje oziroma pomoč, zaradi pandemije covid. Po politikah je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve, enake možnosti skupaj z Inšpektoratom Republike Slovenije za delo v Predlogu rebalansa proračuna za leto 2023 zagotovilo za politiko socialne varnosti 76,2 vseh sredstev in za politiko trg dela in delovni pogoji 12,1 odstotka vseh sredstev, torej skupaj za obe politiki 88,3 odstotke vseh sredstev. 6,8 odstotka vseh sredstev je zagotovljenih za politiko izobraževanja in športa, 4,8 odstotka pa za politiko intervencijskih programov in obveznosti. Največ se v predlogu rebalansa proračuna za leto 2023 v primerjavi s sprejetim proračunom za to leto povečujejo sredstva na politiki intervencijski programi in obveznosti za 28,2 milijona evrov, na politiki podjetništvo in konkurenčnost pa se sredstva povečujejo za 2,2 milijona evrov. V skupnem sredstvu gre za znižanje zaradi reorganizacije ministrstev. Na politiki socialna varnost se v predlogu rebalansa proračuna za leto 2023 v primerjavi s sprejetim znižuje za 145,4 milijona evrov, zaradi prenosa na novo Ministrstvo za solidarno prihodnost. Prav tako se pa 25 milijonov evrov prenese v okviru politike prostorsko planiranje in stanovanjska dejavnost, 4,2 milijona v okviru politike izobraževanja in športa in 3,8 milijonov v okviru politike trga dela in delovni pogoji. Največ sredstev je v predlogu rebalansa za 2023 namenjeno naslednjim programom družinski prejemki in starševska nadomestila 37,5 % vseh sredstev, socialne pomoči in nadomestila neposredno upravičencem 21,3 %, programi socialnega varstva in izenačevanje možnosti za invalide 10,2 %, varstvo brezposelnih oseb 7,2 %, državne štipendije, štipendije za nadarjene ter nagrade za trajnostni razvoj 5,9 %, sredstva za financiranje interventnih ukrepov 4,8 %, socialno varstvene storitve 4,7 %, urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju trga dela in področja socialne varnosti pa 4,1 % vseh sredstev skupaj. Toliko zaenkrat. Hvala.

Hvala za predstavljeno stališče. Prehajamo dalje k Ministrstvu za solidarno prihodnost. Besedo predajam državnemu sekretarju Luki Omladiču. Izvolite.

Pozdravljeni! Torej glede novega Ministrstva za solidarno prihodnost znaša predlog rebalansa proračuna za leto 2023 190 milijonov 311 tisoč 907 evra. Sredstva je pridobilo Ministrstvo za solidarno prihodnost kot novo ministrstvo na način prerazporeditve iz Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in bivšega Ministrstva za okolje in prostor, kjer smo iz Ministrstva za okolje in prostor oziroma sedanjega Ministrstva za naravne vire in prostor pridobili 16 milijonov 121 tisoč evrov, iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve 181 milijonov evrov in iz Ministrstva za zdravje 18 milijonov evrov, to pomeni skupaj proračun A bilance 190 milijonov evrov, kot rečeno 311 tisoč 907 evra.

Predlog rebalansa za 2024 po politikah gre oziroma po zakonskih obveznostih gre takole, največji delež proračuna, to pomeni 26 % gre za javne zavode in stanovanjske sklade, to znaša 49 milijonov evrov. Potem naslednji delež zakonskih obveznosti je iz dolgotrajne oskrbe 22 %, znaša 42 milijonov 196 tisoč evrov. 6,8 % deleža zakonskih obveznosti so socialni transferji in prispevki, to je 12 milijonov 877 tisoč, zakonske obveznosti iz stroškov, ki so nastali zaradi politike in ukrepov covida in draginje, predstavljajo 3,4 % oziroma 6 milijonov 500 tisoč in nazadnje plače na stanovanjskem inšpektoratu in na ministrstvu 1,5 %, 2 milijona 890 tisoč.

Po politikah so deleži v proračunu, največji delež predstavlja politika socialne varnosti, to je 77,9 % delež oziroma 168 milijonov 122 tisoč evrov. Nato politike prostorskega planiranja in stanovanjske dejavnosti z 18,9 % oziroma 40 milijonov 766 tisoč ter politika intervencijski programi in obveznosti 3 % oziroma 6 milijonov 500 tisoč in nazadnje politike trga: dela in delovnih pogojev 0,2 % oziroma 400 tisoč. Po programih… Prosim? Po programih največji delež predstavljajo dolgotrajna oskrba, 50,1 odstotni delež oziroma 108 milijonov evrov, nato programi socialno varstvenih storitev 55 milijonov oziroma 25,8 odstotni delež, programi ukvarjanja s prostorom 11,8 odstotni delež oziroma 25 milijonov 500 tisoč, stanovanjska dejavnost 7 odstotni delež oziroma 15 milijonov evrov približno in sredstva za planiranje interventnih ukrepov 3 odstotni delež oziroma 6 milijonov 500 tisoč ter urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju socialne varnosti z 2 odstotkoma oziroma 4 milijone 392 tisoč.

Najlepša hvala za predstavljeno stališče. Prosim vas, če lahko ugasnete mikrofon.

Preden nadaljujemo z razpravo, vas obveščam, da smo prejeli pooblastilo, da poslanca Aleksandra Reberška na današnjem zasedanju odbora zamenjuje poslanka Iva Dimic. Predlogi za amandmaje odbora niso bili vloženi, zato prehajamo na razpravo članic in članov odbora.

Kdor želi razpravljati, ga prosim, da dvigne roko.

Prva pa se je k besedi priglasila poslanka Eva Irgl.

Izvolite…

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predstavniki ministrstev.

Pozorno sem poslušala vaše uvodne predstavitve, tako Ministrstva za finance kot Ministrstva za solidarno prihodnost in pa delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sem tudi pogledala kakšen je pravzaprav splošno stanje o predlogu rebalansa proračuna za leto 2023. Se zahvaljujem vam za te natančne podatke, ki ste jih predstavili, pa vendarle se mi zdi, da je potrebno opozoriti vsaj na nekatere zadeve, predvsem kar zadeva pokojninsko reformo, štipendije, dolgotrajno oskrbo in pa stanovanjsko dejavnost.

¸ Zdaj, če pogledamo malo na splošno o predlogu rebalansa proračuna za leto 2023, kot je že predstavnica ministrstva povedala, prihodki so načrtovani v višini 13,14 milijarde evrov in to je v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023, torej so nižji za 1,7 %, kar pomeni za približno 234 milijonov evrov.

Mislim, da je predstavnica ministrstva prej tudi povedala glede davčnih prihodkov, da je nižja ocena davčnih prihodkov. Tukaj lahko tudi razumemo, da je to nekakšen pokazatelj, da gre davčna politika trenutno morda v napačno smer. Jaz sem tudi pred časom postavila poslansko vprašanje predsedniku Vlade in pa seveda Ministrstvu za finance v zvezi z davčno reformo, ki je bila najprej predstavljena na Brdu pri Kranju, 14. marca 2023, in takrat se je na veliko govorilo, da naj bi šla davčna reforma predvsem v dve spremembi, torej spremembi dohodninske zakonodaje in pa spremembi zakonodaje na področju davka na premoženje. Danes ne vem kaj se dogaja točno na tem področju, ampak dejstvo je, da ljudje pričakujejo določena jasna pojasnila, ne pa, da čez štirinajst dni se predsednik Vlade recimo pojavi na neki oddaji in potem samo reče, da pač tega ne bo. Ko zastavljaš neko politiko, moraš imeti seveda jasen načrt kako boš deloval na tem področju.

Zdaj skupaj načrtovanih torej davčnih prihodkov je 10,75 milijarde evrov, kar predstavlja približno 73 milijonov evrov manj kot v spremembah proračuna za leto 2023.

Moram opozoriti tudi to, da so načrtovani dohodki v primerjavi s spremembami proračuna 2023 za 3,6 % nižji in vi se boste spomnili, da smo mi opozarjali na rekordno visoke dohodke ob sprejemanju sprememb proračuna za leto 2023 in Vlada je takrat to branila z vsemi sredstvi, kljub opozorilom Fiskalnega sveta - veste, kaj je Fiskalni svet takrat o tem povedal -, zdaj pa sami predlagate, torej znižanje načrtovanih odhodkov.

Tukaj se je treba tudi vprašati, kam gre pravzaprav politika v zvezi s področjem gospodarstva. Mislim, da Vlada premalo pomena daje ali pa se premalo zaveda, kako pomembno je gospodarstvo, pa tudi vpliva gospodarstva na prihodke v proračunu, ampak raje daje za določene nevladne organizacije, lastne interese in tako naprej. Če ste pozorni, sem rekla samo za določene, nisem metala vsega v isti koš, ker sama tudi sodelujem z nevladnimi organizacijami, mnogimi nevladnimi organizacijami kot predsednica Komisije za človekove pravice in moram reči, da marsikatera organizacija opravlja izjemno delo na svojem področju; ampak so pa določene, za katere pa vsi vemo, da se določena sredstva namenjajo z nekim namenom. Naj se zdaj osredotočim na samo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na Ministrstvo za solidarno prihodnost. Skoraj 148 milijonov evrov je manj sredstev kot v že sprejetem proračunu za leto 2023. Razlog je seveda povsem, bom rekla, precej razumljiv, zaradi tega, ker so se določene pristojnosti prenesle na novo Ministrstvo za solidarno prihodnost. Ampak, če pogledamo pa obe ministrstvi skupaj, lahko vidimo, da je skupno za približno 42 milijonov evrov več sredstev kot prej na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Zdaj bi se osredotočila na podprogram dolgotrajna oskrba. Mislim, da je državni sekretar Ministrstva za solidarno prihodnost že povedal, da namenjate 108 milijonov evrov, potem pa še 10 milijonov evrov namenja Ministrstvo za delo, kar pomeni, da je skupaj za ta podprogram dolgotrajna oskrba namenjenih 118 milijonov evrov. Vse lepo in prav, to se mi zdi super. Mi že ves čas opozarjamo, tudi osebno sem tukaj zelo vpeta v to, da bi se dolgotrajna oskrba vendarle čim prej sprejela, zakon, da smo 20 let čakali na to in da so ljudje tudi res v hudih stiskah. Tako so ta sredstva več kot potrebna. Ampak zanima me, glede na to, da še ni predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in da ves čas govorite o njem, izvajanje se zamika v leto 2024, zanima me, kdaj dejansko bo zakon pred poslanci. Obljubljali ste, mislim, da že pred pol leta, da bo, sedaj je bila neka ta časovnica v maj narejena, pa me resno zanima, kdaj bo Državni zbor lahko odločal o Zakonu o dolgotrajni oskrbi. To so zelo pomembne stvari in o tem se moramo pogovarjati, kajti to vpliva na celotno družbo. Zdaj bi se osredotočila še na podprogram stanovanjska dejavnost, ta se zdaj prenaša na Ministrstvo za solidarno prihodnost. Kolikor jaz vem, je na podprogramu bilo predvidenih 25 milijonov evrov, ko je to spadalo še pod Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zdaj po predlogu rebalansa pa na 15 milijonov, približno 15 milijonov, torej za 10 milijonov evrov manj. Pa me zanima, glede na to, da ves čas razpravljate tako na odborih kot v Državnem zboru, kot v izjavah za javnost, da boste seveda gradili stanovanja, me zanima, zakaj zdaj znižujete ta sredstva na tej postavki. Rekli ste, da boste do leta 10 tisoč - / smeh/ do leta 2026, se opravičujem, mogoče… upam, da ne bo do leta 10 tisoč, ampak do leta 2026 -, da boste zgradili, mislim, da naj bi bila zadnja številka, če se ne motim, 10 tisoč stanovanj, naj me kolegice popravijo, mislim, da je 10 tisoč. Začeli ste s 30 tisoč, potem z 20, zdaj z 10 tisoč. Torej zanima me, ali so to obljube, ali bo to res realizirano in kdaj se bo s tem začelo. Seveda imamo mnoga odprta vprašanja, tudi glede pokojninske reforme, glede pokojnin. Zanima me, kdaj bo predstavljena ta pokojninska reforma. Naj povem, da tudi na Komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti dobimo kar veliko vprašanj v zvezi z nepravično pokojninsko zakonodajo v nekaterih segmentih, zlasti ko govorimo o odmernih odstotkih in tako naprej. Skratka, zanima me, kdaj bo to predstavljeno, pa to ne govorim zato, ker bi zdaj želela povzročiti nek nemir tukaj, ampak zaradi tega, ker so to dejansko stvari, ki se tičejo velikega števila ljudi in glede na to, da se na nas obračajo tudi name kot na predsednico komisije, res, bom rekla, vsakodnevno s temi vprašanji, je prav, da ministrstva, ki sta za to zadolžena, na to tudi odgovorite.

Zdaj, kolikor jaz vidim, je pod postavko izplačevanje pravic, tukaj gre za pokojnine pod postavko Ministrstva za finance, so predvidena določena sredstva, ampak mene zanima, ali dejansko sledijo dejanskemu stanju in potrebam upokojencev. Zakaj to sprašujem? Zaradi tega, ker če boste dobro pogledali, boste videli, da je namenjenih skoraj 138 milijonov evrov manj sredstev za to postavko. Zato bi želela, da mi na to odgovorite.

In na koncu še glede štipendij. Zdaj mislim, da ravno včeraj je koalicija ni podprla Zakona o štipendiranju, obenem pa še znižujete sredstva za štipendije, in sicer za 5,1 milijona evrov. Zanima me, kaj boste naredili na tem področju, ali se vam zdi to primerno?

Mogoče bi samo še to rekla, kar so opozorila Fiskalnega sveta na koncu, proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo, opozarjajo in navedeno torej to, da proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo, še posebej velja za področje prav delovanja Ministrstva za delo in pa Ministrstva za solidarno prihodnost. To ne opozarjam jaz, ampak opozarjam oziroma govorim to, na kar opozarja torej Fiskalni svet, to so pa opozorili prav pred kratkim, 8. maja 2023, ko so pregledali kakšen proračun je bil poslan v Državni zbor. Najlepša hvala in se vam zahvaljujem že vnaprej za vaše odgovore. Hvala.

Hvala za podano razpravo. Naslednja je k razpravi prijavljena poslanka Iva Dimic, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči, spoštovani predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi. Predlog rebalansa proračuna za leto 2023, tako kot ga je že predstavila ali pa povzela kolegica Irglova, seveda govori o nekoliko nižjih prihodkih in seveda tudi posledično tudi nižjih odhodkih. sama sem, ker je bilo že veliko povedano o samih prihodkih, sem se poglobila na stran odhodkov, ki naj bi jih imela ali pa v rebalansu vključevala Vlada oziroma koalicija. Naj bi bil eden izmed razlogov po besedah ministra Boštjančiča za zmanjševanje izdatkov predvsem v tem, da je vlada v prvotnem proračunu načrtovala visoke izdatke za blaženje energetske krize, ki pa potem predvsem zaradi mile zime niso seveda bili potrebni. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive. To so besede ministra Boštjančiča in lahko rečem, da ali pa ponovim to, kar sem že nekajkrat dejala sama na odboru, tudi ko smo sklicevali sejo, kako bomo energetsko draginjo blažili, da je imela Vlada res srečo, da je bila zima mila in da ni tako prizadela tudi tiste najšibkejše, pa kljub temu sem prepričana, da bi lahko našli boljši način in pomagali res tistim, ki so to krizo zelo dobro občutili in nekateri zagotovo jo čutijo tudi še danes. Znižanje načrtovanih izdatkov omogoča tudi zmanjšanje potreb po financiranju ukrepov povezanih s covidom 19, to zagotovo, ker smo praktično zdaj že dobri dve leti iz najhujšega ali pa iz najbolj perečega ven, so pa bila seveda sredstva namenjena, ker je bila stvar covida nepredvidljiva in, kar mi je najbolj pomembno, spremenjena dinamika črpanja kohezijskih sredstev.

Spoštovana Vlada, spremenjena dinamika črpanja kohezijskih sredstev. Ali se zavedate resnosti, kaj prinašajo lahko naši državi kohezijska sredstva, se pravi, da nimate pripravljenih projektov oziroma projekti, pa smo že obravnavali v Državnem zboru tudi investicije v slovensko zdravstvo, kjer je večina investicij bila planirana na črpanju kohezijskih sredstev, se pravi, nekaj od tega jih je bilo prestavljenih, nekaj celo lahko beremo v tem tednu, prejšnji teden, Maribor, ustavljenih, a ne, ne bo možnosti črpanja kohezijskih sredstev, se pravi, da nekaj gre hudo narobe. Nekaj vam, po domače rečeno, ne špila, da ste spremenili dinamiko črpanja kohezijskih sredstev. Na to, kar je Slovenija upala, čakala 2 leti, celotno obdobje tudi korone in še prej, se enostavno spreminja in se postavlja neka druga dinamika. Tukaj bi mogoče prosila kakšen odgovor, koliko trenutno, v kakšnih odstotkih imamo?

Se pravi, da črpanje evropskih sredstev iz novega finančnega okvirja 2021-2027, letos smo že 2023, ne bo potekalo tako hitro, kot je Vlada načrtovala jeseni. »Proračunski izdatki na tej podlagi bodo letos nižji«; to so besede ministra Boštjančiča, ministra za finance. Zame osebno, pa jaz upam, da tudi za vas, so ti podatki zaskrbljujoči in še, če poudarim še enkrat besede, citiram ministra, je poudaril, da »…rebalans temelji le na že sprejetih zakonskih rešitvah, kar pomeni, da morebitni finančni učinki reform in drugih načrtovanih ukrepov niso zajeti.« Se pravi, da od danes naprej se ne bo nič več delalo, nobenih reform, nič, ker rebalans temelji na tistem, kar je že sprejeto.

Ne vem, kje boste našli denar za ukinitev, kot ste že rekli, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kjer bo mogla država oziroma proračun primakniti, tega ni noter, ni noter dolgotrajne oskrbe v celoti, ko ste rekli, da bo v enem letu na novo zaživela, se pravi, ni nič planirano o dolgotrajni oskrbi, sem videla, imate noter o dolgotrajni oskrbi, ampak dolgotrajna oskrba naj bi z letošnjim letom začela se izvajati. Rekli ste 1 leto moratorija na Zakon o dolgotrajni oskrbi, potem se začne izvajati, se pravi, da tega ni, da tega nimate noter. Da ne govorim to, kar je bilo že omenjeno, nova stanovanja obljubljena. Ja, mladi čakajo, tudi jaz to slišim, tudi mi to slišimo, da se čaka na stanovanja, ki bi bila dostopna predvsem mladim in pa mladim družinam. Tega iz tega proračuna ni zaslediti.

Mogoče še več, no, ker, če pogledam pod odhodke oziroma kaj se povečuje, kaj se znižuje, je ravno zanimiv podatek, novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije se zmanjšuje iz 665 na 619 milijonov, se pravi za 45, 46 milijonov se niža, ravno tako investicijsko vzdrževanje in obnove. Znižujejo se investicijski transferji javnim podjetjem in družbam, privatnim podjetjem, se pravi, tudi splošna proračunska rezerva se zmanjšuje. Jaz upam, da, da se zavedate, da del, bom rekla, kolesja v gospodarstvu, ki se zažene, so tudi adaptacije, rekonstrukcija in seveda celotna, zagon infrastrukture. Zdaj, če tega, če tega ni oziroma če temu jemljete denar, je vprašanje, kako bo potem celotno gospodarstvo lahko funkcioniralo.

Če grem zdaj prav na posamezno področje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, predlog rebalansa za leto 2023 se denarna nadomestila brezposelnim zmanjšujejo za dobrih 6 milijonov na 144 milijonov evrov. Zdaj verjamem, sama si želim in verjamem, da je dobro plačano ali pa solidno plačano, dostojno plačano delo najboljša socialna politika v državi in da denarna nadomestila znižujeta zato, ker je trenutno še zaposljivost dobra, pa mogoče vseeno mi boste vedeli povedati kaj se dogaja na trgu dela. Kar me zanima, pa tudi to me je zmotilo, za štipendije se namenja 5 milijonov evrov manj, vprašanje zakaj? Slišali ste, včeraj je bil Zakon o štipendiranju, že večkrat smo poskušali, da bi se zadeve na področju štipendiranja vendarle uredile, me zanima kaj na to pravijo danes, sicer nimam, ampak kaj na to pravijo Študentske organizacije, Dijaške organizacije, da se predvidena sredstva, ki so namenjena dijakom in študentom znižujejo zato, ker se jih ne porazdeli, zakaj se jih ne razdeli? Ali se jih ne razdeli, zato, ker je nov izračun dohodninskih razredov ali zaradi česa drugega? Tukaj bi prosila res vprašanj odgovor na to vprašanje, ker se mi zdi škoda, da nekdo ostaja brez štipendij.

Potem pa še zadnje, kar se tiče Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Sredstva za Inšpektorat za delo se ne povečujejo bistveno, ker je bila sprejeta novela Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, kjer se finančne posledice za inšpektorat v letu 2023 ocenjuje na 1,5 milijonov evrov, se pravi, se letos ne namerava zaposliti nujno potrebnih novih inšpektorjev. Veliko je bilo tukaj na tem odboru izrečenih besed kako je potrebno zaposliti inšpektorje, ki bodo nadzorovali. Iz Predloga rebalansa proračuna vidim, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tega, kar je nekoč govorilo, tega ne bo izvedlo.

Če grem še na kratko na Predlog rebalansa za Ministrstvo za solidarno prihodnost. Seveda se tukaj namenjajo sredstva za dolgotrajno oskrbo, ampak en del sredstev še vedno ostaja na Ministrstvu za delo, družino, 10 milijonov približno. Zakaj delitev pristojnosti, me zanima? Tam kjer se pristojnosti delijo, se navadno zgodi, da ni nihče pristojen in da se zadeve ne postavijo na prava mesta ali pa v neke tirnice, ki bi mogla biti. Seveda ta stanovanjska problematika, se mi zdi, da je čas, da preidete od besed k dejanjem. Da zagotovite ta stanovanja, zaradi katerih praktično ste dobili zaupanje tudi volivcev, da se na ta način seveda dokažete, da vam je mar za vse mlade, ki upajo, čakajo na ta stanovanja. Sredstva za financiranje posledic draginje znašajo 5,9 milijonov evrov. Še enkrat se tega dotaknem. Zdi se mi, da načrt, ki ga je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, enake možnosti dalo pri blaženju posledic draginje, ni bil pravilen. Veliko vprašanj sem prejela, pa bom povedala mogoče samo enega, za katerega se mi zdi, da mogoče ne veste. V poslansko pisarno se je obrnila gospa, ki je zaposlena v javni upravi, mislim, da z, njeno delovno mesto in leta, nekje v, pride v 37. plačilni razred in ima, je samohranilka, ima hčerko, za katero prejema, mislim, da okrog 100 evrov preživnine, ta gospa plačuje najemnino stanovanja, ta gospa preživlja hčerko zato, ker ne dobi štipendije, ki ima preživnino, ta gospa ni upravičena zaradi tega, ker je v 37. plačilnem razredu, ni upravičena niti do otroškega dodatka, za nekaj centov je presegla draginjski dodatek.

Ali se vam zdi, da je ta politika način pravilen? Govorim o materi samohranilki, šoloobveznim otrokom. Zato sem lahko kritična do načina razdeljevanja oziroma določitve draginjskega dodatka, ni prišel do tistih, ki ga res potrebujejo.

Hvala, in pričakujem seveda tudi odgovore.