Dobro jutro, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, minister, ostali vabljeni in prisotni na današnji seji odbora! Začenjam 16. nujno sejo Odbora za zdravstvo.

Na seji kot nadomestni poslanci sodelujejo: Darko Krajnc, ki nadomešča Terezo Novak, in Tamara Vonta, ki nadomešča Sandro Gazinkovski.

Seja odbora je bila sklicana v skladu s 47. členom in drugim odstavkom 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 3. 5. 2023 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, in sicer z dvema točkama: prva točka, Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023, druga točka, Poročilo o izvajanju zdravstvenih storitev iz 15. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema za obdobje oktober oziroma september 2022 - februar 2023. Ker do začetka seje ni bilo predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik katere od predlaganih točk dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Gradivo za to točko je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora 21. aprila 2023 in odbor navedeni predlog obravnava na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora kot zainteresirano delovno telo.

K tej točki so bili vabljeni predstavniki dveh ministrstev, in sicer Ministrstva za finance in Ministrstva za zdravje, ki so danes z nami.

Za uvodno obrazložitev dajem besedo najprej gospe Katji Pepelnak s strani Ministrstva za finance. Izvolite.

Hvala za besedo.

Glede na to, da bo politika oziroma struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega Odbora za finance, naj tukaj danes izpostavim le nekatere ključne poudarke splošnega dela predloga rebalansa proračuna za leto 2023, resorno ministrstvo, torej Ministrstvo za zdravje, pa bo predstavilo svoj finančni načrt v okviru posebnega dela predloga rebalansa proračuna za leto 2023.

Državni zbor Republike Slovenije je po sprejetju sprememb proračuna za leto 2023 sprejel Zakon o spremembah Zakona o vladi in še nekatere druge s tem povezane predpise, s katerimi se je določila reorganizacija državnih organov. Glede na to, da se je s tem spremenila tudi institucionalna klasifikacija izdatkov državnega proračuna, je Vlada sprejela Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023. Predlagatelji posameznih finančnih načrtov bodo programe in projekte skušali doseči znotraj razreza ekonomskih namenov, odhodkov, fiskalne ovojnice, prioritet ter v luči ponovne postopne vzpostavitve fiskalnega pravila.

Pri predlogu rebalansa proračuna se v primerjavi z napovedjo pri sprejemanju sprememb proračuna za leto 2023 predvidevajo nižji prihodki ter nižji odhodki. Tako s Predlogom rebalansa proračuna za leto 2023 se načrtuje 13 milijard in 144 milijonov evrov prihodkov, ki izhajajo iz ocene pobranih prihodkov v prvih 3 mesecih letošnjega leta ter pomladanske napovedi Umar. Načrtovani prihodki so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 233,4 milijona evrov oziroma za 1,7 %, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb in prihodkov iz proračuna Evropske unije. Na odhodkovni strani pa znašajo odhodki 16 milijard in 82 milijonov evrov.

Načrtovani odhodki so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 609 milijonov evrov oziroma za 3,6 %. Načrtuje se manjši obseg sredstev za financiranje epidemije Covid-19 in za blaženje posledic draginje. Prav tako je upoštevana sprememba dinamike pri črpanju evropskih sredstev, saj se letos zaključuje programsko obdobje 2014-2020 in pričenja izvajanje nove finančne perspektive za obdobje 2021-2027. S predlogom rebalansa za leto 2023 se načrtuje primanjkljaj državnega proračuna v višini 2 milijardi in 938 milijonov evrov oziroma 4,5 % BDP.

Toliko z moje strani, hvala lepa.

Hvala za predstavitev.

Zdaj predajam besedo ministru za zdravje, Danijelu Bešič Loredan.

Izvolite.

Ja, lep pozdrav, predsednica.

Lep pozdrav še vsem ostalim!

Če se strinjate, bi predlagal, da Anita Zakšek, vodja finančne službe pri nas, predstavi prezentacijo, pa potem odpremo razpravo.

Hvala.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Naš rebalans je v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 23,3 milijone evrov, predvsem na račun prenosa področja dolgotrajne oskrbe in kadrov na Ministrstvo za solidarno prihodnost v višini 18,3 milijone evrov, kot posledica reorganizacije Vlade in prenosa področja na drugo resorno ministrstvo. Prav tako je nižji za 5 milijonov evrov na proračunskih postavkah Evropske unije in pripadajoče slovenske udeležbe, saj smo zaznali v letu 2022 na projektih energetske sanacije višjo realizacijo od predvidenega, od sprejetega izvedbenega načrta operativnega programa. Opazili smo tudi zamik nekaterih časovnic na projektih v letošnjem letu in pa znižali smo sredstva na tehnični pomoči.

Poleg tega, da je proračun nižji, smo izvedli nekatere prerazporeditve znotraj posameznih podprogramov. Znižanje podprogram za investicije, in sicer skupno za 54 milijonov evrov, za 35(?) milijonov evrov smo zato dvignili področje razvoja zdravstva, za 8 milijonov evrov smo dvignili področje izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih delavcev, 5 milijonov evrov smo dodatno namenili preventivnim aktivnostim na področju duševnega zdravja, 3 milijone evrov za zdravstveno varstvo nezavarovanih in socialno ogroženih skupin prebivalstva, 2 milijona evrov za podporne dejavnosti, nadzor v zdravstvu.

Za lažjo predstavo je tortni diagram prikazuje, da je skoraj 50 % našega proračuna predstavlja področje ureditve zdravstva, temu sledi podprogram covid; na tej točki moram izpostaviti, da covid podprogram zajema tudi evropska sredstva za investicije v okviru pobude React-EU, temu sledi izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, investicije. Potem pa imamo v 5 odstotkih zdravstveno varstvo nezavarovanih in socialno ogroženih skupin prebivalstva, v 3 odstotkih javno zdravje, 2 odstotkih podporne dejavnosti in potem sledijo še presaditve, transfuzij, odškodnine, ureditev področja kemikalij, ureditev področja sevanj, mednarodno sodelovanje in pa članstvo v mednarodnih institucijah. Seveda imamo več tipov sredstev. Glavnino predstavljajo integralna sredstva, temu sledijo evropska sredstva, en delež predstavlja tudi namenska sredstva in najmanjši del so slovenska sredstva oziroma integralna sredstva slovenske udeležbe. Za lažjo predstavitev, kaj pomeni nižanje in višanje, smo pripravili sliko. Seveda največ namenjamo ureditvi, razvoju zdravstva, covidu. Največje nižanje smo dali na investicije in posledično tudi povišali določene podprograme, kot sem predhodno naštela.

To bi bilo z moje strani vse. Hvala.

Bi minister kaj dodali?

Ne, samo na kratko. Torej, mi smo s financami dolgo usklajevali proračun oziroma rebalans in mislim, da se je našla neka prava pot v letu 2023, ki je usmerjena predvsem v tisto, kar je najbolj nujno in ohranjamo pravzaprav visoko stopnjo vlaganja v akutne situacije, ki so v zdravstvu. Samo toliko. Hvala,.

Hvala. Hvala tudi obema oziroma vsem trem predstavnikom obeh ministrstev. Naj tukaj še sedaj pred razpravo povem, da so z nami na seji kot nadomestni člani dr. Vida Čadonič Špelič, ki nadomešča poslanko Ivo Dimic, gospod Anton Šturbej, ki nadomešča mag. Karmen Furman in Katarina Štravs, ki nadomešča poslanca mag. Miroslava Gregoriča.

Sedaj pa odpiram razpravo k 1. točki. Se kdo javi k razpravi? Izvolite, dr. Vida Čadonič.

Najlepša hvala za besedo. Dobro jutro, dober dan vsem prisotnim, posebno predstavnikom Ministrstva za zdravje.

Gospa iz Ministrstva za zdravje je zelo na hitro razložila ta nihanja, zakaj nekje več in zakaj nekje manj, zato se opravičujem, če nisem kaj dobro razumela, če bom še enkrat povprašala za te številke. Torej najprej kar se tiče investicij oziroma vlaganja na sekundarni in terciarni ravni, po predlogu se namenja za to 44 milijonov evrov manj, smo videli in ona je rekla, da zaradi tega, ker so že nekatere investicije v teku oziroma da so že končane. Ne vem, če sem jo prav razumela in če slučajno mi pove na katere konkretne investicije je tukaj mislila? Potem naslednje, sofinanciranje projektov na primarni ravni, o tem ni bilo nič govora. Gospod minister je zadnjič na moje vprašanje na plenarnem zasedanju odgovoril, da bo Vlada pripravila sklep, po katerem bodo občine na prebivalca dobile 80 evrov za te investicije in da je sklep v usklajevanju. Glede na to, da imamo danes tukaj tako predstavnike Ministrstva za zdravje, na drugi strani pa tudi Ministrstva za finance, ker predvidevam, da je tu še Sklep o usklajevanju, če imate mogoče na to vprašanje odgovor. Kajti na primarni ravni seveda zelo čakajo na ta sklep, tako občine kot tudi zdravstveni domovi. Potem, gospa je povedala, da je denar iz postavke za dolgotrajno oskrbo prenesen na Ministrstvo za solidarno prihodnost in v tem letu seveda tu ne ostane nič denarja, kar na nek način razumem, ker govorimo le o letu 2023. Po drugi strani pa vseeno sprašujem, ali bo za naslednje leto oziroma ali namerava ministrstvo seveda sodelovati pri izvedbi programa dolgotrajne oskrbe, ker če sem prav razumela, je izgradnja negovalnih bolnic stvar tega ministrstva, to se pravi, Ministrstva za zdravje. Kar se tiče covida, mi je gospa pravzaprav že odgovorila, zakaj je namenjenih teh 221 milijonov. Pač dejansko vsi vemo, da je epidemija Covid, hvala bogu, končana s 1. aprilom letos in da lahko tudi ta virus štejemo kot enega od virusov, ki povzroča okužbe dihal, če je bilo pri covidu veliko razočaranj, je pa ena ugotovitev, da nas narava ni razočarala, tako kot vse velike epidemije se je tudi ta končala v dveh letih in upajmo, da ni na vidiku kakšne nove. Definitivno je pa ob vsem zlu, ki ga je povzročila, tudi pokazala, kje ima naš zdravstveni sistem še možnost za izboljšanja in ena od teh so tudi investicije iz Reacta, ki jih je gospa omenila, in za te investicije naj bi bil ta denar namenjen, zato bi bila vesela, če bi slučajno lahko povedala kakšno od teh investicij, če slučajno je katera že proti koncu in kje te investicije zdaj najbolj intenzivno potekajo. Najlepša hval.