Spoštovani!

Pričenjamo s 7. sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega sveta / oglašanje iz dvorane/: zbora. Lepo…, lepo - zbora - lepo pozdravljam vse prisotne; državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo, dr. Damirja Črnčeca, namestnika načelnika Generalštaba Slovenske vojske, brigadirja Franca Koračina, gospo Ireno Momić iz Ministrstva za finance in tudi vse ostale vabljene!

Obveščam vas, da so kot nadomestni člani odbora sodelujejo: Milan Jakopovič namesto Mihe Kordiša in Bojan Čebela namesto Miroslava Gregoriča.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red: Predlog rebalansa, 1. točka - edina točka - Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023.

Predlogov za razširitev dnevnega reda ali umik kakšne točke ni bilo, tako da je določen dnevni red seje, kot ste ga dobili.

Pričenjamo s prvo sejo, 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA ZA LETO 2023.

Odbor za obrambo tukaj sodeluje kot zainteresirano delovno telo, zato se lahko vloži amandmaje samo k tistim delom proračuna, ki zadevajo njegovo področje, če bo slučajno, če bodo slučajno bili vloženi kakšni amandmaji in vloženi amandmaji tudi ne smejo biti breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali breme dodatnega zadolževanja.

Tako, da bi najprej zaprosil predstavnike Ministrstva za finance in Ministrstva za obrambo, da nam predstavijo politiko na obrambnem področju, ki se odraža v Predlogu rebalansa proračuna, potem pa bi sledila razprava.

Tako da gospa Irena Momić, želite besedo? (Da.)

Izvolite.

Pozdravljeni!

(Irena Momić, Ministrstvo za finance.)

V uvodu bom na kratko izpostavila predvsem nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela Predloga proračuna oziroma rebalansa za leto 2023.

Glavni razlog, da je Vlada pristopila k pripravi rebalansa za leto 2023 so spremembe Zakona o Vladi in o državni upravi ter sprememba uredbe o organih v sestavi ministrstev, na podlagi katerih se je določila reorganizacija državnih organov. S predlogom rebalansa se glede na spremembe proračuna za leto 2023 predvidevajo tako nižji prihodki kot tudi odhodki. Prihodki rebalansa so načrtovani v višini 13,1(?) milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 1,7 %, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb ter prihodkov iz proračuna EU. Pri napovedovanju prihodkov so bila upoštevana novelirana makroekonomska izhodišča iz spomladanske napovedi za leto 2023 in doseženo realizacijo v prvih treh mesecih letošnjega leta. Odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 16,1 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 0,6 milijarde evrov oziroma 3,6 %.

V primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 se v predlogu rebalansa načrtuje največje znižanje odhodkov na politiki intervencijski programi in obveznosti, in sicer za 0,7 milijarde evrov, predvsem zaradi spremenjenih okoliščin na področju blaženja posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. Ob jesenski pripravi proračuna so bile namreč razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi razmerami, zato je vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila. Znižuje se tudi načrtovana rezerva za financiranje epidemije Covid-19 ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027, zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov.

V bilanci prihodkov in odhodkov se tako načrtuje primanjkljaj v višini 2,9 milijarde evrov, kar je 4,5 % BDP-ja. V strukturi odhodkov bo z rebalansom skoraj tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere, znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena tekočim transferom v sklade socialnega zavarovanja. Večja postavka so tudi investicije, za katere se namenja 2,5 milijarde evrov, 1,9 milijard evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom, približno 1,7 milijarde evrov pa bo namenjeno za stroške dela zaposlenih pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna. Programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov prikazujejo njihovi finančni načrti, zato predlagam, da svoj finančni načrt predstavijo kar kolegi iz Ministrstva za obrambo.

Hvala.

Hvala lepa, gospa Momić.

Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo dr. Damirju Črnčecu.

Izvolite.

Hvala.

Spoštovani predsednik, dr. Premk. Članice in člani Odbora za obrambo, vsi ostali navzoči, lepo pozdravljeni še še enkrat tudi v mojem imenu!

Ob predstavitvi finančnega načrta proračuna 2023 in 2024 smo natančno takrat predstavili tudi na Odboru za obrambo naše načrte za letošnje leto in opravili s tem tudi zelo temeljito in celovito razpravo. K temu bi dodal, da seveda in to razpravo smo še nadgrajevali tudi skozi sprejemanje resolucije o dolgoročnem razvoju in programu opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 in vse to, kar smo tam zapisali, o čemer smo tudi razpravljali, nekako v Ministrstvu za obrambo izvajamo. Seveda pa je osnovni pogoj in predpogoj, da lahko to počnemo, zadosten obseg finančnih virov. In predlog rebalansa proračuna s področja obrambe Ministrstva za obrambo je takšen, da seveda nam omogoča, da s tem, kar smo si zastavili, nadaljujemo tudi v letošnjem letu.

V preteklosti smo že govorili, da seveda v Ministrstvu za obrambo je sestavni del proračuna so tri postavke, torej Uprava za zaščito in reševanje, Uprava Republike Slovenije za vojaško dediščino ter Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki skupaj predstavljajo dobrih 18 % proračuna in seveda, da ta del proračuna Ministrstva za obrambo ne šteje v tako imenovane obrambne izdatke, o katerih smo tudi velikokrat govorili. In seveda s tega vidika je ta del sredstev, da tako rečem, ki je namenjen temu doseganju ciljev, ki smo si jih zastavili, torej tukaj je potrebno odšteti, seveda pa prišteti k temu zneske iz pokojnin.

Torej, če postavim zadevo še v širši kontekst, torej strateški cilj, da Slovenija nadaljuje z dvigovanjem obrambnih izdatkov, tako kot smo tudi zapisali v resoluciji, ostaja torej postopno po letih, tako kot smo predvideli proti 2 % do leta 2030.

Drugi temeljni cilj, izhodišče, ki ga seveda tudi zasleduje proračun Ministrstva za obrambo in tudi ta sprememba oziroma torej sprememba, ki je danes tukaj pred nami, da se namenja vsaj 20 % za investicije v ključne zmogljivosti, tudi ta del seveda ostaja jasno v proračunu in tudi temu primerno smo tudi znotraj hiše določene prerazporeditve še naredili, ki so tudi tukaj danes razvidne. Ob tem seveda tukaj vedno poudarim, da teh 20 % za ključne investicije pomeni samo v ključno opremo, da pa seveda tisto, kar se investira v infrastrukturo, v objekte, v obnove, tisti del seveda pa ne šteje v te investicije, kljub temu, da mi, ko govorimo v širšem pomenu investicije na obrambnem področju, govorimo tudi o temu, ampak ta investicijski del je bil tudi predstavljen Odboru za obrambo v podrobnosti ob obisku v vojašnici v Ljubljani. Če se dotaknem konkretno torej še številk in kaj je sprememba. Torej ta finančni načrt za leto 2023, ki je tukaj danes pred nami, seveda se razlikuje od prejšnjega v temu, da smo namenili dodatna sredstva, torej za evropska sredstva na dveh postavkah in je to v znesku 2,7 milijonov, kar torej ena postavka v Slovenski vojski, druga v zaščiti in reševanju in to je v bistvu dejansko z vidika kompletnega proračuna oziroma tistega, kar smo sprejemali, ste sprejemali v lanskem letu temeljna in edina zares razlika. V nominalnem znesku torej pomeni, da se znesek iz 976,6 milijona spreminja v 979,3 milijona evrov in ta proračun Ministrstva za obrambo v celoti predstavlja 6 % proračuna, 6,1 % državnega proračuna. Še posebej naj se tukaj seveda zahvalim Vladi, predsedniku Vlade in vsem, ki so nekako, kot smo slišali s strani Ministrstva za finance ob zmanjšanju obsega proračuna ohranili nivo na Ministrstvu za obrambo takšen kot je, kar nam, kot sem dejal v uvodu, omogoča, da sledimo tem ciljem, ki smo si jih zastavili.

Zdaj samo še mogoče čisto na kratko, kako je notranji razrez tega našega proračuna. Torej, v Slovenski vojski je znotraj tega namenjeno 731 milijonov, Upravi za zaščito in reševanje 107,5 milijonov. Torej, govorili smo o tem, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ima seveda namenjena torej velika sredstva, tudi ko gledamo zgodovinsko za nazaj in s tem tudi jasno nakazujemo, da seveda na Ministrstvu za obrambo ne bomo samo vlagali ali pa investirali v, da tako rečemo, enostavno orožje, ampak da seveda stremimo k temu, da celoten sistem v državi deluje v podporo tisto, kar je stalnica v naši državi, torej naravnim in drugim nesrečam. In tukaj seveda ne samo, da to proračunsko dokazujemo, temveč tudi z ukrepom v ministrstvu, kjer je tudi delovanje Slovenske vojske v prihodnje bo dosti bolj odzivno, da bo podpiralo ta sistem.

Sam inšpektorat, torej za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pokriva 0,3 % finančnega načrta ministrstva, torej zaščiti in reševanju pa 11 %. Inšpektorat za obrambo 0,1, medtem ko je upravnemu delu Ministrstva za obrambo namenjen 6,8 % proračuna. In kot sem dejal, skupaj 18 % dobrih ni namenjeno za tako imenovane obrambne izdatke.

Kaj je tukaj še pomembno? Tudi o tem smo veliko govorili, da seveda zelo resno smo mislili in izvajamo torej to politiko, politiko investiranja na področju raziskav in razvoja na Ministrstvu za obrambo, da ta sredstva, ki so letos namenjena, torej 12,5 % evrov, 12,5 % tako milijona evrov, ki predstavljajo 1,3 % finančnega načrta ministrstva, pri obrambnih izdatkih pa bo to ta odstotek še višji. Torej, da zasledujemo ta cilj, da že v naslednjem letu dosežemo 2 % obrambnih izdatkov, torej sredstev, ki jih namenjamo za obrambne izdatke raziskavam, razvojem in inovacijam. Torej to nadaljujemo in videli ste, tudi v javnosti smo objavili dva paketa, zelo robustna, kamor se lahko prijavljajo slovenski raziskovalci, podjetja, vsi zainteresirani. In v letošnjem letu bomo to, kar smo že lani začeli, torej tudi izvedli in ta sredstva nekako, sem prepričan, uspeli plasirati in doseči multiplikativne vidike za, ne samo za ministrstvo, ampak za državo kot takšno in slovensko gospodarstvo.

Mogoče toliko v uvodu. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo brigadir Franc Koračin, namestnik načelnika GŠ?

Ne.

Hvala.

Hvala.

Potem se zahvaljujem vsem.

In odpiram razpravo.

Gospod Mahnič kar izvolite.

Hvala, predsednik.

Jaz bi se v bistvu nanesel na tole, kar je državni sekretar na koncu povedal glede sodelovanja z gospodarstvom. Mogoče, če je lahko malo bolj precizen. Tukaj jaz vidim tukaj dosti veliko priložnost, glede na to, da se kar pogovarjam z ostalimi poslanci držav članic zveze Nato. In vsaka država praktično zdajle izkoristi priložnost, da začne razvijati neke svoje produkte, neke svoje izdelke. In tukaj predvsem pomembno sodelovanje med obrambnim sistemom. Zdaj v našem primeru med Slovensko vojsko in pa slovenskim gospodarstvom.

Ne bi na splošno o proračunu, ker jaz pač menim, da je na splošno, da je obrambni proračun Slovenije prenizek, da na ta način ne bomo dosegli tistih parametrov, ki bi jih morali. Govori se v Natu, da pač 2 % ne bo več tista obveza, ampak nekako minimum, ki bi ga države članice morale imeti. Razumem zdaj po eni strani, da je problem, zaradi same koalicije, po drugi strani pa, da smo še vedno nekako tarča tega, da kadarkoli govorimo o obrambnem proračunu, takoj, potem nam servirajo koliko je to šol, koliko je to bolnic, koliko je to zdravstvenih ustanov in tako naprej. Ampak če kaj, je ta ruska agresija pokazala, da je potrebno pospešeno vlagati v naš obrambni sistem. Ampak tukaj velja predvsem izkoristiti priliko in dejansko pogledati kje so naše priložnosti v smislu slovenskega gospodarstva in pa slovenskega obrambnega sistema, da razvijamo svoje lastne produkte oziroma zadeve, ki bi jih lahko kasneje tudi tržili. Zdaj vidimo, da eno od ključnih vlog v rusko ukrajinski vojni igrajo droni. Zdaj mi imamo podjetje, saj mislim, da je tudi že bil na Ministrstvu za obrambo Pipi Strel. Jaz mislim, da že takrat, ko smo bili mi na vladi, so se neki pogovori začeli, ampak dron je zadeva, ki bi si ga Slovenija vsekakor lahko privoščila, ne samo privoščila, ampak da bi lahko tukaj začeli neko razvojno pot, da bi lahko začeli tukaj nek preboj. V bistvu moje vprašanje je samo to, če lahko državni sekretar malo več o tem, kje vidimo trenutno kot država, kjer Vlada vidi tiste največje priložnosti, da bi lahko nekako povezala slovenski obrambni del s slovenskim gospodarstvom.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Mahnič.

Gospod Šturbej je bil že pred vami, Tonin, pa ste vi tudi Kepa.

Gospod Šturbej, kar izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Mene pa predvsem tule zanima vzpostavitev energetske oskrbe z obnovljivimi viri v vojašnici Petra Petriča v Kranju. Se mi zdi ena zanimiva zadeva, ker se omenja tudi vodik in pa elektrika kot energent za tudi za transportna sredstva in pa ta oskrbni center, ki je potem verjetno tudi širšega pomena v tem evropskem prostoru. Verjamem, da tu se gre tudi za neka sredstva, ki so namenjena iz teh razvojnih sredstev oziroma inovacijskih na tem področju vojaške tehnologije in pa podobno. Toliko, je moje vprašanje.

Hvala.