Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Začenjam 5. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti kolegica Iva Dimic. Na seji kot nadomestni član sodeluje kolega Soniboj Knežak, ki nadomešča poslanca Damjana Zrima.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem.

PREHAJAMO NA 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Na sejo so vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Obravnavo bomo opravili na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora kot zainteresirano delovno telo. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora lahko odbor kot zainteresirano delovno telo obravnava predlog rebalansa proračuna z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na njegovo delovno področje. To pomeni, da bomo obravnavali le tisti del predloga, ki se nanaša na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Prehajamo na predstavitev predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, gospe Anki Oražem. Izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Jaz bom čisto na kratko predstavila strukturo javnofinančnih prihodkov in odhodkov, ker bo celovita predstavitev predstavljena na seji matičnega Odbora za finance. Glavni razlog, da je Vlada pristopila k pripravi rebalansa za leto 2023, so spremembe Zakona o Vladi in o državni upravi ter sprememba uredbe o organih v sestavi ministrstev, na podlagi katerih se je določila reorganizacija državnih organov. S predlogom rebalansa se glede na spremembe proračuna za leto 2023 predvidevajo nižji prihodki in odhodki. Prihodki rebalansa so načrtovani v višini 13,1 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 1,7 %, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb ter prihodkov iz proračuna EU. Pri napovedovanju prihodkov so bila upoštevana novelirana makroekonomska izhodišča iz spomladanske napovedi za leto 2023 in dosežena realizacija v prvih treh mesecih letošnjega leta.

Odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 16,1 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna za leto 2023 nižji za 0,6 milijarde evrov oziroma za 3,6 %.

V primerjavi s spremembami proračuna 2023 se v predlogu rebalansa načrtuje največje znižanje odhodkov na politiki intervencijski programi in obveznosti, in sicer za 0,7 milijard evrov, predvsem zaradi spremenjenih okoliščin na področju blaženja posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi razmerami, zato je Vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila. Znižuje se tudi načrtovana rezerva za financiranje epidemije covid 19 ter izdatki iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021 do 2027 zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov.

V bilanci prihodkov in odhodkov se načrtuje primanjkljaj v višini 2,9 milijard evrov, kar je 4,5 % bruto domačega proizvoda. V strukturi odhodkov bo z rebalansom skoraj tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere, znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena tekočim transferom v sklade socialnega zavarovanja. Za investicije se namenja 2,5 milijardi evrov, 1,9 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom, približno 1,7 milijarde evrov pa bo namenjeno za stroške dela zaposlenih pri neposrednih uporabnikih državnega proračuna. Programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov pa prikazujejo njihovi finančni načrti. To bi bilo z moje strani vse. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa bom dala besedo predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, in sicer državnemu sekretarju dr. Borisu Černilcu za predstavitev dela predloga rebalansa proračuna, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Izvolite.

Hvala za besedo, predsednica in lep pozdrav vsem skupaj.

S predlaganim rebalansom proračuna za leto 2023 se pravzaprav ukinja sprejeti finančni načrt Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga praktično od 1. aprila ni več in se pravica porabe seveda z reorganizacijo prenese na 3 ministrstva, morda je presenečenje, da so 3 na ministrstvo, na naše Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacijo in seveda tudi na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ker se je šport v resnici preselil na gospodarstvo, bi lahko rekli, ampak moram poudariti, da del športa, šport otrok in mladine, športa najmlajših v naši populaciji, pa smo obdržali na pristojnem Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Od skupno 2659 milijonov, ki so bila zagotovljena Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ostaja 1796 milijonov na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. To predstavlja v resnici 11,2 % celotnega državnega proračuna. Sredstva pa se zagotovijo v veliki večini iz integralnih sredstev državnega proračuna, 1772 milijonov, nekaj je namenskih sredstev, dobre 4 milijone, potem so sredstva evropske kohezijske politike ter druga evropska sredstva 16 milijonov 17 ter seveda k tem sredstvom še pripadajoča slovenska udeležb.

Glede na ekonomske namene celega proračuna, kar 95 % vseh sredstev namenimo za tekoče transferje, med katerimi seveda prevladujejo transferji v javne zavode, vrtce, osnovne šole, srednje šole, posebne potrebe ter subvencije posameznikom in gospodinjstev. Tekočih odhodkov je za procent, dober procent, seveda med tekoče odhodke pravzaprav spada pristojno ministrstvo, 3,8 % pa je namenjeno investicijskim odhodkom v prostor.

Zdaj pa bi rad še po posameznih podprogramih določene stvari predstavil, najprej o kohezijski politiki. Ena se zaključuje, še slabih 13 milijonov je namenjenih energetski sanaciji šol in to se s tem letom konča, potem je pa pred nami seveda že nova kohezijska politika za obdobje 2021-202. Sredstva bodo prišla na naše ministrstvo, ampak trenutno so še vedno na ministrstvu, na MKRR.

Še o NO-ju. Mi načrtujemo 28,2 milijona evrov v našem finančnem načrtu, v resnici pa so sredstva na Ministrstvu za finance.

Zdaj pa po podprogramih, kar se tiče predšolske vzgoje. Dobrih 50 milijonov je v našem proračunu namenjena predšolski vzgoji, absolutno glavnina za subvencioniranje plačil staršev, ko je v vrtcu drugi otrok istočasno s prvim ali pa ko v vrtec hodi tretji, četrti in vsak nadaljnji otrok iz iste družine, v tem duhu je tudi največ sredstev namenjeno na predšolski vzgoji, tem transferjem.

Osnovno šolstvo, najbolj zajeten program, 1164 milijonov je vredno, to predstavlja pravzaprav skoraj dve tretjini našega celega proračuna Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, namenjeno je pa seveda izvedbi programov s področja osnovnošolskega izobraževanja, zagotavljanja optimalnih pogojev tudi za otroke s posebnimi potrebami in tudi zagotavljanja nekje prekomernega deleža vključenosti otrok v področje glasbenega šolstva.

Srednješolski del področja - na našem ministrstvu je v višini 426 milijonov evrov, od te to predstavlja slabih 24 % našega celotnega proračuna. Tudi tu seveda sredstva zagotavljamo za izvedbo programov na vseh ravneh srednješolskega izobraževanja v povezavi z nadaljnjimi študijami. V zadnjem obdobju predvsem tudi s poudarkom na povečevanju veščin in kompetenc s področji, ki so v največjem deficitu. Naj omenim naravoslovne kompetence, spretnosti in veščine dijakov. Tudi v srednješolski prostor smo v tem letu rezervirali 19 milijonov evrov za investicije v srednješolski prostor.

Pomoči šolajočim, absolutno gre tule predvsem za subvencijo za prehrano tako učencem in dijakom in oskrbnin v dijaških domovih in so v vrednosti 54 milijonov evrov. En manjši delež, približno do pol procenta proračuna, 9,5 milijonov se namenja izobraževanju pa odraslim.

To bi pravzaprav bil en tak celostni in hitri pregled našega proračuna.

Hvala lepa. Zdaj pa besedo dajem predstavniku Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije državnemu sekretarju dr. Matjažu Krajncu za predstavitev dela predloga rebalansa proračuna, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni! Kot je kolega pred mano že povedal, gre pravzaprav za delitveni rebalans, zato ker na vsebinskem nivoju pravzaprav ni nekih bistvenih sprememb glede na obstoječi oziroma veljavni proračun za leto 2023. Delitveni rebalans je bil pripravljen na podlagi prevedbenih tabel. In za Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije znaša skupaj 846 milijonov. Od tega integralnih sredstev 809 milijonov, evropskih sredstev 24 pa pol milijona in pa sredstev slovenske udeležbe v višini 5,8 cela osem milijonov. Iz naslova interventnega zakona za financiranje posledic draginje za študentske domove se integralna sredstva proračuna glede na veljavnega povečujejo za 1,8 milijonov evrov. Od tega je 1,25 milijonov evrov namenjeno pokrivanju DDV za projekte NOO. Znižujejo se sredstva evropske kohezijske politike zaradi uskladitve z zadnjim INOP-om in prenos tehnične pomoči na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje v skladu s sporazumom med ministri. Sredstva NOO so načrtovana pri Ministrstvu za finance. Sredstva večletnega finančnega okvirja evropske kohezijske politike 2021 do 2027 pa pri MKRR. Na politiki znanost in informacijska družba se v predlogu delitvenega rebalansa integralna sredstva ne spreminjajo in ostajajo v višini sprejetega proračuna. To je 370 sedemdeset, skoraj 371 milijonov. Politiki podjetništvo in konkurenčnost so predvidena integralna sredstva v višini 2,8 milijona za financiranje projektov s področja tehnologije in inovacije. To so sredstva, ki prihajajo iz bivšega Ministrstva za gospodarstvo. Politiki izobraževanje in šport, tudi tukaj ostajajo sredstva takšna kot so v sprejetem proračunu. To je v višini 425 milijonov. Na področju intervencijskih programov in obveznosti iz integralnega dela planirano 800 tisoč evrov za izvajanje določb interventnega zakona. Kot rečeno, to je tisti del, ki povečuje proračun. Za investicijska vlaganja je namenjenih 28 milijonov evrov integralnih sredstev. Za iztekajočo se kohezijo pa so planirana sredstva v višini 29,3 milijona evrov. V okviru načrta za okrevanje in odpornost pa sredstva v višini 65 milijonov evrov, od tega je 6 milijonov za prenovo študentskih domov, 17 milijonov je namenjenih za digitalizacijo odprte znanosti in nakupa opreme v te namene in skoraj 42 milijonov za pametno, trajnostno in vključujočo rast, kamor si je med drugim vključena tudi izgradnja veterinarske fakultete in v letošnjem letu 7,8 milijonov za medicinsko fakulteto Kampus / nerazumljivo/ trg.

Toliko na kratko. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Zaključili smo z uvodnimi predstavitvami. Sledi razprava poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? Ja. Kolegica Alenka Jeraj, izvoli besedo.

Hvala lepa.

Nekaj vprašanj oziroma komentarjev mogoče najprej kar na tole, kar je bilo na koncu povedano v zvezi z medicinsko fakulteto. Vemo, da je pač kadrovska in prostorska stiska nekaj, kar ni novega na ljubljanski medicinski fakulteti in da smo seveda postavili poslansko vprašanje 23. marca, ko je bilo pač rečeno, da se medicinska fakulteta umika iz Sklada za okrevanje in odpornost. Zdaj, po tem smo dobili odgovor, da se bo zagotovilo denar iz drugih virov, pa me vseeno zanima potem malo, kaj to pomeni za časovnico. Vi ste rekli, da 7 milijonov, pa še nekaj je predvidenih letos. Kako pa načrtujemo to naprej oziroma se časovnica zdaj kje premika ali ne? Jaz razumem glede na to obrazložitev, ki ste jo dali, da tako odločitev, čeprav mislim, da bi morali pač se potruditi pa počrpati vsa sredstva, ki jih lahko iz Sklada za okrevanje in seveda, ker smo imeli pač epidemijo koronavirusa, se je dalo za marsikakšno stvar, ki mogoče sicer ne bi bilo možno dobiti denar. Tako da bi prosila tukaj majčkeno bolj podrobno, kaj potem se bo za teh 7 milijonov v letošnjem letu naredilo in kako je časovnica predvidena, ali sledimo temu, kar je bilo predvideno, ali se stvari kaj zamikajo. Zdaj jaz upam, da stvari že funkcionirajo v popolnosti, glede na to, da se je pač ministrstvo razdelilo. Smo imeli neke informacije, da se ukvarjajo predvsem s selitvami po pisarnah in tako naprej, upam, da zdaj te stvari pač funkcionirajo. Normalno, če gre za razdružitev je treba, potem tudi pač stvari drugače organizirati in to tudi kar jemlje nekaj časa. Upam, da stvari pač funkcionirajo, mi boste povedali.

Potem, postavka 190702 na podprogramu štipendije za pedagoške poklice. Vidimo, da znižujete iz 180 tisoč evrov na 135, zdaj me zanima kaj v resnici tukaj financiramo, zakaj znižanje, ob tem, da vemo, da je premalo učiteljev oziroma da imajo kar velike težave ponekod dobiti z učitelji? Zadnjič smo se imeli tudi pač neko razpravo na to temo, kjer je bilo pač omenjeno, da ne vem celo, da jih 5 tisoč manjka ali koliko, kar se sicer meni zdi zelo visoka številka, ampak ja. Torej, kaj točno financiramo s tem in zakaj se tukaj sredstva znižujejo, ker po tej logiki bi bilo kvečjemu, da se zvišajo, če potrebujemo več učiteljev? Potem podobno vprašanje, pomoč šolajočim, postavka 1908, kjer se znižuje iz 65 milijonov evrov na 54 milijonov. Zdaj ne vem, lahko je, saj pravim, pri tej kakšni razdružitvi mogoče, da kaj nismo videli, ampak me zanima kaj se tukaj znižuje, zakaj prihaja do tega znižanja. Na postavki 2304 program Sredstva za financiranje interventnih ukrepov imamo še vedno pač covid, kjer se namenja milijon 400 evrov, za draginjo po 800 tisoč. Zdaj, ne vem, enkrat covid imamo, drugič ga nimamo, zdaj ali ga imamo ali ga nimamo. Mislim, milijon 400 je kar nekaj sredstev, če jih za to namenjamo, me zanima, zakaj konkretno?: Pa, ali je za to draginjo 800 tisoč evrov dovolj, saj smo imeli temo na to, mislim sejo na to temo, kako se šole spopadajo s to višjo ceno elektrike in tako naprej, saj vemo, vi imate za financirati plače, ostale stvari, občine, ampak, ali smo tukaj kakšen korak naredili nasproti šolam in občinam ali ne, oziroma kaj točno bomo iz teh, s temi 800 tisoč evri pokrili, pa komu. Torej, predvidevam da šolam, ampak ali je to tisti delež, ki bi ga morale občine ali kaj drugega?

In še… A ha, medicinsko fakulteto sem pa že vprašala. Tako da prosim za odgovore, če mogoče kaj nisem bila jasna, pa še lahko kaj pojasnim.

Hvala.

Hvala lepa, Alenka. Želi še kdo razpravljati? Ja. Boste najprej povprašali, bomo potem dali besedo predstavniku ministrstva.

Alenka Helbl, izvoli.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni gostje z ministrstev.

Jaz bi, glede na to, da je že kolegica Alenka postavila tista vprašanja, ki so vidna iz teh dokumentov, pa me kljub vsemu zanima. Glede na načrt razvojnih programov, morda glede nekih konkretnih projektov, torej izgradenj vrtcev, šol, ki so v teku, me zanima, kako so zdaj glede na to draginjo, ki je, ali potekajo te izgradnje vrtcev, posameznih šol. Zdaj verjetno telovadnic, izgradnja telovadnic ni več vaša tema. Torej kako potekajo te izgradnje v skladu s časovnico oziroma so kakšne težave? Nekatere informacije so, da so bile nekje tudi prekinjene. Zdaj jaz sama sicer tega nisem osebno preverjala, pa vendarle neka informacija na ministrstvu glede tega pa je. Toliko.

Hvala lepa.