Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam, lep pozdrav vsem!

Pričenjam 10. redno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanec Franc Props nadomešča poslanko Terezo Novak.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo tako na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023, ki ga bomo v okviru pristojnosti odbora obravnavali kot zainteresirano delovno telo.

Navedeni predlog je bil dne 21. 4. 2023 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za finance, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Tako da, zdaj prehajamo na predstavitev predloga rebalansa, zato besedo predajam vabljenim na sejo. Želi besedo za uvodno predstavitev Predloga rebalansa predstavnica Ministrstva za finance?

Gospa Cvetka Rogač Cvetko, prosim za besedo.

Hvala za besedo.

Državni zbor Republike Slovenije je po sprejetju spremembe proračuna Republike Slovenije za leto 2023 sprejel tri pravne akte, ki predstavljajo ustrezen pravni okvir za implementacijo reorganizacije državnih organov oziroma preoblikovanje ministrstev. To so Zakon o vladi, Spremembe in dopolnitve zakona o državni upravi ter Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o organih v sestavi ministrstev, zato je Vlada sprejela predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023, ki sledi reorganizaciji Vlade. V predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. Glede na sprejeti proračun se odhodki znižujejo za 609 milijonov evrov. Z reorganizacijo državne uprave so se pri nekaterih ministrstvih spremenila delovna področja, hkrati pa so nastala tudi nova ministrstva. Ker je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov možno zagotoviti le tako, da imajo ti svoj finančni načrt, je Vlada pripravila tako imenovani tehnični rebalans proračuna. Trenutno veljavni proračun je pripravljen na podlagi jesenske gospodarske napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter ocene prihodkov za leto 2022, ob pripravi rebalansa pa so upoštevana posodobljena makroekonomska izhodišča iz spomladanske gospodarske napovedi za leto 2023 in proračunska realizacija v prvih treh mesecih letošnjega leta. Prihodki v predlogu rebalansa so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 1,7 % oziroma 233 milijonov evrov, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov, predvsem iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb in prihodkov iz proračuna Evropske unije. Odhodki v rebalansu so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 3,6 % oziroma 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in manjšega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi, zato je Vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila, znižala je tudi načrtovano rezervo za financiranje ukrepov, povezanih s covidom 19, zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov pa je znižala tudi načrtovane izdatke iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027. Takoj načrtovani primanjkljaj glede na sprejeti proračun nižji za 376 milijonov evrov, iznaša 2,94 milijarde evrov oziroma 4,5 % bruto domačega proizvoda.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki Tini Heferle.

Hvala lepa, podpredsednik za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Jaz bom na kratko predstavila naš del rebalansa, ki se tiče Ministrstva za notranje zadeve, začela bom s številko, ki v bistvu najprej bode v oči, to je, da se nam proračun glede na sprejeta sredstva za 2023 sicer zmanjšuje za 22,3 milijona evrov, ampak naj takoj pojasnim, da gre tukaj predvsem ali pa v večini, v velikem delu za zmanjšanje zaradi enega dejstva, in sicer zato, ker je Hrvaška Republika Hrvaška vstopila v Schengensko območje in se zaradi tega veliko sredstev, ki so bila namenjena, če zelo poenostavim, za ta namen, enostavno ne rabi več.

Na začetku bi poudarila, da zaradi tega zmanjšanja ne ministrstvo niti policija ne bosta v ničemer v svojem delovanju okrnjena. Mi smo bili na to zmanjšanje pripravljeni, smo v bistvu pripravili naš celoten sistem na to dejstvo, ki smo ga vsi že prejšnje leto pričakovali, se pravi vstop Hrvaške v Schengen in smo tudi, lahko pohvalim, pri tem zelo tvorno sodelovali tudi z Ministrstvom za finance, s katerim smo vse te spremembe predvideli in jih komunicirali že prej, tako da smo, kot rečeno, bili na to pripravljeni.

Zdaj, če čisto na kratko grem malce bolj podrobno v številke. To zmanjšanje, kot sem že omenila, zdaj, če omenim celotno številko sredstev, ki pripada MNZ, imamo proračun v višini 552,3 milijone evrov. Celotno to zmanjšanje, ki sem ga na začetku omenila, večinoma pade na policijo, medtem ko v enem manjšem, ožjem delu beležimo zmanjšanje na ministrstvu, in sicer za 43 tisoč evrov, ta del pade na ta upravni del. Na Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve pa se z rebalansom sredstva ne spreminjajo. Torej, poglavitni del teh sprememb z rebalansom se pa torej nanaša, kot že rečeno, na evropska sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo.

In zdaj, če izpostavim še nekoliko na kratko po posameznih podprogramih, da bo slika nekoliko bolj jasna, recimo lahko omenim, da gre za zmanjšanje sredstev, recimo, pri podprogramu Migracije in mednarodna zaščita iz razloga, ker se bodo evropska sredstva zamaknila zaradi nerealizacije oziroma zakasnele realizacije določenih projektov. In zato bo tudi letošnja realizacija teh sredstev manjša. Naj pa poudarim, da se ta sredstva ne izgubijo, ampak se samo prenesejo v drugo leto. Recimo na podprogramu Urejanje sistema in podpore dejavnosti na področju notranjih zadev lahko vidimo povečanje slabih 400 tisoč evrov. Kar pa smo dobili iz naslova Decentralizacije informatike, sredstva smo v bistvu prenesli oziroma dobili od MJU, ker smo šli v samostojen sistem informatike. Nato lahko omenim še recimo podprogram Javni red in splošna varnost ljudi in premoženja, kjer se sredstva povečujejo za dobrih 14 milijonov evrov. Tukaj gre v bistvu za prerazporeditev sredstev iz programa za mejo. Kot sem omenila, tam se sredstva nižajo zaradi vstopa Hrvaške v Schengen in se prenašajo en del tudi v ta podprogram, ker so pač namenjena sredstva za policiste, ki bodo premeščeni iz meje drugam. Se pravi, sredstva gredo za plače policistov. Omenim lahko še podprogram Kriminalistična dejavnost, kjer se sredstva v dobrih 600 tisoč evrov znižujejo tudi zaradi razloga, ker so bili določeni programi pozno sprejeti oziroma se znižujejo ta načrtovana sredstva na skladu za notranjo varnost, kjer je bila prvotna izvedba teh projektov načrtovana v začetku leta 2023 pa se zdaj nekoliko zamika črpanje sredstev. Prerazporeditev glede zaradi plač, sem že omenila teh 14 milijonov evrov. Kar se pa tiče še tega podprograma Kriminalistične dejavnosti, pa lahko tudi povem, da se pa sicer ta sredstva tudi na integrali pa povečujejo pri delu opreme za kriminalistično policijo. Zdaj podprogram Zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih se znižuje za 35,7 milijonov evrov. Tukaj gre spet za te postavke, se pravi za plače policistov, mejnih policistov. Znižujejo se tukaj sredstva v višini 20,6 milijonov evrov, zaradi, kot sem že omenila, vstopa Hrvaške v Schengen in so potem neupravičena črpanja določenih projektov, ki so bila vezana prav na sklad za mejo v projektih BMVI. In pa seveda na račun nižje načrtovane izvedbe kohezijskih sredstev, kot pa rečeno, se samo prenaša v drugo leto.

Če nekako povzamem, pa strnem predlog sprememb proračuna za leto 2023 kar se tiče MNZ, torej znižan za 22,3 milijona evrov. Povečevanje integralnih sredstev za 0,4 milijona evra. Namenska sredstva ostajajo enaka. Znižanje pa, kot rečeno, že na evropskih sredstvih in pa seveda s tem v povezavi tudi pri slovenski udeležbi.

Toliko na kratko. Če bo pa kakšno vprašanje še bomo pa sproti odgovarjali. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Ministrstva za javno upravo, državnemu sekretarju Juretu Trbiču.

Hvala za besedo.

Spoštovani podpredsedujoči, poslanke in poslanci in drugi prisotni!

Ministrstvo za javno upravo je, kot vemo, predlagatelj finančnega načrta za samo ožje ministrstvo in organ v sestavi, torej Inšpektorat za javni sektor ter skupino proračunskih uporabnikov, torej upravne enote. Ministrstvo kot predlagatelj finančnega načrta s tem tehničnim rebalansom načrtuje slabih 170 milijonov, 169,6 milijona evrov integralnih sredstev, 24,1 milijona namenskih sredstev in 6,7 milijona evropskih sredstev s pripadajočo slovensko udeležbo, seveda.

Predlog rebalansa proračuna za Ministrstvo za javno upravo za leto 2023 znaša po novem 202,2 milijona evrov in je v primerjavi z že sprejetim proračunom za leto 2023 nižji, in sicer za 58,4 milijonov evrov. Glavnina znižanja na integralnem delu v višini kar 57,6 milijonov predstavlja seveda prenos delovnega področja delovanja centralne in lokalne informacijsko-komunikacijske tehnologije na novo Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Ministrstvo za javno upravo ustvarja namenske prihodke z izvajanjem lastne dejavnosti, to je denimo, prodajo premičnega in nepremičnega premoženja, odškodninami iz zavarovanja premoženja, z oddajo poslovnih prostorov, stanovanj ter garaž, s prispevki in pristojbinami, nadomestili za dodelitev služnostne pravice ali ustanovitev stavbne pravice.

Na upravnih enotah večino namenskih sredstev predstavljajo prihodki od vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnih postopkih pri upravnih enotah vplačajo. Tukaj gre predvsem za listine kot so potne listine, osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, registrske tablice in podobno. Načrtovana namenska sredstva se tu nekoliko zvišujejo, in sicer za 0,9 milijona evrov.

Evropska sredstva in pripadajoča slovenska udeležba se glede na zadnje napovedi realizacije projektov evropske kohezijske politike znižujeta. Kljub nižanju pa bo povprečna realizacija projektov skoraj 95 %, ker je oziroma bo odličen rezultat s ciljem, da čim manj administracije zaključimo obstoječo perspektivo do 2020, smo se z novim Ministrstvom za digitalno preobrazbo dogovorili, da bo naše ministrstvo torej še letos do zaključka perspektive izvajalo naloge posredniškega organa in izvrševali proračun tudi za projekte, ki sicer po reorganizaciji Vlade vsebinsko sodijo na Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Večji del sredstev v višini 54,3 milijona evrov pa ožje ministrstvo namenja za izvajanje projektov za zagotavljanje prostorskih pogojev državnih organov, za odkupe poslovnih prostorov, nakupe opreme za potrebe ministrstva, prav tako pripravlja projekte s področja energetske varčnosti ter opravlja druge naloge vezane na upravljanje, plačevanje stroškov za te iste poslovne prostore, kot so konkretneje čiščenje, fizično in tehnično varovanje in podobno. Navedeno seveda vključuje tudi investicije in investicijsko vzdrževalna dela v prostorih državnih organov, ki ohranjajo in izboljšujejo uporabne vrednosti objektov, hkrati pa zagotavljajo seveda ustrezne prostorske in tehnične pogoje za delo zaposlenih.

Na podprogramu upravne storitve na v upravnih enotah pa načrtujemo 96,7 milijonov evrov pravic porabe, od česar je 75,2 milijona namenjeno za plače, 12 milijonov evrov za materialne stroške, manjši del pa predstavljajo tako zvane male investicije in drugi odhodki. Večino načrtovanih sredstev na namenskih postavkah upravnih enot sicer predstavljajo plačane tiskovine, in sicer skoraj 8 milijonov, konkretneje 7,9.

Namenska sredstva posebnega proračunskega sklada za razvoj nevladnih organizacij v višini 11,9 milijona evrov pa bodo v letih 2023 in 2024 namenjena za nadaljnjo krepitev podpornega okolja za nevladne organizacije, za spodbujanje digitalizacije v nevladnih in prostovoljskih organizacijah, za spodbujanje profesionalizacije v prostovoljskih organizacijah, za zagotavljanje obveznega deleža lastnega financiranja za nevladnike, ki so uspešni na evropskih razpisih in seveda za krepitev državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na tem področju.

Omeniti velja še načrtovane pravice porabe na podprogramu Podpora lokalni samoupravi ter koordinacija državne in lokalne ravni vsaj za rebalans ta zdajšnji rebalans v primerjavi z že sprejetim proračunom ostaja nespremenjen, in sicer, v višini 7 milijonov in 565 tisoč evrov, od tega 7,5 milijona namenjen za sofinanciranje skupnih občinskih uprav. Ostali znesek pa gre za tako zvano strokovno pomoč občinam. Vse preostalo pa predstavlja načrtovane pravice porabe za redno delovanje samega Ministrstva za javno upravo, kot seveda tudi že omenjenega Inšpektorata za javni sektor, to predstavlja pa predvsem plače in materialne stroške poslovanja.

Hvala lepa.

Hvala za predstavitev.

Sedaj dajem še besedo predstavniku Ministrstva za digitalno preobrazbo, državnemu sekretarju dr. Miroslav Kranjcu.

Hvala lepa.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanke, poslanke, poslanci in drugi prisotni!

Kot je bilo že omenjeno v predstavitvi Ministrstva za finance je v pristojnost Ministrstva za digitalno preobrazbo na podlagi Zakona o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije in o spremembah ZDU prišlo v področje Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo in delovno področje Direktorata za informatiko iz Ministrstva za javno upravo. Prišla je tudi inšpekcijska služba, ki je postala inšpektorat za oziroma je Inšpektorat za informacijsko družbo. V predlogu rebalansa se sredstva glede na skupna sredstva iz sprejetega proračuna 2023 zmanjšujejo za 10 milijonov evrov, iz 124 na približno 114. Jaz bom samo na kratko se sprehodil po podprogramih, ki jih imamo na bivšem Direktoratu za informatiko dva.

Eden je centralna informacijska infrastruktura in telekomunikacijska tehnologija v višini dobrih 50 milijonov 180 tisoč, kjer se zagotavljajo delovanje centralne in lokalne informacijske, komunikacijske infrastrukture, sistemska administracija centralnega računalniškega sistema, vzdrževanje in nadgradnja informacijskih sistemov za dokumentno poslovanje, storitve in oprema varnostno operativnega centra, vzdrževanje okolja, sistemskih prostorov, se pravi, elektriko, agregat, dalje vzdrževanje sistemske licenčne opreme, podporo uporabnikom oziroma klicne centre in druge storitve, podporo uporabnikom, nadgradnja in širitev centralne strojne infrastrukture, komunikacijska oprema za potrebe hitrega komunikacijskega omrežja in storitve njegovega upravljanja, najem komunikacijskih povezav, licenčne programske opreme na delovnih postajah in nakup opreme delovnega namizja. V tem podprogramu je tudi DDV v višini približno 3,1 milijon evrov za izvajanje ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost, kjer so štirje projekti, razvoj novih dinamičnih e-storitev, vzpostavitev infrastrukture nove generacije tako imenovane / nerazumljivo/, modernizacija sistema podpore uporabnikom in razvoj in uvajanje mehanizmov poslovno informacijske infrastrukture in standardov. Na tem prenesenem področju je še en podprogram razvoj storitev javne uprave, kjer se delno prenaša oziroma večina je ostala na MJU, kjer se zaključuje operacija POK uprava 2020 in EPT iz evropske kohezijske politike. Ministrstvo za digitalno preobrazbo v celoti prevzema podprograme Službe Vlade za digitalno preobrazbo, kjer so štirje podprograme sedaj. Prvi je urejanje področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij, kjer je to največje znižanje sredstev evropske in na katerem je po drugi strani je prišlo do večjega povečanja oziroma skoraj 10 milijonov povečanja na račun oziroma 9,1 milijonov povečanja na račun 199 kvot, ki so bile prenesene z MJU na MDP. V tem znesku je tudi povečana tudi denarna kazen, ki je nastala zaradi prepoznega prenosa evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah. Odprli smo pa tudi nov evidenčni projekt oziroma na evidenčnem projektu spodbujanja naložb podjetij v razvoj in raziskave, kjer smo imeli prvotno planirano 14,8 milijonov evrov za pametna mesta, ki se na koncu ni izvedel, smo pa zdaj delno odprli nov projekt odprava posledic krize, covid EU React, v katerem je približno 4,1 milijona evra.

Naslednji podprojekt je razvoj širokopasovnih omrežij, kjer so načrtovane pravice za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije v znesku dobrih 20 milijonov evro v letošnjem, kjer se izvajajo projekti GOŠA4 in GOŠA5, ki jih zaključujemo. Z njimi bo pokritih približno 10 tisoč belih lis s hitrostjo oziroma s povezavo zmogljivosti nad 100 megabitov na sekundo in to na območjih, kjer ni bil zaznan tržni interes za gradnjo širokopasovnih omrežij s strani komercialnih ponudnikov. Za naslednja 3 leta, v letu 2023 je tudi načrtovana objava javnih razpisov GOŠA6 v višini 30 milijonov evrov v naslednjih treh letih, ampak koriščenje teh javnih razpisov v tem letu bo še majhna te 6. serije teh razpisov.

Tretji podprogram je razvoj in promocija na področju elektronskih komunikacij, kjer je v predlogu rebalansa 22,7 milijonov evrov predvidenih in so sredstva namenjena financiranju projektov, ki spodbujajo digitalno vključenost na nivoju države. Večina je načrtovana za izvajanje programskega projekta Digi bon, v okviru katerega se bodo izvedle aktivnosti mobilnih rojev, računalniški sklad/ nerazumljivo/ pametna mladina, osnovne digitalne kompetence in podobni.

Četrti nov projekt je pa sredstva za financiranje epidemije covid 19, ki je, kot rečeno, nastal iz tega projekta pametna mesta in skupnosti in ima v predlogu rebalansa namenjenih 4,1 milijona evrov. Predlog proračuna vsebuje pod ministrstvom tudi proračunskega uporabnika 3151 - inšpektorat za informacijsko družbo, kjer je načrtovanih 128 tisoč evrov za delovanje treh zaposlenih na tem inšpektoratu, ki je na lokaciji ministrstva na Davčni 1 in druge stvari skrbimo za njega.

Toliko na kratko.

Hvala lepa.

Jaz bi se še enkrat vsem skupaj lepo zahvalil za uvodno predstavitev.

Zdaj pa prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Naj se prijavi, kdo želi razpravljati.

Besedo dajem poslancu Kosiju.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Torej, zdaj, kar se tudi obrazložitev rebalansa tiče in samega pregleda, dejansko je zelo velik primanjkljaj, kar 4,5 % BDP. Seveda tudi ta rebalans je potreben zaradi reorganizacije Vlade, tudi novih ministrstev, čeprav se je takrat govorilo, da ministrstva ne bodo stala nič, ampak očitno temu ni tako. Bi pa vseeno se zdaj opredelil torej na območja, ki jih obravnava naš odbor, zdaj Ministrstvo za notranje zadeve. Pojasnila, da se zmanjšujejo določene postavke zaradi plač policistov, plač policistov, ki so prej delovali na mejah, zdaj kolikor jaz vem, število policistov ostaja enako, razen če… Ker vsaj policisti, ki so delovali prej na mejah, so zdaj v enotah za izravnalne ukrepe, mogoče me popravite. Seveda, zdaj 600, 3 tri tisoč evrov manj za kriminalistično dejavnost, sicer zdaj ne vem, zakaj je to potrebno, kajti jaz se bojim, da vseeno kriminaliteta je tista, s katero se bo potrebno vsekakor soočiti tudi v prihodnje. Upam, da res ne bo tu to moteno delovanje. In pa tudi 471 tisoč manj za migrante, sicer je bilo pojasnjeno, da je to zaradi sredstev Evropske unije, vendar število migrantov se iz dneva v dan povečuje, torej bomo potrebovali še več sredstev.

Kar se tiče Ministrstva za javno upravo. Tu sicer so nekatera sredstva šla tudi iz Ministrstva za digitalno preobrazbo. Kar me je pa najbolj zbodlo, je pa to, da zmanjšujemo za milijon 600 tisoč evrov za spodbujanje podjetništva, torej, za rast in razvoj podjetij ter nevladnim organizacijam dajemo milijon pa pol. Ali je nevladna organizacija bolj pomembna od gospodarstva, od razvoja gospodarstva v državi? Mislim, da ne, po mojem mnenju ne. Država, da lahko dobro deluje, rabi konkurenčno in razvojno podjetništvo, to prinaša v državno blagajno denar, nenazadnje tudi zaposluje ljudi in tako naprej. Mislim, da so nevladne organizacije še daleč od tega. Pa tudi zdaj ta sredstva upravnih enot, nekaterim upravnim enotam se sredstva drastično znižujejo, nekaterim povečujejo, ne vem, zakaj. Recimo, enota Maribor, Ptuj, Ljubljana, to so enote, ki dejansko se spopadajo s kadrovsko stisko in potrebujejo sredstva, da lahko dejansko tudi dodatne ljudi zaposlijo. Tako bi tu vseeno prosil pojasnilo, zakaj je zdaj nekatere enote več, nekatere manj.

Kar se pa Ministrstva za digitalno preobrazbo tiče, prej, ko je bil urad, ste potrebovali 65 milijonov, zdaj ministrstvo potrebuje 114 milijonov, čeprav mislim, da naloga prej urada pa ministrstva se bistveno ne razlikuje. Seveda pa tudi zdaj iz obrazložitve ni točno določeno ali razvidno, kako bo ta omenjena poraba področja inovacijske družbe se podalo, torej kateri konkretni projekti se bodo financirali iz tega programa proračuna.

Toliko na kratko. Hvala.