Začenjam 27. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Gašper Ovnik, ki nadomešča Franca Propsa, Mateja Čulušić, ki nadomešča mag. Miroslava Gregoriča, mag. Bojana Muršič, ki nadomešča Predraga Bakovića.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu, druga obravnava. Ker do pričetka seje nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O INFRASTRUKTURI ZA ALTERNATIVNA GORIVA IN SPODBUJANJU PREHODA NA ALETERNATIVNA GORIVA V PROMETU.

Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku posredovala Vlada. Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za sklic nujne seje odbora z dne 26. 4. 2023, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Državni zbor je na podlagi 122. člena Poslovnika Državnega zbora na 9. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona in sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 24. 2. 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. 5. 2023 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 9. 5. 2023.

Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona. Do sedaj so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k večjemu številu členov.

Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora in na e-klopi.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Agencija za energijo, Eles, d.o.o., Sodu, d.o.o., Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije ter Zakonodajno-pravna služba.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, V kateri bomo na podlagi 26. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavnici predlagatelja, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državni sekretarki mag. Tini Seršen. Izvolite.

Najlepša hvala

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!

Zaradi zagotavljanja zelenega prehoda na področju prometa Slovenija potrebuje celovito zakonodajo, ki bo sistematično uredila področje vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva in uvedla mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu. Vlada zato predlaga vzpostavitev robustnega zakonodajnega okvira, ki bo zagotovil pogoje za dolgoročni razvoj infrastrukture za alternativna goriva v prometu. Naj ponovim, ključni cilji zakona so vzpostavitev goste in kakovostne javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, zagotovitev skladnega državnega, regionalnega in lokalnega razvoja mreže polnilnih in oskrbovalnih mest ter povečanje deleža goriv vozil na alternativna goriva. Izpostaviti želim še vzpostavitev nove gospodarske javne službe, ki bo zagotavljala priključne zmogljivosti in podporno infrastrukturo na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje ob glavnih prometnih koridorjih v Sloveniji, uvajanje namenskega vira za sofinanciranje ukrepov prehoda na alternativna goriva. Letna dajatev za motorna vozila se bo deloma namenjala tudi za naložbe za infrastrukturo za alternativna goriva ter vzpostavitev centra za spodbude. S pomočjo zakona bomo že v prihodnjih dveh letih bistveno pripomogli k pospešitvi uporabe alternativnih goriv v prometu in k primerljivosti Slovenije z drugimi državami članicami EU. Zahvaljujemo se tudi Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora, ki je opozorila na več vprašanj in nedoslednosti v besedilu; te smo po našem mnenju naslovili z amandmaji in z ustreznimi pojasnili glede vprašanj, pri katerih smo ocenili, da posegi v besedilo niso potrebni. Izpostavim naj le nekatera. Menimo, da zakon, čeprav vsebuje nekaj določb, ki posegajo v letno dajatev za motorna vozila, sistemsko ne sodi na področje davkov in drugih obveznih dajatev. Zato menimo, da ni ustavnopravnih pomislekov v zvezi z možnostjo zakonodajnega referenduma. Glede sorazmernosti med razlastitvenim namenom in posegom v zasebno lastnino v določbah 10. člena o razlastitvi zemljišč pa izpostavljamo, da gre za skrajno in zadnjo možnost, predvideli smo jo pa le zato, ker je število primernih lokacij, na katerih sovpadajo prometne potrebe in zadostna moč električnega omrežja, omejeno. Javna korist za razlastitev bo abstraktno izkazana le pri tistih lokacijah, ki bodo v državnem načrtu primernih lokacij, slednjega pa mora potrditi Vlada Republike Slovenije.

Spoštovani, na podlagi razprave v Državnem svetu 8. maja smo pripravili tudi spremembe besedila v 9. členu, ki ureja lokalne načrte za električno polnilno infrastrukturo. Zožili smo obveznost njihove priprave in pogojenost spodbud iz javnih sredstev le na mestne občine. S tem smo se osredotočili na bistvena problemska območja in zmanjšali upravno breme za ostale občine, ki imajo naselja s statusom mesta. Obenem pa nova dikcija ne izključuje nobene občine iz možnosti pridobitve spodbud iz javnih sredstev.

Spoštovane poslanke in poslanci! Prepričani smo, da je pred vami kakovosten zakon, ki bo z amandmaji podprl pospešeno uvajanje alternativnih virov energije v promet in prispeval k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev, zaradi tega se nadejamo vaše podpore. Z zanimanjem pa bomo prisluhnili tudi vašim odzivom in razpravi o posameznih členih.

Hvala za pozornost.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Gospa Valentina Marolt, izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in dala pisno mnenje, iz katerega bom predstavila nekaj poudarkov.

Naša služba je opozorila, da morajo biti zakonske določbe jasne in določne, da je mogoče nedvoumno ugotoviti njihov pravi pomen. Zato je treba več predlaganih določb urediti bolj natančno in določno in notranje skladno, med drugim tiste, ki urejajo postopek dodeljevanja in odvzema spodbud. Opozorili smo tudi na naravo nalog, ki jih predlog zakona nalaga občinam. V zvezi s predlagano razlastitvijo smo opozorili na to, da je treba v postopku sprejemanja predloga zakona oceniti, ali obstaja zadostna, jasna, realna in neposredna javna potreba, ki upravičuje razlastitev, ali je razlastitev za ta namen nujna in ali je podana sorazmernost med javno koristjo in težo posega v pravico do zasebne lastnine. Opozorili smo tudi na ustavno načelo legalitete, ki zahteva, da morajo podzakonski predpisi in posamični akti izvršilne oblasti temeljiti na določeni vsebinski podlagi v zakonu in da je ne smejo preseči ali vsebino samostojno urejati.

Vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin v pretežni meri sledijo našim pripombam. V zvezi z nekaterimi pripombami pa je gospa državna sekretarka ravnokar podala pojasnila.

Hvala.

Hvala.

Želi besedo tudi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospod Leopold Pogačar? (Da.)

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci in ostali gostje, lep pozdrav tudi v imenu Državnega sveta!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 5. seji, 8. maja 2023, obravnavala in podprla predlog zakona z vidika zavez Slovenije v okviru evropskega zelenega prehoda. Komisija podpira vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva ter prehod na alternativna goriva, se pa sprašuje o smiselnosti hitenja pri sprejemanju zakona, saj je vprašljiva izvedljivost nekaterih zakonskih rešitev. Med drugim smo ugotovili in opozorili, da bo največji izziv vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva, saj je električno omrežje že sedaj preobremenjeno. Lahko vam povem, da se v številnih lokalnih okoljih, občinah, že danes srečujemo s težavo, ko ljudje ne morejo več priklapljati električnih sončnih elektrarn na omrežje, kajti le-to enostavno ne dopušča teh priklopov zaradi svoje premajhne zmogljivosti. Če distribucijska podjetja ne bodo pravočasno zagotovila zmogljivega električnega omrežja, bo težko načrtovati primerne lokacije za vzpostavitev električne polnilne infrastrukture.

Največ pozornosti je komisija namenila vprašanju pristojnosti občin na zadevnem področju in s tem povezanim vprašanjem financiranja nalog občin, kajti spraševali smo se, ali gre za prenesene naloge občin ali gre za izvirne naloge občin. Seveda je pa to povezano tudi z zagotavljanjem sredstev, ko bodo v skladu s predlogom zakona k pripravi lokalnega načrta za električno polnilno infrastrukturo zavezane le občine, ki imajo na svojem območju naselja s statusom mesta. Zdaj lahko z veseljem ugotovim, da je predstavnica ministrstva seveda že povedala, da je vložen amandma, ki to zadevo spreminja. In lahko le povem, no, da seveda ta predlog še kako podpiramo, kajti izrazili smo skrb in mnenje, da bi v primeru, da ne bi bila taka rešitev vsebovana v predlogu zakona, lahko ponovno prišlo do neenakomernega razvoja posameznih območij in do tako imenovanih sivih lis. Če pa je to tako in če bo zakon kot tak s temi spremembami podprt, pa seveda odpira in dopušča možnost vsem občinam, da glede na podlagi lastnih potreb ali potreb lokalnih skupnosti lahko pristopijo k gradnji te infrastrukture. Kajti moramo se zavedati, da poleg mestnih občin je veliko nemestnih občin, če jih lahko tako imenujem, ki pa so zelo pomembne z vidika razvoja turizma oziroma gre za tako imenovane turistične občine, kjer pa bo obisk tovrstnih uporabnikov toliko večji. Zato je nujno potrebno, da se omogoča gradnja tovrstne infrastrukture vsem občinam, predvsem pa, da imajo možnost pridobiti sredstva za njihovo izgradnjo. In mogoče samo še ena manjša pripomba oziroma mnenje, ocena, ki je bila navedena za izdelavo tovrstnih načrtov v smislu stroškov se nam je zdela nekoliko nizka. Kajti, občine imamo že izkušnje s tako imenovano celostno prometno strategijo. Kajti, velika večina slovenskih občin je k njej pristopila in seveda ocena stroškov se nam je zdela nekoliko prenizka. Skratka, da zaključim Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj seveda podpira tovrsten zakon, kot že rečeno. Predvsem pa še enkrat hvala za upoštevanje mnenja v smislu amandmaja, ki ga je predstavila predstavnica ministrstva.

Hvala za besedo.

Hvala za vašo predstavitev mnenja.

Sedaj sprašujem, če želi še kdo od ostalih vabljenih k besedi pristopiti? (Da.) Ja, izvolite, direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina.

Izvolite.

Hvala za besedo in hvala za povabilo k obravnavi nadvse zanimive in nujne zadeve.

Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva tudi je po mnenju Agencije za energijo pomembna in nujna pravna podlaga, ki prvič celovito ureja področje vzpostavljanja potrebne infrastrukture in uvaja mehanizme za spodbude za prehod na alternativna goriva. V gradivu je sicer zelo podrobno predstavljeno oziroma so predstavljeni podatki o stanju vozil na alternativna goriva v Sloveniji. In ker na Agenciji za energijo pravkar pripravljamo poročilo o stanju na področju energetike vam lahko podam tudi dodatne številke, ki se nanašajo na leto 2022. Po naših podatkih je bilo v preteklem letu registriranih skupno 9 tisoč 494 električnih vozil, kar pomeni več kot 40 % povečanje glede na preteklo leto. K temu so enako kot leto prej največ prispevala baterijska električna vozila. Skupni delež tako baterijskih električnih vozil in priključnih hibridov je približno 0,73 % glede na vsa osebna vozila…, torej v vseh osebnih vozil v Sloveniji. Na ravni Evropske unije je ta delež 2 %. Medtem ko je na Švedskem, ki ima največji delež električnih vozil med državami Evropske unije, ta delež že več kot 8,64 %. Skupno število novo registriranih električnih vozil v Sloveniji v preteklem letu pa se je glede na prejšnje leto povečalo za 50 %. Po podatkih evropske institucije, ki spremlja razvoj na področju alternativnih goriv v prometu, kažejo, da je bilo ob koncu leta 2022 v Sloveniji skupaj tisoč 600 in eno polnilno mesto. Upoštevajoč podatke o številu električnih vozil v Sloveniji, lahko ugotovimo, da za Slovenijo velja razmerje približno 5,9 električnega vozila na eno polnilno mesto, kar sicer za Slovenijo ustreza predvidenim evropskim okvirom. Postavi se seveda utemeljeno vprašanje kako je v času tranzita, kjer je značilno, da se v času poletne sezone poveča število vozil tudi iz tujine? Sicer pa naj še poudarim, da je v Sloveniji v tem danem trenutku med celotnim številom polnilnih mest 14,4 % polnilnih mest, ki omogočajo hitro polnjenje. Ker zakon naslavlja vsa alternativna goriva, naj omenim, da se je povečala tudi poraba stisnjenega zemeljskega plina v prometu, in sicer v letu 2022 za 9 % glede na leto 2021, vendar za enak odstotek se je v preteklem letu zmanjšala poraba utekočinjenega zemeljskega plina v prometu.

Namen zakona, da s sistemskimi ukrepi dosežemo zmanjševanje toplogrednih plinov v prometu in povečamo delež obnovljivih virov energije v rabi energije v sektorju prometa, je skladen s cilji zelenega prehoda. Za navedeno pa je nujno vzpostaviti gosto javno dostopno mrežo polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva, spodbuditi vzpostavitev zasebnih polnilnic in z ustreznimi spodbudami vplivati na povečanje deleža vozil na alternativna goriva. Zeleni prehod in elektrifikacija prometa bo pomembno vplivala tudi na elektroenergetski sistem oziroma predvsem omrežja za distribucijo električne energije. Navedeno področje pa Agencija za energijo ustrezno podpira z novim načinom obračuna omrežnine, ki se bo začel uporabljati naslednje leto. Zakon, ki je v obravnavi, sicer ustrezno naslavlja, da se bo pri načrtovanju vzpostavitve ali širitve mreže polnilne infrastrukture upoštevala bližina in zmogljivost distribucijskega in prenosnega električnega omrežja in potrebne ojačitve in širitve omrežij, pri čemer se prav z ukrepi agencije, ki usmerjajo polnjenje električnih vozil v obdobja nižjih obremenitev omrežja, pomembno prispeva k zniževanju stroškov polnjenja in stroškov, ki so povezani s potrebnimi širitvami ali ojačitvami omrežij.

V Agenciji za energijo, zato zakon, kot je predlagan, podpiramo. Hvala.

Hvala lepa.

Bi želel še kdo besedo? (Ne.)

Potem prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona. Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo takšnemu predlogu nasprotuje?

Ja, izvolite.

V okviru postopka, vsem lep pozdrav!

Zdaj vloženih je k temu zakonu 47 amandmajev, vloženi so samo s strani koalicije, torej s strani strank Svoboda, Socialnih demokratov in Levice, praktično k vsem členom tega zakona. Glede na to, da so vloženi samo amandmaji koalicije, to pomeni, da bodo podprti, seveda bodo vsi sprejeti, predlagam, da smo pri nadaljnjem delu racionalni in gospodarni in predlagam, da date na glasovanje sklep, da se o vseh amandmajih glasuje v paketu.

Hvala.