Najlepša hvala

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!

Zaradi zagotavljanja zelenega prehoda na področju prometa Slovenija potrebuje celovito zakonodajo, ki bo sistematično uredila področje vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva in uvedla mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu. Vlada zato predlaga vzpostavitev robustnega zakonodajnega okvira, ki bo zagotovil pogoje za dolgoročni razvoj infrastrukture za alternativna goriva v prometu. Naj ponovim, ključni cilji zakona so vzpostavitev goste in kakovostne javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, zagotovitev skladnega državnega, regionalnega in lokalnega razvoja mreže polnilnih in oskrbovalnih mest ter povečanje deleža goriv vozil na alternativna goriva. Izpostaviti želim še vzpostavitev nove gospodarske javne službe, ki bo zagotavljala priključne zmogljivosti in podporno infrastrukturo na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje ob glavnih prometnih koridorjih v Sloveniji, uvajanje namenskega vira za sofinanciranje ukrepov prehoda na alternativna goriva. Letna dajatev za motorna vozila se bo deloma namenjala tudi za naložbe za infrastrukturo za alternativna goriva ter vzpostavitev centra za spodbude. S pomočjo zakona bomo že v prihodnjih dveh letih bistveno pripomogli k pospešitvi uporabe alternativnih goriv v prometu in k primerljivosti Slovenije z drugimi državami članicami EU. Zahvaljujemo se tudi Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora, ki je opozorila na več vprašanj in nedoslednosti v besedilu; te smo po našem mnenju naslovili z amandmaji in z ustreznimi pojasnili glede vprašanj, pri katerih smo ocenili, da posegi v besedilo niso potrebni. Izpostavim naj le nekatera. Menimo, da zakon, čeprav vsebuje nekaj določb, ki posegajo v letno dajatev za motorna vozila, sistemsko ne sodi na področje davkov in drugih obveznih dajatev. Zato menimo, da ni ustavnopravnih pomislekov v zvezi z možnostjo zakonodajnega referenduma. Glede sorazmernosti med razlastitvenim namenom in posegom v zasebno lastnino v določbah 10. člena o razlastitvi zemljišč pa izpostavljamo, da gre za skrajno in zadnjo možnost, predvideli smo jo pa le zato, ker je število primernih lokacij, na katerih sovpadajo prometne potrebe in zadostna moč električnega omrežja, omejeno. Javna korist za razlastitev bo abstraktno izkazana le pri tistih lokacijah, ki bodo v državnem načrtu primernih lokacij, slednjega pa mora potrditi Vlada Republike Slovenije.

Spoštovani, na podlagi razprave v Državnem svetu 8. maja smo pripravili tudi spremembe besedila v 9. členu, ki ureja lokalne načrte za električno polnilno infrastrukturo. Zožili smo obveznost njihove priprave in pogojenost spodbud iz javnih sredstev le na mestne občine. S tem smo se osredotočili na bistvena problemska območja in zmanjšali upravno breme za ostale občine, ki imajo naselja s statusom mesta. Obenem pa nova dikcija ne izključuje nobene občine iz možnosti pridobitve spodbud iz javnih sredstev.

Spoštovane poslanke in poslanci! Prepričani smo, da je pred vami kakovosten zakon, ki bo z amandmaji podprl pospešeno uvajanje alternativnih virov energije v promet in prispeval k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev, zaradi tega se nadejamo vaše podpore. Z zanimanjem pa bomo prisluhnili tudi vašim odzivom in razpravi o posameznih členih.

Hvala za pozornost.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in dala pisno mnenje, iz katerega bom predstavila nekaj poudarkov.

Naša služba je opozorila, da morajo biti zakonske določbe jasne in določne, da je mogoče nedvoumno ugotoviti njihov pravi pomen. Zato je treba več predlaganih določb urediti bolj natančno in določno in notranje skladno, med drugim tiste, ki urejajo postopek dodeljevanja in odvzema spodbud. Opozorili smo tudi na naravo nalog, ki jih predlog zakona nalaga občinam. V zvezi s predlagano razlastitvijo smo opozorili na to, da je treba v postopku sprejemanja predloga zakona oceniti, ali obstaja zadostna, jasna, realna in neposredna javna potreba, ki upravičuje razlastitev, ali je razlastitev za ta namen nujna in ali je podana sorazmernost med javno koristjo in težo posega v pravico do zasebne lastnine. Opozorili smo tudi na ustavno načelo legalitete, ki zahteva, da morajo podzakonski predpisi in posamični akti izvršilne oblasti temeljiti na določeni vsebinski podlagi v zakonu in da je ne smejo preseči ali vsebino samostojno urejati.

Vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin v pretežni meri sledijo našim pripombam. V zvezi z nekaterimi pripombami pa je gospa državna sekretarka ravnokar podala pojasnila.

Hvala.

Spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci in ostali gostje, lep pozdrav tudi v imenu Državnega sveta!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 5. seji, 8. maja 2023, obravnavala in podprla predlog zakona z vidika zavez Slovenije v okviru evropskega zelenega prehoda. Komisija podpira vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva ter prehod na alternativna goriva, se pa sprašuje o smiselnosti hitenja pri sprejemanju zakona, saj je vprašljiva izvedljivost nekaterih zakonskih rešitev. Med drugim smo ugotovili in opozorili, da bo največji izziv vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva, saj je električno omrežje že sedaj preobremenjeno. Lahko vam povem, da se v številnih lokalnih okoljih, občinah, že danes srečujemo s težavo, ko ljudje ne morejo več priklapljati električnih sončnih elektrarn na omrežje, kajti le-to enostavno ne dopušča teh priklopov zaradi svoje premajhne zmogljivosti. Če distribucijska podjetja ne bodo pravočasno zagotovila zmogljivega električnega omrežja, bo težko načrtovati primerne lokacije za vzpostavitev električne polnilne infrastrukture.

Največ pozornosti je komisija namenila vprašanju pristojnosti občin na zadevnem področju in s tem povezanim vprašanjem financiranja nalog občin, kajti spraševali smo se, ali gre za prenesene naloge občin ali gre za izvirne naloge občin. Seveda je pa to povezano tudi z zagotavljanjem sredstev, ko bodo v skladu s predlogom zakona k pripravi lokalnega načrta za električno polnilno infrastrukturo zavezane le občine, ki imajo na svojem območju naselja s statusom mesta. Zdaj lahko z veseljem ugotovim, da je predstavnica ministrstva seveda že povedala, da je vložen amandma, ki to zadevo spreminja. In lahko le povem, no, da seveda ta predlog še kako podpiramo, kajti izrazili smo skrb in mnenje, da bi v primeru, da ne bi bila taka rešitev vsebovana v predlogu zakona, lahko ponovno prišlo do neenakomernega razvoja posameznih območij in do tako imenovanih sivih lis. Če pa je to tako in če bo zakon kot tak s temi spremembami podprt, pa seveda odpira in dopušča možnost vsem občinam, da glede na podlagi lastnih potreb ali potreb lokalnih skupnosti lahko pristopijo k gradnji te infrastrukture. Kajti moramo se zavedati, da poleg mestnih občin je veliko nemestnih občin, če jih lahko tako imenujem, ki pa so zelo pomembne z vidika razvoja turizma oziroma gre za tako imenovane turistične občine, kjer pa bo obisk tovrstnih uporabnikov toliko večji. Zato je nujno potrebno, da se omogoča gradnja tovrstne infrastrukture vsem občinam, predvsem pa, da imajo možnost pridobiti sredstva za njihovo izgradnjo. In mogoče samo še ena manjša pripomba oziroma mnenje, ocena, ki je bila navedena za izdelavo tovrstnih načrtov v smislu stroškov se nam je zdela nekoliko nizka. Kajti, občine imamo že izkušnje s tako imenovano celostno prometno strategijo. Kajti, velika večina slovenskih občin je k njej pristopila in seveda ocena stroškov se nam je zdela nekoliko prenizka. Skratka, da zaključim Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj seveda podpira tovrsten zakon, kot že rečeno. Predvsem pa še enkrat hvala za upoštevanje mnenja v smislu amandmaja, ki ga je predstavila predstavnica ministrstva.

Hvala za besedo.

Hvala za besedo in hvala za povabilo k obravnavi nadvse zanimive in nujne zadeve.

Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva tudi je po mnenju Agencije za energijo pomembna in nujna pravna podlaga, ki prvič celovito ureja področje vzpostavljanja potrebne infrastrukture in uvaja mehanizme za spodbude za prehod na alternativna goriva. V gradivu je sicer zelo podrobno predstavljeno oziroma so predstavljeni podatki o stanju vozil na alternativna goriva v Sloveniji. In ker na Agenciji za energijo pravkar pripravljamo poročilo o stanju na področju energetike vam lahko podam tudi dodatne številke, ki se nanašajo na leto 2022. Po naših podatkih je bilo v preteklem letu registriranih skupno 9 tisoč 494 električnih vozil, kar pomeni več kot 40 % povečanje glede na preteklo leto. K temu so enako kot leto prej največ prispevala baterijska električna vozila. Skupni delež tako baterijskih električnih vozil in priključnih hibridov je približno 0,73 % glede na vsa osebna vozila…, torej v vseh osebnih vozil v Sloveniji. Na ravni Evropske unije je ta delež 2 %. Medtem ko je na Švedskem, ki ima največji delež električnih vozil med državami Evropske unije, ta delež že več kot 8,64 %. Skupno število novo registriranih električnih vozil v Sloveniji v preteklem letu pa se je glede na prejšnje leto povečalo za 50 %. Po podatkih evropske institucije, ki spremlja razvoj na področju alternativnih goriv v prometu, kažejo, da je bilo ob koncu leta 2022 v Sloveniji skupaj tisoč 600 in eno polnilno mesto. Upoštevajoč podatke o številu električnih vozil v Sloveniji, lahko ugotovimo, da za Slovenijo velja razmerje približno 5,9 električnega vozila na eno polnilno mesto, kar sicer za Slovenijo ustreza predvidenim evropskim okvirom. Postavi se seveda utemeljeno vprašanje kako je v času tranzita, kjer je značilno, da se v času poletne sezone poveča število vozil tudi iz tujine? Sicer pa naj še poudarim, da je v Sloveniji v tem danem trenutku med celotnim številom polnilnih mest 14,4 % polnilnih mest, ki omogočajo hitro polnjenje. Ker zakon naslavlja vsa alternativna goriva, naj omenim, da se je povečala tudi poraba stisnjenega zemeljskega plina v prometu, in sicer v letu 2022 za 9 % glede na leto 2021, vendar za enak odstotek se je v preteklem letu zmanjšala poraba utekočinjenega zemeljskega plina v prometu.

Namen zakona, da s sistemskimi ukrepi dosežemo zmanjševanje toplogrednih plinov v prometu in povečamo delež obnovljivih virov energije v rabi energije v sektorju prometa, je skladen s cilji zelenega prehoda. Za navedeno pa je nujno vzpostaviti gosto javno dostopno mrežo polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva, spodbuditi vzpostavitev zasebnih polnilnic in z ustreznimi spodbudami vplivati na povečanje deleža vozil na alternativna goriva. Zeleni prehod in elektrifikacija prometa bo pomembno vplivala tudi na elektroenergetski sistem oziroma predvsem omrežja za distribucijo električne energije. Navedeno področje pa Agencija za energijo ustrezno podpira z novim načinom obračuna omrežnine, ki se bo začel uporabljati naslednje leto. Zakon, ki je v obravnavi, sicer ustrezno naslavlja, da se bo pri načrtovanju vzpostavitve ali širitve mreže polnilne infrastrukture upoštevala bližina in zmogljivost distribucijskega in prenosnega električnega omrežja in potrebne ojačitve in širitve omrežij, pri čemer se prav z ukrepi agencije, ki usmerjajo polnjenje električnih vozil v obdobja nižjih obremenitev omrežja, pomembno prispeva k zniževanju stroškov polnjenja in stroškov, ki so povezani s potrebnimi širitvami ali ojačitvami omrežij.

V Agenciji za energijo, zato zakon, kot je predlagan, podpiramo. Hvala.

V okviru postopka, vsem lep pozdrav!

Zdaj vloženih je k temu zakonu 47 amandmajev, vloženi so samo s strani koalicije, torej s strani strank Svoboda, Socialnih demokratov in Levice, praktično k vsem členom tega zakona. Glede na to, da so vloženi samo amandmaji koalicije, to pomeni, da bodo podprti, seveda bodo vsi sprejeti, predlagam, da smo pri nadaljnjem delu racionalni in gospodarni in predlagam, da date na glasovanje sklep, da se o vseh amandmajih glasuje v paketu.

Hvala.

Lep pozdrav!

V duhu racionalne rabe energije tudi v tem prostoru bi predlagala, da glasujemo o vseh sklepih skupaj, mislim o vseh amandmajih skupaj, ker če bomo razpravo seveda pri prvem odprtem amandmaju opravili, ne v celoti, potem verjetno ne bomo razpravljali o posamičnih amandmajih in glede na to, da so dejansko amandmaji koalicije, jaz tudi res mislim, da je kolega Černač podal zelo racionalen predlog, jaz ga podpiram.

Glejte, predlagam eno vmesno rešitev, da ne bomo kršili formalnih določb, odprite razpravo k vsem členom in potem glasujemo tako kot Poslovnik veleva.

Še enkrat vsi lepo pozdravljeni!

V Slovenski demokratski stranki, kot veste, smo v okviru predstavitve mnenj na plenarni seji Državnega zbora glasovali proti temu, da je ta zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. To stališče smo tudi obširno utemeljili, zaradi tega ga jaz tukaj ne bi ponavlja. Dokaz, da smo imeli prav in predlagali smo, da se Vlada odloči ali da to področje še naprej ureja z uredbo, tako kot je to sedaj urejeno, evropska uredba itak še ni sprejeta, tako da treba je za kakšno drugačno ureditev za enkrat tudi dni, pa tudi kasneje te potrebe ne bo. Ali pa v kolikor se je pač Vlada odločila, zaradi formalnih zavez, ki so bile dane v preteklosti, da bo vztrajala pri zakonu, da pač ta zakon vloži na novo, ker smo izhajali iz stališča, da je koncept zakona zastavljen v napačno smer in v nasprotju s tistim, kar je bilo tudi danes v enem delu povedano s strani državne sekretarke. Se pravi, izboljšanje dostopnosti do e-mobilnosti in ostalih alternativnih virov in na drugi strani omogočanje uporabnikom prijazne polnilne infrastrukture in to čim prej in na tretji strani seveda dostop do vozil, ki so trenutno dostopna samo premožnejšim.

Število vloženih amandmajev, ne skoraj vsem členom, 47 jih je, govori o tem, da smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke verjetno imeli prav, da tega zakona na tak način kot ga sedaj opravljate z amandmaji pač ni mogoče kvalitetno popraviti. Tudi v resnici bi bilo potrebno povedati, da je vsebinsko gledano relativno malo vsebinskih amandmajev, pa še ta vsebinski, najbolj pomemben je nekje obstal na pol poti, to je ta k 9. členu, ki razbremenjuje občine, ne sicer občin s statusom mesta, mestnih občin, ostale občine določenih administrativno birokratskih opravil, kjer smo mi imeli največje pomisleke in največje zadržke. Povedali smo, da je ta zakon potrebno pripraviti na novo za to, da se ga razbremeni administrativne zapletenosti in birokratske navlake. Zdaj v pripravah na to sejo je bila dilema ali poskušati z amandmaji tudi v okviru Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, vendar smo šli pogledati kaj se je z amandmaji, ki smo jih na tem odboru k številnim zakonom vlagali v zadnjem letu dni in smo ugotovili, da praktično ni bilo amandmaja, ki je bil vložen s strani Slovenske demokratske stranke in potem kasneje podprt. Seveda smo računali, da bo koalicija vložila glede na to tudi administrativno pomanjkljivost zakona številne amandmaje, kar pomeni, da bo danes zakon na široko odprt. Mi bomo po tistem, ko bo seja končana, pogledali ali mogoče lahko vsebinsko na teh odprtih členih, ki jih bo 47, zakon nadgradimo v tej smeri, kot smo razpravljali na seji. V kolikor bo to mogoče, računajte, da bomo kljub vsemu vložili amandmaje za plenarno sejo Državnega zbora v upanju, da tokrat koalicija le ne bo ravnala tako, bi rekel, partijsko disciplinirano in da bo brala vsebino in poskušala podpreti tiste amandmaje, ki gredo v vsebinskem smislu nasproti boljši uporabi in boljši dostopnosti tako javne polnilne infrastrukture na alternativne vire kot vse ostale določbe zakona, ki po našem mnenju ne smejo iti v smeri, da bo povprečen uporabnik javnega cestnega prometa, zaradi tega zakona dodatno davčno obremenjen, pa zaenkrat to ni odpravljeno. V resnici na ljubo je potrebno povedati, da tudi zakon, ki ga je v vložila v tem mandatu Nova Slovenija, ki je sicer plod dela še ekipe, mislim, da je bila takrat ministrica Bratušek na ministrstvu, pa je, potem minister Vrtovec to delo prevzel, ne zakon v prejšnjem mandatu ravno zaradi tega, ker je bil navlečen za to administrativno birokratsko navlako, ni šel v proceduro in v sprejem, vložila ga je Nova Slovenija. Tudi na ta zakon smo vložili številne amandmaje, govorim o Zakonu o celostnem prometnem načrtovanju, ki je bil danes s strani predstavnika Državnega sveta tudi omenjen, kjer je seveda občinam obešeno to dodatno nepotrebno breme vsakih pet let celostne prometne strategije, revidiranja celostnih prometnih strategij, novelacije in tako naprej, kar na eni strani odmika reševanje problemov in dodatno obremenjuje javne finance, tako lokalne kot regionalne, če želite ali pa mestnih občin kot državne. Predvsem pa pomeni neko nepotrebno aktivnost, ki traja leto, dve in v tem obdobju bi se lahko marsikaj tudi postorilo brez teh nepotrebnih formalno administrativnih birokratskih ovir. Mi imamo na nivoju občin sistem prostorskega načrtovanja. Zakon točno določa, da je v okviru prostorskega načrtovanja potrebno, mora občina predvideti tudi načrtovanje in razvoj prometne infrastrukture, strategije prometa in tako naprej, skratka, tam je mesto tem administrativnostim, ne pa v vsakem zakonu, ki si ga nek uradnik po svoje zamisli na novo in nekaj podobnega je zdaj tudi v tem zakonu. Sicer ste en del tega rešili s tem 9. členom, amandmajem k d9. členu, ampak mislim, da ne v celoti. Tudi neprimerno je, da tudi ostane za te občine, ki so zdaj še vedno k temu zavezane, večji, torej pogoj, da imajo te administrativne akte za to, da se lahko prijavijo na neke razpise, mislim, da je to popolnoma neprimerno. Se pravi, zdaj ti, ki bodo to imeli, morajo to imeti, če se če prijaviti, ostale občine pa pravite, zdaj, če bo ta amandma sprejet pa jim tega ne bo treba, tudi ne vidim nobenega razloga za to razlikovanje. Ampak dobro, to so malenkosti. Jaz mislim, da glavna hiba, ki je v tem zakonu je v tem, da zakon tako kot je zdaj napisan, v nekem optimalnem roku ne bo zagotovil tistega, čemur naj bi ta zakon bil namenjen. Se pravi, na eni strani izboljšanju dostopnosti do take in drugačne infrastrukture, seveda predvsem tudi bolj prijazni tej infrastrukturi, poenotenju cen in tako naprej. Skratka tisto, kar naj bi ta zakon naslovil in ki naj bi bil v pomoč ali pa v korist tistemu, ki bo to infrastrukturo pač uporabljal, če mislimo s tem prehodom kolikor toliko resno. Tako da iz tega razloga seveda takega kot je zdaj, tudi s temi silnimi amandmaji ni mogoče podpreti. Zdaj glede na to, da bomo pa glasovali o posameznih amandmajih, pa povem, da bomo kljub vsemu podprli ta amandma k 9. členu, čeprav je ostal na pol poti, vsaj en del občin je razbremenjen, k 22., 27., 29., 35. členu in proti bomo amandmaju k 37. členu, ki ne odpravlja te dodatne davčne obremenitve uporabnikom uporabnikov javnega cestnega prometa.

Hvala.

Lep pozdrav, še enkrat!

Saj bom kratka.

V glavnem v Levici seveda ne nasprotujemo širitvi te infrastrukture, da se razumemo, ampak bi pa še enkrat polemizirala z idejo, da seveda gre za alternativo, ni pa to zelena alternativa. Zakaj ni zelena alternativa ta trenutek? Zato ker, če bi hotela biti to zelena alternativa, pomeni, da bi morali celotni vozni park elektrificirati in bi se ta vozni park, se pravi, bi morali biti ti avtomobili cenovno dostopni ljudem, na splošno pa zdaj niso, si jih lahko privoščijo samo bogatejši ljudje ali pa dobro situirani ljudje. Druga stvar je, da bi se morali v celoti iz obnovljivih virov energije napajati. Ta elektrika je morala prihajati iz obnovljivih virov energije, to pa ni realno, ne. Naj samo citiram tisto, kar je MZI navedel marca letos ali pa Direktorat za ceste, citiram: »Rezultati študije kažejo na pomen celovitega pogleda pri oceni okolijskih vplivov. Električna vozila, ki trenutno veljajo za najbolj okolijsko sprejemljive. Imajo pri upoštevanju celotnega življenjskega cikla za 20 odstotkov več skupnih emisij C02 kot pa dizelska vozila srednjega razreda - to je pač ta trenutek realnost. Razlog za to je v izdelavi baterij in dobavi elektrike. Skoraj 80 odstotkov svetovne proizvodnje električne energije namreč še vedno izhaja iz plina, nafte in premoga, torej virov, ki ustvarjajo največ emisij ogljikovega dioksida. Okolijska bilanca električnih avtomobilov bo slabša, dokler ta ne bodo preklopila na uporabo elektrike iz zanesljivih nizko ogljičnih virov. Zato pravim, da najprej bi morali biti ti avtomobili cenovno dostopni, da bi jih čim več ljudi lahko začelo voziti. Drugič, morali bi zagotoviti dovolj obnovljivih, torej elektrike iz obnovljivih virov energije. Kajti, če bi mi, zdaj govorim hipotetično, hoteli celoten vozni park elektrificirati, da bi vsi vozili električne avtomobile, bi mi potrebovali 6 do 8 teravatnih ur elektrike na leto. Mi v celoti trenutno proizvedemo 14,4 teravate, od tega polovico iz Nuklearke, potem pa s kapacitetami Ove pa recimo iz Ove dobimo samo 5,2, se pravi, manj dobimo ta trenutek iz Ove, kot bi potrebovali, če bi imeli - govorim hipotetično - ta trenutek vse avtomobile električne in bi jih polnili na elektriko. Na ta način seveda ni nujno zelena alternativa, kot se govori, zato bi jaz rekla, da bolje, da se manj usmerjamo v subvencioniranje teh prestižnih električnih avtomobilov, ne, pa, ampak raje investirajmo v izgradnjo javne neprofitne službe souporabe vozil, ta vozila pa ne bodo seveda električna, seveda, jasno.

To bi bila recimo v redu rešitev, pa da se ne pogovarjamo pol še o tem, da bi bile morali imeti železniško infrastrukturo posodobljeno in čim bolj uporabljati javni promet. Potem bi lahko govorili o zelenem prehodu. Samo toliko, da če smo že pri zmanjševanju ogljičnega odtisa, pa v boju proti podnebnim spremembam, da pač to čisto resna zelena alternativa v tem smislu zaenkrat še ni.

Hvala lepa.

Ja, hvala za besedo, lep pozdrav vsem!

Hvala tudi obema damama, ki sta nam predstavili oziroma povedali svoje stališče okoli zakona, o katerem se danes pogovarjamo, torej direktorici agencije in pa državni sekretarki.

Seveda smo o tem zakonu že na široko enkrat razpravljali, kajti o njem je bila, kot je že bilo rečeno, opravljena splošna razprava. Vsekakor v Poslanski skupini Svoboda ta zakon absolutno podpiramo, saj menimo, da je ena takšnih zakonov, ki je nujno potreben, da nudi nek urejen normativni oziroma zelo potreben tudi normativni okvir na tem področju, ki, na katerem pač seveda vsi lahko tudi opažamo, da se mogoče zadeve ne premikajo tako hitro, kot bi želeli in mislim, da ta zakon lahko res pomeni pomemben, pomemben in pomeni in omogoči pomembne premike na tem področju.

Povedal bi mogoče tudi to, ne, ena je zdaj, če se pogovarjamo samo o tem zakonu, pa samo o električnih vozilih, pa samo o polnilnicah, ne, potem se pa v Sloveniji pač zelo radi pogovarjamo o zelenem prehodu, ne, kako ga bomo naredili in kako bomo vse izvedli. Torej seveda, jasno, to poglavje zelenega prehoda, o katerem se pogovarjamo danes in ga podpira ta zakon, je samo eno od mnogih poglavij, da bo na koncu prišlo do sinergije na vseh področjih, predvsem seveda v energetiki in da bomo dejansko ta zeleni prehod izvedli tako, da bo dobro za vse in da bo nas tudi pripeljal do teh ciljev, do katerih se, za katere se zavzemamo, ne.

Cilji, vemo, kakšni so, tudi podnebna strategija Slovenije je bila sprejeta junija 2021, kjer smo si zapisali kot država, da bomo do leta 2050 ogljično nevtralna družba. Potem seveda vemo, da so tudi nekateri drugi, torej pomožni cilji, doseganje deleža obnovljivih virov, izboljšanje učinkovite rabe energije in seveda predvsem zniževanje izpustov toplogrednih plinov in vse te zadeve so predmet Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki je trenutno pač v letošnjem letu, torej do drugega leta, tudi v fazi izpopolnjevanja oziroma dopolnitev glede na vse vmesne spremembe, ki so se zgodile. Tako da, dostikrat nam nekako razprave pobegnejo v neke smeri, da začnemo gledati tak čisto parcialno in potem se začnemo spraševati, kako bomo napajali pač električna vozila, če bomo vsi državljani Republike Slovenije imeli električna vozila, ne.

Mislim, tam še seveda, jasno, zdaj nismo, ne, in tam še dolgo časa ne bomo, ne, in ampak če pa ne bomo počeli tega, kar določa ta zakon, potem pa res tja ne bomo prišli. Ja, to pa drži, ne. Tega se moramo zavedati, jaz mislim, ne, to je pomembno, ne. Zato, ker ne bo, jutri, ne bodo vsa gospodinjstva v Sloveniji priključila električnega vozila in jutri ne bodo vsa gospodinjstva v Sloveniji priključila sončne elektrarne, ne, ampak delamo pa na teh zadevah. Podatki o električnih vozilih, je bilo povedano, podatki o samooskrbnih sončnih elektrarnah, mislim, da smo tudi že neki ne vem kje, na 18 tisoč ali koliko. Skratka, hočem reči, torej vsa področja bomo morali razvijati vzporedno in vsako je pomembno in tako je seveda pomembna tudi ta infrastruktura za alternativna goriva. Lahko tudi sam povem, da tudi sam kot uporabnik električnega vozila vidim dobre rešitve v tem zakonu, če bodo se tako izvedle, predvsem torej to plačevanje tudi na enoten način preko kreditne kartice, seveda, jasno tudi potem izboljšava mreže polnilnic, verjetno tudi več hitrih polnilnic, potem izboljšava mreže polnilnic, verjetno tudi več hitrih polnilnic, potem polnilni parki in tako naprej. To bomo definitivno potrebovali, to moramo razvijati. In skratka, zato mislim, da je ta zakon zelo dobra podlaga, ne glede na to število amandmajev, saj nekateri bolj urejajo, bom rekel, drobnejše zadeve na opozorila Službe za pravne zadeve, tako da skratka tudi osebno seveda ta zakon zelo podpira.

Hvala.