Spoštovane članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vabljeni predstavniki Vlade in ostali vabljeni na današnjo sejo, vse vas prav lepo pozdravljam! Začenjam 16. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Do tega trenutka nisem prejela opravičil poslank in poslancev, ki danes ne bi mogli biti z nami. Imam pa pooblastilo, in sicer gospod Jani Prednik nadomešča poslanca Damijana Zrima.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje našega odbora. S sklicem seje, to je bilo 8. maja, ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog priporočila za takojšnje reševanje položaja slovenskega kmeta. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato ugotavljam, da je sprejeti dnevni red dokončen.

Vmes sem prejela še eno pooblastilo, in sicer gospod Rastislav Vrečko nadomešča poslanca Franca Propsa.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG PRIPOROČILA ZA TAKOJŠNJE REŠEVANJE POLOŽAJA SLOVENSKEGA KMETA.

Predlog priporočila je Državnemu zboru skupaj z zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: zahteva Poslanske skupine SDS za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogi priporočil z dne 28. april letos in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 8. 5. letos. Pred pol ure pa smo prejeli tudi mnenje Vlade in smo ga dodali na e-klop.

Rok za vlaganje amandmajev je bil do pričetka obravnave predloga priporočil na seji odbora. Ugotavljam, da v poslovniškem roku ni bil vložen noben amandma. Navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo sem k obravnavi te točke vabila predstavnika predlagatelja te zahteve, to je Tomaž Lisec, predsednika Vlade, gospoda dr. Roberta Goloba, ki je svojo odsotnost opravičil, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospo Ireno Šinko, ki jo danes pozdravljam ponovno med nami, ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana, ki ga ni med nami, je pa, kot vidim, njegov državni sekretar - lepo pozdravljeni -, Zakonodajno-pravno službo. Na predlog Poslanske skupine SDS pa smo 9. maja še dodatno vabili Sindikat kmetov, Zadružno zvezo Slovenije, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Zvezo slovenske podeželske mladine, ki se današnje seje ne more udeležiti, Zvezo kmetic Slovenije, ki se prav tako današnje seje ne morejo udeležiti, in Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja ter Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij. Vse, ki sem jih prebrala, oziroma predstavnike teh vabljenih še enkrat lepo pozdravljam. Začenjamo obravnavo predloga priporočil, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga priporočil.

Zdaj dajem besedo predstavniku predlagatelja, torej v imenu poslank in poslancev SDS, gospodu Tomažu Liscu. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovana ministrica, državni sekretar, vsi ostali vabljeni, vsem skupaj lep pozdrav!

Kot je bilo že rečeno, 28. aprila smo v Poslanski skupini SDS vložili zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora s točko Predlog priporočila za takojšnje reševanje položaja slovenskega kmeta. To je bilo štirinajst dni nazaj, zato me malo žalosti, da smo šele pred petimi minutami dobili odziv oziroma mnenje Vlade o teh priporočilih. Je pa že iz prve strani vidno, kako približno bo danes, na žalost, tekla razprava, saj je tukaj napisano: »Vlada Republike Slovenije zavrača vsa priporočila, ker so nepotrebna, saj se vse aktivnosti že izvajajo.« Očitno slovenski kmetje ne razumejo slovenske Vlade ali pa resornega Ministrstva za kmetijstvo, ker ko se v Poslanski skupini SDS srečujemo s Forumom za kmetijstvo na naših obiskih na terenu, je ogromno pripomb, predvsem pa tudi predlogov in želja, kaj vse je potrebno storiti oziroma predvsem kaj vse je ta Vlada v tem letu slabo naredila. In iz tega izhajajo tudi naša priporočila in pa naše obrazložitve. Zato danes pričakujem korektno in pa konkretno razpravo. Predvsem pa upam, da kljub temu, da ste zapisali, da so nepotrebna, da spregovorimo malo več o teh priporočilih.

Dejstvo je, da ne samo slovenski kmet, ampak tudi evropski kmet je s korona epidemijo in pa z vojno v Ukrajini postavljen v nekako drug svet. Predvsem se potrošniki zavedamo, kako pomemben je kmet, in ta kmet potrebuje pomoč, ne pa nove cokle v svojem izvajanju. Sploh pa je slovenski kmet glede na majhnost našega področja in na številne, predvsem naravne, pa deloma tudi druge ovire, potreben pomoči. Za začetek nekaj statistike. Primerjava med letoma 2020 in 2010 pokaže, da se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja 8 % manj kmetijskih gospodarstev kot leta 2010. V primerjavi z letom 2010 se je število kmetijskih gospodarstev s travniki in pašniki zmanjšalo za 6 %, kmetijskih gospodarstev s trajnimi nasadi za 13 % in nenazadnje kmetijskih gospodarstev z vinogradi zmanjšalo za tretjino. To so bile najbolj pereče in aktualne težave slovenskega kmetijstva, ki kažejo, da slovenski kmet potrebuje pomoč. Jaz verjamem, da bo danes veliko tudi kazanja s prstom, češ, kaj ste vse naredili, ampak o tem malo več v nadaljevanju.

Nismo sklicali te seje zato, da bi rekli, glej, ta Vlada pa nič ni naredila. Problem je, ker smo sklicali to sejo, ker Vlada dela posamezne slabe ukrepe za področje kmetijstva, in to je ravno nasprotno, kar smo mi naredili v prejšnjem mandatu. Nenazadnje smo tudi v tem mandatu že kar nekajkrat sedeli v podobni sestavi na sejah Odbora za kmetijstvo, pa deloma tudi Odbora za okolje in prostor, za infrastrukturo, kjer smo tako mi pa deloma tudi Poslanska skupina Nova Slovenija želeli s posameznimi nujnimi sejami priti do posameznih rešitev. Ampak verjetno še nikoli do sedaj ni bilo toliko negativnih mnenj s strani trenutne Vlade oziroma koalicije glede predlaganih sklepov in priporočil. V preteklosti se je vedno sprejemalo kakšne sklepe ali pa se jih je morda preoblikovalo, ampak očitno je, da ima ta koalicija in ta Vlada malo drugačen sistem, ne predlaga svojih rešitev in zavrača vse, kar ni njihovega. Ampak to je problem vas, predvsem pa v tem primeru problem slovenskega kmetijstva. Zdaj tisti, ki nas spremljajo oziroma v teh dneh potekajo debate, približno vedo, o čem bomo sploh razpravljali oziroma kaj so naše želje.

Mi pač pozivamo Vlado Republike Slovenije, da prilagodi okoljske zahteve za kmetovanje na območju Nature 2000. To je zgodba, ki je nekaj tednov zaposlovala marsikaterega slovenskega kmeta. Ne samo, da se očitno pojavljajo težnje po širitvi območja Nature 2000, ampak se tudi omejujejo pogoji kmetovanja na teh območjih. Tule pred sabo imam karto Evropske države in njihovi ozemeljski deli, ki so posejani oziroma umeščeni v Naturo 2000. In zmagovalec med vsemi je Republika Slovenija. Očitno smo bili predobri v tem, koliko zaščititi, ampak očitno gredo, ne bom rekel ekstremisti, ampak nekatere politike v to smer, da se bo slovenskega kmeta izločilo iz kmetovanja v Republiki Sloveniji. Na drugi strani pozivamo Vlado, da zagotovi, da bo podnebne in okolijske ukrepe iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike možno izvesti na kmetu dostopen način ter da bodo ukrepi uporabni ter izvedljivi. Imeli smo že dvakrat sejo na to temo, najprej se nas seznanili s spremembami, za katere ste rekli, da ta sprememba skupne kmetijske politike ne bo imela vpliva na slovenskega kmeta, ampak malo ste nas seznanili že s prvim problemom, to pa je zamik plačil, zaradi teh sprememb skupne kmetijske politike. Nadalje vas pozivamo, torej kot Vlado, da ponovno razmislite, da ne uvajate novih davčnih bremen za slovenskega kmeta oziroma slovensko kmetijstvo ter da zagotovite, da bodo pri naslednjih spremembah zakonodaje izplačila iz območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, torej, OMD ukrepi v celoti izvzeta izplačila dohodnine. Gre za ukrep, ki bo šele v prihodnosti pokazal vso škodo, ki si jo je ta Vlada naredila za 50 % obdavčitvijo. V nadaljevanju pozivamo Vlado, da vsa neposredna plačila in ostala sredstva v kmetijstvu uskladi z inflacijo. Ne se hvaliti z majhnimi kamenčki, spregledate pa mozaik problemov na področju problematike inflacije, ki prizadene tudi slovenskega kmeta. Ponovno pozivamo Vlado, da odločno nasprotuje sprejetju predloga uredbe Evropskega parlamenta in pa Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev. O tem smo tudi že razpravljali in upamo, da je slovenska kmetijska politika aktivna na evropskem parketu, da tudi na tem področju ne pomagamo pri pomoči k uničevanju slovenskega kmetijstva. Potem pozivamo Vlado Republike Slovenije, da pripravi zakonske spremembe za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč, prav pa tako, da se sprejmejo ukrepi za ureditev verige vrednosti preskrbe s hrano in se zagotovijo pravične cene za kmete, da ni kmet proizvajalec pa najslabši v tej verigi. Nenazadnje to, kar se deloma na srečo že izvaja, da se zagotovi zmanjšanje populacije ne samo medveda, ampak tudi ostalih zveri in divjadi na nekako sprejemljivo kapaciteto okolja, ne pa, da nas kmetje še dnevno spominjajo koliko problemov imajo na določenih problemih s šakali, z risi, jeleni, srnami in vsem ostalim, kar se približuje v naš bivalni okoliš.

Zdaj, današnja seja oziroma jutrišnja seja je tudi verjetno nek moment, da vidimo kako napačno je bila zasnovana koalicijska pogodba te Vlade, ker na žalost za razliko od vseh predhodnih vlad nima svojega področja v koalicijski pogodbi, ampak so to nekako umestili v neko zavezo v poglavju zeleni preboj. Ampak to je točno to, kar je predsednik Vlade že omenjal kot kandidat za predsednika Vlade, ko je rekel, manj mesa, pa bodo problemi v kmetijstvu, vsaj deloma rešeni, saj potem ne bo več problema s pomanjkanjem krmil, pšenice in pa tudi živinoreja se bo rešila tako, da jo bo pač manj konzumirana. Na žalost resnica, ki gre nekako v to smer, kar sem dobil včeraj sporočilo, ko je en kmet zapisal: »Pred leti ste imeli sejo odborov za kmetijstvo glede sanacije posledic naravnih nesreč, sedaj pa imate nujne in izredne seje na področju kmetijstva, ker nas je vse strah besed in dejanj Vlade Roberta Goloba.« Zdaj pa, da ne bo kdo rekel, da samo govorimo pavšalno o tem kaj vse je bilo slabega narejenega v tem mandatu - tukaj mislim, da imam napisanih trinajst stvari, ki sem se jih včeraj zvečer, bom rekel, iz glave spomnil, pa verjetno, če bi šel gledati seje Vlade in pa spletno stran Ministrstva za kmetijstvo - bi verjetno našli še kakšno stvar, ki je deloma v pogubo slovenskemu kmetu in pa kmetijstvu. Torej, že kot prej rečeno, nesprejemljiva dodatna 50 procentna obdavčitev plačil OMD. slabe spremembe skupne kmetijske politike do leta 2027 in zamik iz plačil, ki ste ga napovedali, kmetovanje na območju Nature 2000, kar smo tudi že govorili. Zakon o zaščiti živali, ki kljub temu, da bo seja zaradi tega zakona, če ga ne boste umaknili, prinaša ogromno že v tem trenutku nejevolje na podeželju in pri slovenskih kmetih. Potem lanski fiasko z razpisom za odkup pšenice. Kot rečeno, zadeve glede odstrela medvedov, ko smo se spraševali kaj se tukaj dogaja. Iz Zakona o gospodarski pomoči glede energentov ste izpustili več kot 50 tisoč tistih kmetov, ki nimajo status pravne osebe. Kot že prej rečeno, tukaj je potem tudi neodločna politika na področju fitofarmacevtskih sredstev. Potem je tukaj ne podpora svetovnemu tekmovanju s strani Vlade in pa koalicije na področju mladih čebelarjev. V rebalansu za 2023, o čemer bomo tudi še govorili, 10 % manj za področje razvoja podeželja. Potem fiasko glede košarice živil, kjer nihče ne zna pojasniti slovenskemu potrošniku, kako so lahko v tej košarici živil cene nižje, na policah pa tudi do 30 % višje. Potem je problem nesodelovanje s kmečkimi organizacijami in pa verjetno bodo tem ukrepom, ki sem jih napovedal, sledili že novi slabi ukrepi. Danes zjutraj je že bilo govora o tem, kako boste podjetje oziroma sedež podjetja Slovenski državni gozdovi selili iz Kočevja v predmestje Ljubljana, skratka državne gozdove iz gozdov nekam v središče Ljubljane. Zato je ta naša današnja seja, predvsem pa jutrišnja seja, izredna seja Državnega zbora namenjena nekako streznitvi te koalicije, da kmeta ne jemlje kot nekega nebodigatreba, da začnete resno sodelovati z pristojnimi deležniki. samo medklic, v zadnjih dneh sem govoril s tremi bivšimi ministri in glej ga zlomka, nihče ni iz kvote SDS in kaj tudi do njih prihajajo predlogi kmetov. vsi prejšnji ministri niste bili idealni, ampak iz vsakega sestanka smo izšli s kakšno konkretno obljubo in realizacijo, sedaj pa so samo obljube o ponovnih obljubah in novih časovnicah, nenazadnje tudi o novih strateških svetih. Skratka, apel tudi politike, ne samo kmečkih organizacij, da se kmetijstvo resno obravnava in se mu poda tudi pomoč v teh za njega zelo slabih časih. Več pa še v nadaljevanju, bom pa v tem, kot sem že rekel v začetnem času, zelo z zanimanjem prisluhnil odgovoru Vlade v smislu, da so priporočila nepotrebna. Očitno so pogledi na slovensko kmetijsko politiko zelo diametralno nasprotno od tega, kdo kje sedi, na žalost slovenskega kmeta. Hvala.

Najlepša hvala za predstavitev gospodu Tomažu Liscu. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Lenča Arko Fabjan? Želi. Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je preučila predlog priporočila in podala pisno mnenje. V tem mnenju je uvodoma, tako kot je to ustaljeno, predstavila ustavni položaj Državnega zbora kot zakonodajalca ter načelo delitve oblasti in načela pravne države, se pravi 3. in 2. člen Ustave. Na podlagi teh izhodišč je nadalje Zakonodajno-pravna služba menila, da bi bilo treba predlagana priporočila ponovno pretehtati in nadgraditi, in sicer v taki smeri, da bodo jasna, nedvoumna in znotraj okvirov pristojnosti Vlade. Razloge za to mnenje je navedla obširneje v pisnem mnenju, tu bom pa podala samo nekaj poudarkov, in sicer ta zaključek Zakonodajno-pravne službe temelji na oceni, da so podane opredelitve, kot je na primer pozivanje mogoče razumeti kot zahtevo po točno določenem ravnanju vlade, to bi pa lahko na vlado delovalo omejevalno pri presoji pravnih in političnih argumentov za ukrepanje in kot tako ne bi bilo odraz načela delitve oblasti. Ravno tako smo opozorili, da je treba pri proračunskih sredstvih upoštevati, da so ta določena v nominalnem znesku. Priporočilo se nadalje nanaša na vsebine, ki so zakonska materija. Pri zakonski materiji pa lahko Vlada glede na načelo delitve oblasti lahko samo predlaga zakon v sprejem, ne more pa ga uveljaviti, to je na zakonodajalcu. Ravno tako so podani pozivi k pripravi določenih zakonskih sprememb, na kar je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da zgolj priprava zakonskih sprememb nima pravnih učinkov, saj je treba zakon predlagati v sprejem in uveljaviti, šele to povzroči pravne posledice. To so le nekateri poudarki iz mnenja, več je v pisnem mnenju, v katerem je tudi sklicevanje na posamezne točke priporočila, na katera se mnenje Zakonodajno-pravne službe nanaša. Hvala.

Najlepša hvala tudi vam za vaše mnenje, gospa Arko Fabjan.

Z nami so, kot sem že prej rekla, predstavniki ministrstev. Predvidevam, da želi pristojna ministrica Irena Šinko besedo. Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni, lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Torej, jaz bi prvo povedala, da Vlada Republike Slovenije je prejela predlog priporočil za takojšnje reševanje položaja slovenskega kmeta s strani skupine poslank in poslancev Slovenske demokratske stranke. Vlada Republike Slovenije vsa ta priporočila zavrača ravno iz razloga, da niso potrebna, kajti v tem času se izvajajo aktivnosti in se rešujejo zadeve. Prav tako pa moram še v nadaljevanju povedati, da Vlada Republike Slovenije se zelo dobro zaveda pomena slovenskega kmetijstva. Ta vlada je v svojem vladanju, torej v imenovanju od 1. junija pa vse do 30. aprila namenila za kmetijsko proizvodnjo za različne sektorje več kot 38 milijonov, in sicer tako za pomoč zaradi visokih cen repro materiala, pomoč mlečnemu sektorju, potem pavšalno nadomestilo za pokritje dodatnih stroškov zaradi povišanja cen predelave, potem zaradi začetnih naložb, vložitve tistih, ki niso uspeli iz svojih investicij izpeljati do konca in zaradi tega potem finančno pomoč sadjarjem, ribičem in nenazadnje tudi finančno pomoč čebelarjem zelo visokem znesku, in sicer 10 evrov na čebeljo družino. Pomoči so bile deležne tudi vse živinorejske kmetije zaradi izpada dohodka, in sicer zaradi suše v letu 2022 v določenem obsegu.

Glede posameznih priporočil pa bi se naslonila takole. Torej strateški načrt skupne kmetijske politike je bil nekako v začetku pripravljanja, se začel pripravljati leta 2018, takrat se je delala SWOT analiza, v tem času so se pripravljali tudi vsi osnutki in torej ta strateški načrt kot osnutek je bil decembra 2021 poslan tudi v Evropsko komisijo, na predlog kot Evropski komisiji. Evropska komisija je na ta strateški načrt dala 244 pripomb in Vlada, ko je začela, 1. januarja je nastopila, se je morala lotiti vseh teh pripomb, pripravljati argumentacijo za reševanje tega strateškega načrta, kaj vemo, strateški načrt je moral biti sprejet v letu 2020, zato, da se potem lahko uveljavljajo neposredna plačila in tudi vse ostale intervencije v letu 2023, ker strateški načrt velja za obdobje 2023-2027. Torej v tem času so potekala izredna pogajanja in v teh pogajanjih je bilo dejansko pomembno povedati, da je bil namenjen ta strateški načrt tako zagotavljanju prehranske varnosti kot varovanju okolja in ohranjanju biotske pestrosti. Cilj varstva narave in pridelave hrane, ki je osnovno poslanstvo kmetijstva, so pa lahko tudi komplementarni. Torej proces usklajevanja z drugimi resorji, torej z Evropsko komisijo, z vsemi pripravljavci okoljskega poročila in pa z deležniki je bil celovit, dolgotrajen, ravno s ciljem, da se tudi tukaj najdejo najbolj kompromisne rešitve.

Pomemben dejavnik pri pogajanjih pa je bil tudi opomin Evropske komisije proti Republiki Sloveniji glede neustreznega izvajanja direktive o pticah in habitatne direktive. Ampak tukaj o Naturi 2000 jaz ne bi nič kaj dosti več povedala, ker bo verjetno državni sekretar to področje dejansko zelo dobro pokril. In sicer, povedala bi pa potem samo to, da dejansko kot kompromis vseh teh pogajanj, ki so bila, je bilo, da se je dejansko obseg območja v obseg območja režimov v Naturi 2000, ki je bil že decembra 2021 v obsegu tisoč 200 hektarov pač nekako zvišal za 500 hektarov na tisoč 700 hektarov in tisoč 700 hektarov se uveljavlja v letu 2027. Torej, sedaj v tem obdobju je dejansko obseg na območju Natura 2000 enak, kot je bil predlagan v letu 2021 na tisoč 200 hektarji. Potem pa drugi kompromis, ki je moral biti dosežen za z Evropsko komisijo so pa bila območja okoljsko občutljivega trajnega travinja. Tukaj je bilo dogovorjeno, da se dejansko obseg območja okoljsko občutljivega trajnega travinja poveča na 33 tisoč hektarov. In sicer to, kar je območje okoljsko trajnega travinja, da ne bomo slučajno mešali, pomeni to, da dejansko to pomeni, da kmet tega travnika, ki pa je bil že pet let travnik, torej to ni travnik, je nastal v enem letu, ampak travnik, ki je bil že pet let, ne sme preorati. Vse ostale intervencije pa lahko izvaja. To pomeni, da lahko pase, lahko kosi in je to tudi pogoj za pogoj za uveljavljanje neposrednih plačil. Problem je edino v tem, da se dejansko ta travinje ne sme preoravati in pa tudi ne sme izvajati drugih investicij, kot je na primer trajni nasad. Vendar brez, to pa moram posebej poudariti, brez takih kompromisnih rešitev, kot je povečanje sloja območja okoljsko občutljivega trajnega travinja na 33 tisoč hektarjev in pa povečanje režimov na Natura 2000 na tisoč 700 hektarjev v letu 2027 ne bi bilo možno izvajati in koristiti sredstev v obsegu eno milijardo 800 milijonov evrov za ukrepe kmetijske politike. Torej, če smo želeli, da bo strateški načrt sprejet in da bodo dejansko kmetje lahko koristili sredstva in to, kar tudi se sedaj dogaja, kajti kmetje neposredna plačila že uveljavljajo in ni na terenu nobenih hujših izpadov, da bi rekli, da je karkoli problematično. Mi imamo že tudi kar precej vlog vključenih, tako da v tej smeri je bilo potrebno dejansko narediti vse, da bo strateški načrt na strani Evropske komisije potrjen in da bodo potem kmetje lahko tudi uveljavljali vse subvencije. Na podlagi pripomb, ki smo jih dobili s strani kmetov, smo mi te pripombe skupaj z Ministrstvom za naravne vire in prostor proučevali in dejansko tudi prisluhnili deležnikom na način, da se dejansko prehodni režim v letu 2023 izvaja prostovoljno. Torej, da so tukaj režimi za Naturo 2000 prostovoljni. Torej, lahko jih izvaja tisti, ki jih želi, niso pa potem obvezujoči. In pa za naslednje leto, torej za leto 2024 in naprej se bodo pa sloji potem dejansko revidirali, bo prišlo do revizije teh slojev. Medtem ko pri občutljivem, torej pri območju občutljivega, trajnega, okoljsko občutljivega trajnega travinja bomo pa dejansko individualno izvajali individualni pristop. Šli dejansko od kmetije do kmetije. Kajti, tukaj ugotavljamo, da je s tem prizadeti okrog 50 do 100 kmetij, ki dejansko se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ki jim mogoče to povzroča težave, zato bomo tukaj potem šli individualne pristope izvajati. Toliko bi jaz o tem območju Natura in pa potem mogoče več, bo potem državni sekretar lahko karkoli povedal.

Potem druga zadeva, ki se nanaša na to, da pač Vlada naj zagotovi, da bodo podnebni in okoljski ukrepi strateškega načrta skupne kmetijske politike možno izvesti tako, da so na kmetom dostopen način, tukaj, tako kot sem že prej izjavila, dejansko uveljavljajo neposredna plačila. Torej tudi ukrepi se uveljavljajo. Šele, ko bo konec subvencijske kampanje, bomo videli kje so tiste zadeve, kjer je potrebno spremeniti karkoli, kar se tiče ukrepov posameznih. Ampak za to je pa v tem trenutku to še preuranjeno. In potem naslednja zadeva, ki se nanaša na uvajanje davčnih bremen in pa plačila, da vplačila na območju z omejenimi dejavniki, da se naj izvzamejo iz dohodnine. In sicer, tukaj je potrebno povedati glede tega, da v zvezi s tem priporočilom, da dejansko je Vlada Republike Slovenije izvršilna veja oblasti, in pa ima pravico, da predpisuje davke in druge dajatve, ki jih pobira v javnem interesu, kajti s tem, ko dejansko davke pobiramo, na eni strani potem tudi zagotavljamo na drugi strani urejanje skupnih in pa specifičnih pravic na podlagi katerih lahko potem tudi upravljamo razne transferje. Mogoče toliko glede davkov.

Potem ostalo pa kar se tiče obdavčitve plačila OMD, bi pa povedala samo toliko, da dejansko Zakon o dohodnini, Zakon o katastrskem dohodku, ki je bil sprejet leta dva 2016, dejansko naslovil spremembo in sicer v tem, da se že pri katastrskem dohodku upoštevajo slabša zemljišča, torej slabša zemljišča in pa višji stroški pridelovanja, torej tam kjer so višji stroški pridelovanja in pa slabša zemljišča, je tudi potem to ta manjši katastrski dohodek in ta katastrski dohodek potem torej že naslavlja iz tega razloga večjo ugodnost. Torej OMD plačila so pa v delu, dejansko v tistem delu, ki so kot neposredna plačila 50 % namenjena torej kot dohodek in so obdavčljiva, v preostalem delu, kjer pa naslavljajo tudi okoljske ukrepe, pa ostajajo neobdavčljiva in menimo, da je tudi v tem smislu na ta način to pravično in pa pošteno, pravična in pa poštena obdavčitev. Tukaj bi izpostavila tudi to, da je v letu 2022 in pa potem z ureditvami v letu 2023 prišlo tudi do prerazporeditve točk in kmetije, ki so nad 500 metrov nadmorske višine so bistveno pridobile na točkovanju in s tem tudi na višjih plačilih, medtem ko kmetije, ki so bile pod 500 metrov in so imele močne strmine, so bile dejansko v tem delu nekoliko prizadete, zato smo šli v mesecu januarju letošnjega leta v revizijo tega sistema in tudi tukaj sistem popravili na način, da je prerazporeditev točkovanja v tej smeri, da so se potem tudi tukaj izboljšali pogoji za te kmete, kar je bilo tudi s strani deležnikov, ki so imeli največ pripomb, tudi dejansko povedano, da se nekako strinjajo s prerazporeditvami na ta način.

Potem naslednje, kar se tiče samega poziva Vlade, naj neposredna plačila in ostala sredstva uskladi z inflacijo. Torej neposredna plačila in pa investicijska sredstva so sredstva, ki so zajeta v evropskem proračunu in šele s spremembo evropskega proračuna oziroma rebalansa proračuna se lahko kakorkoli spreminja in potem naslavlja, da bi se kakorkoli ta sredstva, v nobenem primeru pa to ni možno na način inflacije.

Potem, preseneča me priporočilo glede trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev. Tukaj je Vlada, ves čas in pa ves čas na enakem stališču kot so deležniki in se tudi na nivoju Evropske komisije pogaja. V ta namen smo pripeljali v Slovenijo tudi predstavniki Evropske komisije in vsi deležniki so se s predstavniki Evropske komisije dejansko dogovorili, so bili seznanjeni, deležniki so seznanili predstavnike in predstavniki Evropske komisije so jim tudi povedali, da poznajo specifiko Slovenije, so si jo ogledali, in da je to zelo pomembno in da tudi vedo kaj pomenijo občutljiva območja v Sloveniji.

Poleg tega bo v mesecu juniju na obisku tudi komisarka za zdravje in varno hrano, ki ravno tako želi imeti sestanek z vodstvom ministrstva, da se pogovorimo tudi o tej temi in mislim, da tukaj z deležniki ni bilo nikoli nobene težave, da ne bi sodelovali oziroma, da ne bi bili na isti strani.

Potem naslednje, kar se nanaša, zakonske spremembe za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in v njihovo ohranitev proizvodnje. Jaz se popolnoma strinjam, da sokmetijska zemljišča, ki jih imamo v Sloveniji v zelo malem obsegu, torej urnih površin imamo 800 kvadratnih metrov na prebivalca, medtem ko od celotnih kmetijskih zemljišč imamo nekje okrog 2 tisoč 300 kvadratnih metrov, da ta kmetijska zemljišča moramo varovati in da je to zelo pomembno. Iz tega razloga tudi ustanavljamo delovno skupino, ki se bo lotila dejansko lotila varovanja teh kmetijskih zemljišč, torej spremembe zakonodaje na tem območju, da bi lahko varovali boljša kmetijska zemljišča in pa potem tudi zemljiške politike. Pri tem varovanju kmetijskih zemljišč je mogoče potrebno povedati, da sprememba zakonodaje je bila že v letu 2011 in pa tudi kasneje podzakonski akt, ki sta nekako prenesla to, da bi mogle lokalne skupnosti v svojih prostorskih aktih imeti dejansko trajno varovana kmetijska zemljišča, vendar letos v letu 2023 nobena lokalna skupnost nima nobenega trajno varovanega kmetijska zemljišča. 13 lokalnih skupnosti ima pripravljene smernice za svoje prostorske akte, da bodo ta kmetijska zemljišča varovali, ostale lokalne skupnosti pa nimajo še nič od tega. Me pa preseneča, v letu 2022, mislim, da je bil spremenjen Zakon o kmetijskih zemljiščih in bi se že takrat lahko ta vsebina naslovila, da bi se čim bolj ohranila trajno varovana kmetijska zemljišča.

Naslednje je torej sprejem ukrepa za ureditev verige preskrbe s hrano. Mi se popolnoma strinjamo, da veriga preskrbe s hrano v Sloveniji ne deluje in to vedno bolj ugotavljamo, dejansko je na eni strani na primarni strani kmet kot proizvajalec, na drugi strani je, potem veriga živilskopredelovalne zadruge, živilskopredelovalna industrija vse do trgovine. Čim bolj bi bila ta veriga povezana oziroma zelo pomembno je, da se že primarni proizvajalci med sabo povezujejo. V ta namen ima kmetijsko ministrstvo tudi že v svojem strateškem načrtu dejansko zagotovljena sredstva za organizacije proizvajalcev, ampak tukaj mora biti iniciativa dejansko in pa samo povezovanje. Interes mora biti na strani pridelovalcev.

Potem je še v zvezi s populacijo zveri in pa divjadi. Dejansko na populacijo zveri bo verjetno kaj več povedal državni sekretar, jaz bi se pa naslonila na zmanjšanje populacije divjadi. Mi smo dejansko sprejeli dvoletne lovsko upravljavske načrte, kjer smo vsepovsod povišali delež odvzema živali, to je predvsem zelo poudarjeno oziroma bilo pri divjih prašičih in pa pri jelenjadi, ki dejansko lahko delata največjo škodo in na ta način je bilo pri divji prašiči je že zdaj odvzem navzgor neomejen, dovoljena je uporaba vseh strelnih naprav, potem izplačilo finančnih spodbud za povečanje odstrela in pa višji odvzemi, torej, v dvoletnih načrtih. Kar se pa jelenjadi tiče, je pa zgornja meja odstopa in pri realizaciji odvzema povišana na 50 odstotkov, torej se je tudi zelo povišala. Dovoljen bo tudi lov v času zore in pa mraka in pa torej višji odvzem po obstoječi veljavni dvoletnih načrtih. Toliko bi jaz mogoče za začetek. Hvala.

Najlepša hvala ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z nami je državni sekretar Matej Skočir iz Ministrstva za naravne vire in prostor in predvidevam, da bi tudi on želel besedo.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane članice, člani odbora, ostali vabljeni. Hvala za besedo.

Zdaj nekako, kot je že ministrica uvodoma nakazala, bi podal nekaj dodatnih pojasnil predvsem k prvemu, drugemu ter osmemu priporočilu, ker gre pravzaprav za tematike, ki spadajo v pristojnost Ministrstva za naravne vire in prostor, gre pa za vprašanja Nature 2000, vprašanje okolijsko občutljivih travinj ter vprašanje upravljanja populacije velikih zveri.

Zdaj najprej, kar se tiče vprašanja zmanjševanja območja Natura 2000. Tukaj bi res želeli uvodoma poudariti, da gre za to družbeno zavezo, kako bomo varovali naravo. Ta območja so bila namreč določena v zahtevnem večletnem procesu pod budnim očesom Evropske komisije in tudi bila predmet več predsodnih postopkov. Revidiranje območje za leto 2023 namen drugačnega izvajanja ukrepov skupne kmetijske politike ni možno in tudi ne bo vodilo pričakovane spremembe, mislimo, da bi te zahteve lahko lažje naslovili s spremenjenim upravljanjem območij Natura 2000. Zdaj, kot je ministrica že omenila, Vlada je bila tukaj že izredno odzivna, mi smo za leto 2023 že pristopili k iskanju rešitev, našli v bistvu to prehodno obdobje, vendar bomo v nadaljevanju seveda nadaljevali tudi z iskanjem trajnih rešitev za 2024 in naprej, torej govorimo za režime za Naturo 2000 območja in OOTT, predvsem s ciljem, da bomo poskušali nekako uravnotežiti cilje prehranske varnosti na eni strani ter na drugi strani cilje varovanja okolja ter biodiverzitete. Jaz bi tukaj res želel poudariti, da pred tem odborom sem ravnokar prišel iz daljšega v bistvu sestanka, ki smo ga imeli tukaj s kolegi iz MKGP in ostalimi deležniki, predvsem v smislu iskanja določene fleksibilnosti, predvsem pa iskanja v bistvu določenih skupnih rešitev, da te izzive lahko pravzaprav tudi naslovimo. Zdaj, kar se tiče obsega površin v plačilu Natura 2000, ki je za leti 2023 in 2024 določene v strateškem načrtu, to je, kot je že ministrica omenila, začetno izhodišče je 750 hektarjev, če to prevedemo v relativni delež kmetijskih površin, gre za manj kot 0,2 % kmetijskih površin v uporabi, torej cilj je, da do leta 2027 pridemo do končnega števila, ki znaša 1700 hektarjev, ta pa v relativnem odstotku pomeni 0,3 % vseh kmetijskih površin v uporabi. Razumemo mi, da ne gre zgolj za relativna ali pa absolutna številka, ampak za temi številkami seveda stojijo kmetje s svojimi kmetijskimi gospodarstvi in kot je že ministrica izpostavila, naš cilj je, da do teh deležnikov, po naši začasni oceni je ta ciljna skupina nekje od 50 do 100 posameznikov, da se z ustreznimi rešitvami na njih naslovimo in pridemo do njih z individualnim pristopom in iščemo neke skupne rešitve. Druga pomembna tema, gre za okoljsko občutljiva trajna travinja, gre za del pogojenosti, standard, kot je že ministrica poudarila, gre za standard, ki zgolj prepoveduje spreminjanje ali preoravanje trajnih travnikov. Če je na tem območju že njivska površina, ta nizka površina na tem območju seveda lahko ostane. Na 18-ih območjih znotraj omrežja Natura 2000 je ta standard v bistvu že uveljavil od leta 2015, površine je določil strokovno naš Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, zajemale so okvirno 19 tisoč hektarjev, kjer je življenjski prostor dveh ali več vrst ali habitatnih tipov v slabem stanju ohranjenosti. Na teh 18-ih območjih se obseg kmetijskih površin v uporabi med leti 2015 in 2022 pravzaprav ni zmanjšal, še več, delež travniških površin, za katere kmetje vlagajo zbirne vloge, se je v tem obdobju pravzaprav še povečal. Zdaj, nova posledica novih pogajanj je seveda širitev OOTT na 11 novih območij, torej govorimo o skupni številki 29 območij, ki je, kot je že ministrica omenila, predvsem posledica zahtev Evropske komisije v teh pogajanjih. Predvsem pa je treba opozoriti, gre za območja, ki so po strokovni oceni pravzaprav življenjski prostor vrst in habitatnih tipov,

ki so v neugodnem stanju ohranjenosti oziroma se izkazujejo trendi spreminjanja kmetijske rabe na območju, ki lahko v kratkem ogrozijo tudi ugodno stanje travišč.

Kot že omenjeno, v letošnjem letu bo izveden še podroben proces pregleda teh območij z namenom, da te sloje ponovno redefiniramo, da tudi bolj natančno umestimo ta okoljsko občutljiva travna travinja, predvsem na te ključne površine za zagotavljanje trajnega travinja.

Še enkrat mogoče res poudarek, torej zahteve Evropske komisije so bile bistveno ambicioznejše, zahteve so bile, da v bistvu območje obsega več kot 70 tisoč hektarjev, v pogajanjih, je bilo izpogajano v bistvu površina, ki je vnesena v strateški načrt v velikosti 33 tisoč hektarjev.

Še kar se tiče informacije glede 8. priporočila, to pa je glede populacije velikih zveri in predvsem njihovem upravljanju, torej v Sloveniji že pravzaprav od vstopa v Evropsko unijo upravljamo z velikimi zvermi na način, da se zagotavlja njihovo varstvo in tudi zmanjšuje konflikte s prebivalstvom. Naš resor je v skladu z določbami uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah izdala dovoljenja za poseg v populacijo rjavega medveda. S tem ste se seznanili na tem matičnem telesu pred kratkim, odločba je bila izdana in v tem trenutku tudi v izvajanju, glede naslavljanja te problematike pa na ministrstvu pripravljamo v bistvu številne aktivnosti. Torej, v tem trenutku bomo imenovali strokovno posvetovalno skupino za sodelovanje pri upravljanju velikih zveri, katere naloga je podajanje strokovnih stališč ter predlogov za izvajanje nalog in ukrepov upravljanja velikih zveri v Sloveniji. Prav tako interesna posvetovalna skupina za sodelovanje pri upravljanju velikih zveri. In v tem trenutku tudi iščemo oziroma proučujemo najracionalnejši pristop za okrepitev pravnih podlag za delovanje intervencijske skupine, ki je v preteklosti že delovala in seveda je v bistvu naš namen, je ambicija, da v bistvu to skupino ponovno izpostavimo.

Zdaj, kar se tiče še izplačevanja odškodnin. Torej, izplačujemo odškodnine za škodo, ki jo povzročajo te zavarovane živalski vrt vrste. Govorimo o rjavem medvedu, volku in risu. Te se izplačujejo na podlagi Zakona o ohranjanju narave in Zakona o divjadi in lovstvu. Torej, do odškodnine so upravičeni vsi, ki ravnajo kot dober gospodar in naredijo vse potrebno, da premoženje obvarujejo pred nastankom škode. Seveda pa tudi sofinanciramo vse ukrepe za preprečitev nadaljnje škode, ki jo povzročajo živali zavarovanih vrst. Glede na to, da gre za kompleksno problematiko, je bilo po dogovoru tako s predsednikom Vlade in ostalimi v bistvu ključnimi resorji tudi dogovorjeno, da bomo v ta namen izpostavili še dodaten posvet. Ta posvet bo organiziran jutri, torej 12. 5. na temo Perspektive upravljanja velikih zveri v Sloveniji s poudarkom na rjavem medvedu. Seveda tukaj bosta glavna prisotna ključna dva deležnika, torej Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s prisotnostjo ministrice gospe Šinko in seveda tudi našega ministra gospoda Brežana. Bo pa kar široka paleta tako predavateljev kot govorcev. Govorimo o devetih predavateljev, predvsem, katerih cilj bo pa pač soočati različne poglede na izboljšanje upravljanja velikih zveri. In upamo tudi, da bomo prišli do v bistvu smiselnih in racionalnih odločitev. Za kakršnakoli dodatna pojasnila pa so vam tukaj s kolegom Bibičem na voljo iz Direktorata za naravo, tako da v nadaljevanju, če bo to potrebno oziroma če bo v razpravi tako tudi izkazano. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa tudi za vaša pojasnila. Želi kdo od preostalih vabljenih še besedo? Ja želi, in sicer z nami je predstavnik Delavskega društva hribovskih kmetij - Sem prav rekla? - in podeželja Cep Franc. Ste to vi, kajne? Ja. Dobrodošli in izvolite besedo.

Lep pozdrav iz Delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja vsem skupaj!

Subvencijske vloge so se začele. Petletno obdobje se je začelo. Ljudje vlagajo subvencije. Pri nas gredo vse čisto nevarne subvencije, ne vidijo se v tem okviru, teh 60, kaj so jih dali, ne vidijo, niso dosegljivi do njih. Tu imamo eno suhi mesni, paša Slovenija. To za nas ni ne omogočiti. Ne more izvajati ben, ker mi smo na bregi, mi ne moremo več žvali ven spuščati, ker imamo hleve za to naredite, mi smo delali po prepisih hleve in smo v teku let imeli hleve. In zdaj bi morali imeti živino fraj. Kje boš pa imelo živino fraj na takem velikem bregu, če imaš štalo. Kam boš jo spustil? Ker imaš štalo, potem pa par metrov ravnega potem pa breg. Mi moramo sami gledati, da imaš žival čim manj poškodb, da jih zapiramo, da nima zloma, tako imajo več. Tudi pride do problemov. In mislim, da je to s to suho ne vidimo, ne vidimo se kmetje čisto v tem. Ker brez veze, da gremo v to, če se je po tu ne vidimo ne. In mislim, da gremo, vsi grejo, vsi ostali gredo vsi navadne subvencije. Mislim, da Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, vas spoštujem, saj ste že, dajte, ko imate to te strokovne, ki pripravljajo, pa dajte nekaj, pokličite malo ljudje, ki so od rojstva na kmetijah, ker malo bodo svetovali. Mi vsega ne vemo, vi ste za tisto, ustvarjene, ki delata, mi smo pa za drugo. In bi lepši programi bi bili, lepše, lepše se bi iztekalo. In to bi bilo tisto pozitivno. Vse bi bilo, vse bi bilo nekaj na boljše. To jaz prosim, da bi to naredili, ker bi manj komplikacij bi prišlo. Vse bi bilo nekaj pozitivno, vse. Bolj bi se širilo vse tisto in bi bilo lepše kot za vas, kot za nas. Tu so pa neki programi, ki jih mi ne moremo ugotavljati, ne moremo vstopati.

Drugo bi pa rekel, glejte, saj kot mali kmet suša od 2003, ko je bila suša, nismo dobili nič . Majhne kmetije, 2006 nismo dobili nič. 2007 pa smo dobili izplačano 40 %, 2012 nismo dobili nič izplačano, 2017 nismo več vlagali, nismo več vlagali, 2020 tudi ne, ker tako nismo bili upravičeni, ampak je pa to žalostno, da so veliki kmetje dobili, so dobili, jih poznamo mi, jaz ne rečem, da meni ne daje za sušo, če imam jaz živino, jaz moram dati seno, koruzo, vse. Mi smo kupovali bale po 50, 60 evrov, tisto, da smo lahko živino preživeli, dobili pa nismo nič. Saj niso samo veliki kmetje, saj mali so tudi. Do sedaj smo mi tiste drobtine / nerazumljivo/ tisti mali kmet bil. Ko je prišel inšpektor nekemu na ogled, veliki kmetje, malo / nerazumljivo/ nepokošen, cele gradnje zapuščane. Ti pa če si mali / nerazumljivo/ nisi pokosil je pa že bil problem. Mislim, da bo ta Vlada tudi ministrica, da bo nekje red, da se naredi red, da mali ljudje smo tudi mali. Če ne bomo malega, ne bo velikega. Nas tako več veliko ni teh majhnih kmetij, hribovitih, to se zapušča kar precej. Probajte rešiti, da bo tisti, da bo človek z veseljem tiste brege obdeloval in delal pošteno, tako kot jih je do zdaj in bo imel tudi veselje. On, ko gre gor na splet, ko vidi kako dobijo eni, kako dobijo drugi mu mi do dela. Jaz spoštujem to Vlado. Dajmo skupno, s skupnimi močmi. Vi imate stroko, mi imamo prakso, da bi to lepše šlo. Taki sistem / nerazumljivo/. To mi pravimo, da denar kažeš enemu čez okno, ker ga vzeti ne more. Toliko bi jaz za enkrat povedal.

Tudi to bi povedal ekološko kmetovanje. Naj meni eni dokažejo to ekološko kmetovanje. Mi po bregu imamo samo suho krmo in ne moremo zdaj stopiti v ta program, ki jo kopljemo. Oni, ko pa danes kosi, jutri pa balirajo, pa ima ekološko kmetijo, pa kje ste to videli, kje to živi? To zavajamo potem ljudi to ekološko. Glejte, koliko se je zdaj pokosilo travnikov, danes se je kosilo jutri se je spravilo pa je ekološka kmetija. Mi pa, ko imamo vse ekološko, suho krmo, ki jih sploh ne moremo spravljati, mi pa ne dosegamo ciljev. Dajmo to prosim jaz, Ministrstvo za kmetijstvo pa Vlada, dajmo to rešiti pošteno, to bo najbolj moralno in bomo s skupnimi močmi hitreje pa močnejši bomo. Vi tam, vi pa tu pa vseeno. Vsi skupaj, vsi ki ste izvoljeni od državljan in državljanov Republike Slovenije, dajte, probajte res. Mi, ko imamo sestanke pa to, kar vse slišiš je žalostno. Žalostno je, ker kmetije skozi in mali kmetje, tiste drobtine do zdaj daje dol drobtine, pa edino, kar je zdaj gospa ministrica dala, neko malo boljšo kulturo za naše male kmetije, to je pozitivno in to se takoj, potem izve, se čuje in je to to tisti, vzdih malega. Komaj se že mantra pa garaš, pa potem injekcija eno dobi, to pa tudi. Meni je zadnjič prišla inšpektorica, mi je najavila, lepo, da pride lepo in prav, da pride k meni, da pogleda, to je to. Na ti dan se je pa krava čohala / nerazumljivo/. V redu, je rekla, to si pripravite čez 14 dni pride, jaz to skozi delam, to večkrat krave izgubijo pa živina, / nerazumljivo/ Je prišla 14 dni 35 evrov. Ne bi pa rekel, da je ona meni kazni, če je / nerazumljivo/ prišla jaz nisem tega naredil, jaz pa ne morem iti v štali. / nerazumljivo/ čez dve uri pa lahko ona pride pa jaz kazen plačam. Bodimo realni in podpiramo tudi malega človeka v kmetijstvu, ne pa ukrepi, ukrepi. Ukrepi so eno. Ukrepi, če enkrat nekaj podpišeš, moraš, pojdite, jih delati, drugače je kazen. Vsaka stvar je taka. In tu, lepo prosim in se zahvaljujem vsem skupaj, pa hvala lepa.