Lepo pozdravljene, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Pričenjamo 30. sejo Odbora za zunanjo politiko. Sporočam, da bom današnjo sejo vodil po pooblastilu predsednika odbora sam, predsedniku pa seveda želimo čim hitrejše okrevanje. Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci. Prejel sem opravičila kolega Jerneja Vrtovca in kolega mag. Mateja Tonina, na seji pa s pooblastilom sodelujejo Jožef Jelen namesto poslanca Janeza Janše, ki ga še ni, potem Mirjam Bon Klanjšček nadomešča poslanko Leno Grgurevič in kolega Jani Prednik nadomešča predsednika Predraga Baković.

Prehajamo pa na določitev dnevnega reda seje odbora. 16. maja ste prejeli tudi predlog za širitev dnevnega reda s točko 3a, in sicer je to točka Predlog zakona o ratifikaciji Protokola o spremembi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in bi zdaj predlagal, da glasujemo o predlogu širitve s točko 3a.

Glasujemo torej za širitev dnevnega reda. Za je glasovalo 9, proti nihče.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da ste se strinjali s širitvijo vsi navzoči.

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Tako pa je tudi določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovano širitvijo.

Prehajamo pa na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, ob kateri lepo pozdravljam tudi predstavnice oziroma ministrico za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, predstavnike ministrstev, Vlade in ostalih strokovnih služb. Kot ste že seznanjeni, je 1. točka dnevnega reda uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah in bi predlagal zdaj, da tako kot po navadi izberemo en sklop vprašanj, ki jih potem zastavimo ministrici, potem pa bi čas za odgovore predal ministrici, gospe Tanji Fajon. Vabim k besedi zdaj zainteresirane poslanke in poslance, ki bi želeli postaviti kakšno vprašanje. Izvolite. Če vprašanj … Je? Kolegica Eva Irgl, izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Bom jaz rešila čast tega odbora, ker očitno nima nihče nobenih vprašanj za ministrico za zunanje zadeve, pa vendarle se zelo pomembne stvari dogajajo okrog nas in prav je, da kdaj tudi kaj vprašamo ministrico, ki si je vendarle vzela čas, da je z nami danes.

Zdaj v Ljubljani poteka diplomatska konferenca za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih zločinov zoper človečnost oziroma hudodelstev, če se ne motim, bo potekala do 26. maja. Spoštovana gospa ministrica, vi ste povedali, da gre za mejnik na področju mednarodnega kazenskega prava, ki želi na nek način doseči, da se olajša sodelovanje med državami pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov. Jaz seveda to v celoti podpiram, mislim, da je prav, da se take razprave odpirajo in da tudi kot družba pokažemo, da ko govorimo o zločinih, da vemo, da ne smejo ostati nekaznovani in da moramo storiti vse v prvi vrsti, da do njih sploh ne pride, potem pa, če se že zgodijo, saj vidimo kaj se dogaja tudi v vojni v Ukrajini, potem moramo storiti vse, da postavimo stvari na svoje mesto. Prejšnji teden smo tudi na predlog koalicijskih poslanskih skupin podprli deklaracijo o holodomoru kot genocidu. Holodomor se je zgodil, kot veste, v letih 1932, 1933 v Ukrajini, povzročena je bila umetno povzročena lakota, torej ljudje so bili, več milijonov ljudi je bilo izstradanih do smrti s strani stalinističnega, komunističnega režima. Že prej je to resolucijo sprejel Evropski parlament, tudi nekatere druge evropske države, pomembno pa je, da smo, da s to resolucijo damo jasen signal kot družba, da se zavedamo razsežnosti takšnih grozovitih dejanj in pa ravnanj, predvsem pa s tem kažemo človečnost, človečnost do žrtev in njihovih svojcev. Zdaj pa me zanima, spoštovana ministrica, glede na to, da v Ljubljani poteka ta pomembna konferenca, začela se je 15. maja, kako poteka, kaj vse ste že dosegli na tem nivoju. Zanima me, ali vi podpirate resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki obsoja totalitarne režime, ki obsoja genocidna ravnanja, zločine zoper človečnost in mogoče, če mi lahko tudi še odgovorite na vprašanje, ali so tudi na diplomatski konferenci seznanjeni s tem, kaj se je dogajalo tudi na slovenskih tleh v naši polpretekli zgodovini. To so zelo pomembna vprašanja in prav je tudi, da jih odpiramo, prav je, da danes, kako naj rečem, ta konferenca pokaže, da vsi skupaj zmoremo storiti korak naprej in obsoditi takšne zločine, kot so se dogajali v preteklosti, predvsem pa, da znamo skupaj stopiti naprej v neko bolj mirno in bolj svobodno prihodnost, kar je tudi temelj Evropske unije, to se mi zdi pomembno. Torej, zanima me samo to, kako ta konferenca trenutno poteka, na koncu kaj pravzaprav želite doseči s tem. In seveda jaz to sodelovanje med različnimi državami v okviru preiskav in pregona najhujših kaznivih dejanj v celoti podpiram, se mi zdi to pomembno tudi za zdravo družbo. Najlepša hvala za vaš odgovor že vnaprej.

Hvala lepa, kolegici Evi Irgl. Mogoče še kakšno vprašanje? Dr. Anže Logar.

Hvala lepa, predsedujoči. Zdaj, dobre tri tedne nazaj je Evroaktiv objavil, da se je Slovenija pridružila skupini 9-IH držav, ki se zavzemajo za ukinitev veta v skupni zunanji varnostni politiki. Pa me zanima, kakšno je stališče ministrice na to temo, kdaj bo odprla kakšno razpravo o tej temi, glede na to, da gre za posebej za države, kot je Slovenija, za temeljno vprašanje glede zunanje politike in varovanja interesov v neki večji skupnosti in ali to članstvo kakorkoli pomeni, da trenutno vodstvo ministrstva zagovarja ukinitev pravice ta v skupni zunanji varnostni politiki.

Hvala lepa dr. Anžetu Logarju. Jaz bi pa ministrico mogoče prosil, glede na to, da smo opravili že kar nekaj tudi je bilo razprav na to temo, pa tudi potekala je tudi seja na to temo, mogoče situacijo glede kibernetskega incidenta v bistvu. Kako ste stvari na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve pravzaprav odpeljali zdaj v tem času? Če je kaj aktualnega oziroma novega? Pa glede na to, da so podatki seveda tajni, mogoče zgolj čisto informacija o aktivnostih. Hvala lepa in vam s tem tudi predajam besedo.

Hvala lepa, predsedujoči. Dobro jutro vsem navzočim na seji Odbora za zunanjo politiko! Hvala tudi za povabilo in za vprašanja.

Pa bom začela s prvim vprašanjem poslanke Irgl glede konference, ki poteka v Ljubljani. Tu moram reči, da smo izjemno ponosni za celoten projekt. Gre namreč za projekt priprave na to konferenco 12 let in dejansko je 80 podpisnic držav, ki so zavezane res te odgovornosti in sodelovanju čezmejnemu pri preiskavah in pregonih najhujših hudodelstev, vojnih zločinov, genocida in podobno.

Konferenca sama se je začela v ponedeljek v Sloveniji. Iniciatorke so bile Slovenija, Nizozemska, Belgija, zraven zunaj evropskih držav Argentina, Senegal, Mongolija. Tudi ministrice nekaterih držav so bile prisotne. Na politični ravni se je konferenca v ponedeljek odprla z jasnimi sporočili, da so države, ki so danes podpisnice, iskreno zavezane k temu, da naredimo korak naprej v čezmejnem sodelovanju s konvencijo, ki naj bi bila izpogajena po 14 dnevih za krepitev čezmejnega sodelovanja v preiskavah in pregonu, kot sem omenila, najhujših zločinov, hudodelstev. Zdaj poteka konferenca na strokovni ravni. Vsak dan praktično potekajo različni panelni sestanki. Vodi tuja sodnica in veliko je delegacij v Sloveniji, 71 do 26. maja. Gre res za en izjemen projekt, verjetno za največjo tovrstno mednarodno konferenco, ki jo gosti Slovenija. Vsi seveda upamo in pričakujemo, da bo konferenca uspešna. Velika je zavezanost. Po prvem dnevu lahko rečem, da je bila izjemno dobra atmosfera, da bo na koncu tudi sprejeta konvencija, ki bo prva te vrste, da bo krepila pravzaprav medsebojno pravno pomoč, kar je tudi naslov konference MLA (Mutual Legal Assistance) med državami, ki bodo zaveznice podpisnice. Seveda je tu še odprto vprašanje obsega zločinov, definicija zločinov. To je zdaj stvar zelo tehničnih pogajanj med državami. Še enkrat v upanju, da bo konvencija sprejeta in da se bo tudi, kot vse kaže, imenovala po prestolnici Slovenije ali bo to Ljubljansko-Hanžka deklaracija, ampak na vsak način je nekaj, kar nam potrjuje, da je Slovenija vedno, tudi v preteklosti, bila zavezana accountability, torej odgovornosti pri pregonu in preiskavah najhujših zločinov. Tako da v tem kontekstu lahko samo rečem, da konferenca se je začela uspešno. Je optimizem, je zavezanost držav. Potem po sprejetju konvencije naj bi sledile ratifikacije, deponirana naj bi bila v Haagu. Od ratifikacij in hitrosti ratifikacij bo tudi odvisno, kako hitro bo uveljavljena, vsaj v tistih državah, ki bodo ratificirale. Si pa seveda želimo, da bi k temu pristopilo še več držav, tudi v nadaljevanju, ker so bile vabljene pravzaprav vse države v okviru Organizacije združenih narodov.

Zdaj, kar zadeva tragične posledice totalitarnih in avtoritarnih režimov v tem kontekstu želim jaz samo čisto osebno povedati, je, da je nujno vedno opozarjati na vse posledice totalitarnih in avtoritarnih režimov. Te ideje na žalost najpogosteje uspevajo v časih različnih kriz, ko so ljudje prestrašeni, ko je občutek nelagodja, ko so mogoče tudi institucije ali sistemi nekje nestabilni. Ampak jaz bi rekla, da obžalujem, da tudi v časih 70 let po koncu II. svetovne vojne nas še vedno prepogosto pretresejo različne travme, ki smo jih doživeli pravzaprav tudi v času totalitarnih režimov si želim, da se ukvarjamo res s sedanjostjo in s prihodnostjo, s preteklostjo pa prepuščamo zgodovinarjem.

Kar zadeva drugo vprašanje kvalificirane glasovanja s kvalificirano večino, hvala poslancu Logarju. Zdaj, zadeva je v začetku. Samo sodelovanje Slovenije, gre za skupino prijateljev, je pravzaprav šele začetek zelo napornega in dolgotrajnega procesa, kjer se še ne ve kakšen bo tudi sam potek procesa in kakšno bo tudi odločanje. V četrtek, 4. maja, je bila res objavljena ta izjava ministrov za zunanje zadeve skupine prijateljev glede začetka delovanja o glasovanju s kvalificirano večino v zunanji politiki, to je članice, ki smo podpisale skupino prijateljstva, smo Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Slovenija in Španija. Slovenija se je vedno zavzemala ves čas zunanje politike za močno, bolj povezano, preglednejšo, učinkovitejšo Evropsko unijo, ki bo imela zelo potrebno globalno težo za zaščito vseh svojih vrednot in pa interesov. In v tej luči je še vedno in izrazito pomembno delovanje v smeri krepitve strateške avtonomije Evropske unije. Hkrati pa je tudi pomembno zaradi geopolitičnih sprememb, ki se danes dogajajo v svetu, krepiti učinkovitost Evropske unije. Vsi se zavedamo, da je veliko izzivov, veliko težav, zlasti na področju skupne zunanje in varnostne politike, če si res želimo, da bo Evropska unija en pomemben globalni akter. In zato smo se tudi z mojo odločitvijo pridružili razpravi od vsega začetka, ki govori o možnosti glasovanja s kvalificirano večino na področju skupne zunanje in varnostne politike, kjer to že tudi dopuščajo obstoječe pogodbe Evropske unije. Kaj mi s tem želimo? Mi s tem želimo predvsem zelo proaktivno sodelovati, si zagotoviti, da bodo naša stališča od vsega začetka v tej potrebni razpravi ali pa morebitni tudi pomisleki, ki so zlasti s pozicije majhnih držav v največji meri upoštevani že v samem začetku razprav. Mi bomo aktivni pri pripravi vseh možnih scenarijev, kako uporabljati instrument za silne zavore, tudi to je zelo pomembno vedeti, ki je ključen za zaščito vseh naših vitalnih nacionalnih interesov, kadar se glasuje s kvalificirano večino. Zdaj pa, če gledamo samo kvalificirano večino, vi veste, da imamo blokade samo, če gledamo na področju širitvene politike. Kar zadeva naš pristop, torej k skupini prijateljstva, je razmislek, da vidimo od vsega začetka kam bo razprava peljala, brez kakršnegakoli zaključka in brez kakršnekoli zaveze, kakšno bo na koncu stališče Slovenije. Meni se to zdi ključno, moram pa povedati, da bo prva razprava skupine prijateljev, da bomo sploh vedeli, kje in kako se lotevamo kvalificirane večine, se zgodila ob robu ministrstva oziroma ob robu zasedanja ministrov za zunanje zadeve, zdaj na naslednjem sestanku vodi iniciativo Nemčija ta trenutek, ampak še enkrat je cela zadeva v začetku razprave in zdi se mi, da je prav, če Slovenija tu v samem začetku igra proaktivno vlogo s svojimi pogledi in stališči, da nas pozneje kaj ne preseneti.

Hvala.

Tretje vprašanje, se opravičujem predsedujočemu, je bilo pa vprašanje glede kibernetskega napada. Zdaj tu kaj dosti več pravzaprav ne morem povedati glede kibernetskega incidenta. Mi smo pripravili zaključno poročilo na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, to poročilo je zaupne narave, je interne narave, ne more biti obravnavano javno v tej fazi, zdaj lahko samo potrdim še enkrat, da po potrditvi kibernetskega incidenta smo nemudoma res sprožili vse ukrepe v skladu z zakonodajo za odstranitev in preprečitev dodatnega širjenja prepoznane zlonamerne kode in pa pristojne službe Republike Slovenije v sodelovanju z ministrstvom izvaja tudi pregled dogodka, preverjajo izvor napada in v času vseh zamejevalnih ukrepov so delovni procesi ministrstva, tudi skrb za državljanke in državljane Republike Slovenije potekali nemoteno, nemoteno, z izjemo pač tistih nenujnih stvari, ki so bile sicer odložene zaradi tega, ker je bilo treba zaščititi registre in podatke. Mi smo na ministrstvu po incidentu v sodelovanju z drugimi organi tudi še okrepili dodatno kibernetsko varnost in bomo v prihodnje, to je bila ena pomembna lekcija za nas in iskreno mislim, da ne bomo edino ministrstvo ali institucija, moramo vsi skupaj posvečati tej problematiki vedno večjo pozornost. Hvala lepa.

Hvala lepa gospe ministrici. Bi morda želel zastaviti še kdo? Dr. Anže Logar, izvolite, dodatno ali dodatno. Hvala.

Hvala lepa, predsedujoči. Jaz moram reči, da nisem prejel odgovora. Namreč, vprašal sem kdaj bo resorni odbor, torej odbor, ki je zadolžen za razpravo o ključnih zunanjepolitičnih dilemah, opravil to razpravo. In tudi nisem dobil mnenja ministrice. Ministrica je povedala, da se zavzema za krepitev učinkovitosti, da bodo naša stališča upoštevana že od začetka. Zdaj, če bodo naša stališča začela upoštevana od začetka, me zanima, kakšna so ta naša začetna stališča, ker ta začetna stališča v tej razpravi še niso bila obravnavana na Odboru za zunanjo politiko. Poleg tega je Slovenija edina od članic, ki se je pridružila skupnosti po letu 2004, ki sodeluje v tem klubu. Jaz razumem, da je Nemčija zainteresirana, da se vprašanje veta umakne oziroma da se vprašanje veta umakne iz regulative sprejemanja skupne zunanje in varnostne politike. Nenazadnje, kanclerka Merkel je bila zadnja predstavnica nemške politike, ki je strogo zagovarjala možnost držav, majhnih držav, posebej tistih, ki so se pridružile Evropski uniji po veliki širitvi leta 2004, da s tem, ko imajo pravico veta, v bistvu uveljavljajo svoje interese in da s tem nadproporcionalno povečujejo svoj položaj znotraj skupnosti. Kolikor sem pa razbral iz, sicer posredno, iz stališč zunanje ministrice, se pa ministrica nagiba k temu, da se odpravi pravica veta. Zato bi tu vendarle želel bolj eksplicitno mnenje. Zdaj, če ministrstvo še nima tega mnenja, potem pa mnenje ministrice, ki ga zagovarja in ki ga namerava zagovarjati od začetka te razprave na ravni Evropske unije.

In samo še eno vprašanje ministrici. Ali ocenjuje, da če Nemčija ne bi bila za to, da se ukine veto in velike države vse sodelujejo v tej skupini, da bi potem to razpravo sploh imeli na dnevnem redu?

Hvala lepa dr. Anžetu Logarju. Ima še kdo mogoče od kolegic in kolegov kakšno vprašanje? Če ne, ministrica, izvolite.

Hvala lepa. Jaz sicer verjamem, da sem zelo jasno povedala stališče kam gremo in zakaj gremo v to razpravo. Bom pa z veseljem ponovila. Ta teden sem imela priložnost se pogovarjati o tem tudi z belgijsko zunanjo ministrico. Belgija, Luksemburg so tudi države, ki imajo razmislek resen, kako nekako narediti zunanjo politiko oziroma učinkovito glasovanje in v kako smer peljati to razpravo. In so se enako, z enakimi zadržki mogoče kot mi odločali, da smo v štartu v razpravi zraven. Zakaj? Ker obenem, ko bo potekala razprava ali odločamo s kvalificirano večino in se izognemo vetu bo hkrati potekala tudi še posebej aktivna velika razprava, zlasti s strani mogoče Belgije, Luksemburga, Slovenije pri pripravi pregleda scenarijev, kakšno je to, kar sem omenila prej, so uporabe možnosti instrumenta zasilne zavore, ki je izjemno tudi pomemben za zaščito nacionalnih interesov, kadar se glasuje s kvalificirano večino.

Mi smo opravili en razmislek tudi znotraj ministrstva. Ne bom rekla, da je stališče dokončno. Kaj se dogaja recimo v primerih, ko imamo na mizi blokade, kot je bila blokada vprašanju širitve na Severno Makedonijo oziroma začetka pristopnih pogajanj s strani ene države. Ta blokada je bila izrazito nacionalistično oziroma nacionalno obarvana s strani ene države z notranjepolitičnimi izvori in je ovirala sam nadaljevanje in postopek širitve, ko gre za vprašanje uporabe veta. In tu se pač pojavlja razmislek, jaz mislim, da je legitimen, ali je možno se taki uporabi veta izogniti, zato da pospešiš lahko kje odločitve. Tu v tem primeru, kot imamo mi razmislek, konkretno pri samem procesu širitve. Še enkrat pa, mi bomo v štartu zraven, da slišimo tudi stališča drugih držav, da vidimo, v katero smer gre razprava, da smo pokazali aktivno vlogo, ko gre za tako pomembne odločitve, da mogoče kak sistem odločanja pospešimo. Če bo šla razprava v napačno smer, potem zagotovo bomo prvi, ki bomo, ne samo, da bomo opravili vse razprave v pristojnih odborih v parlamentu, se odločali skupaj. Tako lahko samo zagotovim, ne datuma, vendar pa, da bodo pristojna delovna telesa tekoče obveščena, da smo s pristojnimi sekretarji Odbora za zunanjo politiko, Odbora za evropske zadeve že opravili pogovor glede morebitne priprave informacij o aktivnostih Slovenije, in bomo seveda vas sproti obveščali.