9. redna seja

Komisija za nadzor javnih financ

18. 5. 2023

Transkript seje

Spoštovane kolegice in kolegi, vsi ostali prisotni, vabljeni gostje, pa tudi VSI, ki spremljajo sejo Komisije za nadzor javnih financ, vse lepo pozdravljam! Začenjam 9. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da je zadržan poslanec Janez Cigler Kralj. Kot nadomestne člane oziroma nadomestne članice komisije s pooblastili pa imamo samo eno obvestilo, in sicer mag. Bojana Muršič nadomešča poslanca Janija Prednika.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje. Ker tudi v poslovniškem roku ni bilo nobenih obvestil ali predlogov za spremembo, je dnevni red določen takšen, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2023.

Predlog rebalansa z dne 21. 4. 2023 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2023 je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Predlog bomo obravnavali na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, in sicer kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti. Zato smo k točki povabili Ministrstvo za finance, gospo Jano Ahčin, predsednico Računskega sodišča Republike Slovenije ter Računsko sodišče Republike Slovenije.

Predlagam, da uvodno predstavitev predloga rebalansa proračuna podajo najprej predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance, nato pa bom dal besedo tudi Računskemu sodišču, da predstavi mnenje o tistem delu predloga rebalansa, ki se nanaša na Računsko sodišče kot institucijo. Torej, dajem predstavnici Ministrstva za finance, da nam kratko predstavi predlog rebalansa proračuna. Bi pa uvodoma samo še en kratek stavek povedal, in sicer, hvala za vašo udeležbo, se pa na delovne komisije oziroma udeležba na delovnih komisijah Državnega zbora, je tudi parlamentarna praksa takšna, da se vedno udeležujejo ministri ali pa državni sekretarji, ampak razumem, da na Ministrstvu za finance je odsotnost državne sekretarke podaljšana. To je bil tudi razlog, da smo sejo prestavili z devete na dvanajsto uro. Ampak prav je, da se o tem tudi predhodno obvesti zainteresirano delovno telo. Hvala pa za vašo udeležbo. Gospa direktorica, izvolite, beseda je vaša.

Mojca Pirnat

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani!

Jaz bi se želela najprej opravičiti v imenu državne sekretarke, zaenkrat je še na seji Vlade in se bo pridružila takoj, ko bo mogoče; upam, da bo Vlada pravočasno končala. Uvodoma bi povedala, da je Državni zbor Republike Slovenije po sprejetju sprememb proračuna Republike Slovenije 2023 sprejel tri pravne akte, ki predstavljajo ustrezen pravni okvir za implementacijo reorganizacije državnih organov oziroma preoblikovanje ministrstev. To so Zakon o Vladi, spremembe in dopolnitve Zakona o državni upravi ter Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe Organi v sestavi ministrstev. Kljub dejstvu, da javnofinančni predpisi vsebujejo pravne podlage za financiranje delovanja neposrednih uporabnikov v primeru, če se med letom spremeni njihovo delovno področje in tudi v primeru, če se ustanovi nov državni organ po sprejetju proračuna, je nemoteno, učinkovito in transparentno delovanje državnih organov mogoče zagotoviti le tako, da imajo ti neposredni uporabniki proračuna države sprejet tudi svoj finančni načrt. Zato je Vlada Republike Slovenije tako tudi pristopila k tako imenovanemu tehničnemu rebalansu.

Predlog rebalansa proračuna dva 2023 ohranja z razrezom določen zgornji nivo skupnih proračunskih izdatkov, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela 23. 3. 2023. V predlogu rebalansa proračuna 2023 so prihodki načrtovani v višini 13,1 milijarda evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna 2023 nižji za 1,7 % oziroma 233,4 milijone evrov, in sicer ocene davčnih prihodkov so nižje za 83 milijonov evrov, predvsem zaradi nižje rasti iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb. Nižja rast je posledica nižje, nižjega poračuna za leto 2023 in rahlo slabšega poslovanja podjetij od predvidenega zaradi vplivov, ki so jih bila ta deležna ob spopadanju z energetsko krizo. Nedavčni prihodki so višji za približno 130 milijonov evrov predvsem iz naslova prihodkov od obresti. Predvideni kapitalski prihodki, prejete donacije in transferni prihodki so višji za 17,5 milijonov evrov. Prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU so nižji za 308 milijonov evrov, ključni razlog pa je, da bomo s strani Evropske komisije končno plačilo za programsko obdobje 2014-202 prejeli predvidoma leta 2025 v višini 5 % ter zaradi zamika izvajanja večletnega finančnega okvirja za obdobje 2021-2027.

Odhodki so načrtovani v skupni višini 16,1 milijarde evrov in so v primerjavi s spremembami proračuna 2023 nižji za 3,6 % oziroma za šeststo a 609 milijonov evrov. V primerjavi s spremembami proračuna 2023 se v predlogu rebalansa proračuna 2023 načrtuje največje znižanje odhodkov proračuna v bilanci prihodkov in odhodkov na politiki Intervencijski programi in obveznosti, predvsem zaradi spremenjenih okoliščin na področju blaženja posodic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo. Ob pripravi sprememb proračuna 2023 so bile seveda razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi razmerami, skladno s tem pa se tudi s predlogom rebalansa proračuna 2023 rezerve za ta namen prilagaja dejanskim razmeram na trgu. To tudi pomeni, da se je v A bilanci odhodkov se znižuje glede na spremembe proračuna 2023 za ta namen 323 milijonov evrov, rada bi pa povedala, da so pa sredstva načrtovana dodatno v B bilanci, sicer v višini 55 milijonov evrov na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, in sicer za likvidnostne ukrepe za področje gospodarstva, približno 80 milijonov bo pa prišlo v leto 2024, ker bodo dejansko gre za zamik in bodo izplačila v naslednjem letu. Kar se tiče covida, je bilo znižanje za 74 milijonov evrov, znižujejo se pa tudi sredstva iz naslova kohezijske politike, 2021-2027, kot sem že prej omenila, zaradi spremembe dinamike. Kljub vsemu temu navedenemu znižanju pa ohranjamo še vedno nivo izdatkov za investicije v višini kot je bila načrtovana v spremembah proračuna za leto 2023, in sicer v višini 2,5 milijarde evrov, kar je največ do sedaj.

V letu 2023 bodo z investicijskega vidika v ospredju projekti, podprti z EU viri iz večletnega finančnega obdobja 2014-2020, ki se v letu 2023 tudi končuje, hkrati pa bo tudi pospešeno izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost ter pričetek izvajanja nove finančne perspektive za leto 2021-2027.

V bilanci prihodkov in odhodkov se tako za leto 2023 načrtuje primanjkljaj v višini 2,9 milijard evrov oziroma 4,5 % BDP. Primanjkljaj je v Predlogu rebalansa proračuna v primerjavi s spremembami proračuna nižji za 376 milijonov evrov, ker pa bodo prihodnja leta znova v veljavi fiskalna pravila in bo v veljavi zahteva, da je treba primanjkljaj sektorja država znižati po 3 % in dolg po 60 % BDP, je bilo potrebno za dosego tega cilja tudi pri pripravi rebalansa s proračunskimi sredstvi države upravljati preudarno, torej z nižjim načrtovanjem primanjkljaja.

V računu finančnih terjatev in naložb so v predlogu rebalansa proračuna 2023 prejemki načrtovani v višini 14 milijonov evrov, izdatki pa v višini 750 milijonov evrov. Razlika med prejemki in izdatki je tako negativna, v višini 736 milijonov evrov. V računu financiranja pa se v predlogu rebalansa proračuna 2023 načrtuje za 1,5 milijarde odplačil dolga. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna tako zadolžitev v višini 4,2 milijarde evrov.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj dajem besedo še predstavnici Računskega sodišča.

Prosim.

Katja Božič

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanka in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade!

Najlepša hvala za besedo!

(Katja Božič, vrhovna državna revizorka.)

V imenu Računskega sodišča se najlepše zahvaljujem za vabilo na današnjo sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Naj uvodoma poudarim, da Računsko sodišče predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2023 ni revidiralo, zato se glede njega ne more opredeliti, bomo pa tako po izteku koledarskega leta, tako kot vsako leto, na podlagi 25. člena Zakona o Računskem sodišču in 97. člena Zakona o javnih financah, izvedli revizijo Predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2023.

Kar se tiče konkretno Računskega sodišča in njegove vloge v predlogu rebalansa proračuna. Računsko sodišče ima tako v sprejetem proračunu kot tudi v rebalansu zagotovljena sredstva v višini 8 milijonov 295 tisoč 400 evrov. Z rebalansom se povečujejo sredstva na plačah za 50 tisoč evrov glede na sprejeti finančni načrt, predvsem zaradi sprejetih pravnih podlag po sprejem, sprejetju spremembe proračuna, ki pač so prinesle določene uskladitve na področju plač in stroškov povezanih s plačami. Ta manjkajoča sredstva na plačah bomo zagotovili z internimi prerazporeditvami.

Najlepša hvala.

Najlepša hvala.

Želi kdo od vabljenih gostov še razpravljati? (Ne.) Nihče, potem se najprej odpiram razpravo med poslankami in poslanci.

Najprej bi želel jaz razpravljati, tako da prosim, da bi še potem v nadaljevanju, gospod Horvat, gospa Pekošak. Okej, najlepša hvala.

Torej, spoštovana predstavnica ministrstva. Jaz imam par vprašanj, uvodoma, pa upam, da ste prebrali pripombe fiskalnega, pripombe Fiskalnega sveta. Imam pa vprašanje in sicer, kako se v rebalansu kaže želja po večji dodani vrednosti slovenskega gospodarstva? Kajti na drugi strani pojdimo pogledat postavke pri Ministrstvu za gospodarstvo, tudi pri Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, in vidimo, da tako opevane želje po večji dodani vrednosti slovenskega gospodarstva, skozi ta rebalans proračuna ni zaslediti prave smeri.

Nadalje pa splošno še vprašanje, preden pridem na razpravo, kako se skozi rebalans razvidne reforme, želje po reformah? In sicer, če govorimo na eni strani dajemo zaveze, da bo zdravstvena reforma predstavljena 1. 7., me zanima na kakšen način se skozi ta rebalans, ko se načrtuje porabo pa prihodke, na kakšen način je želja po zdravstveni reformi razvidna. Pa davčna reforma, ki je hrbtenica vseh reform. O davčni reformi ste sami na ministrstvu govorili v kakšno smer boste zapeljali, potem ste potegnili eno ročno zavoro, ampak še vedno davčna reforma, se pravi, je v planu, če smo prav razumeli ministra. Še huje, plačna reforma in imam vprašanje. Ta trenutek potekajo usklajevanja oziroma že pogajanja s sindikati javnega sektorja. Izhodišče pogajan je na 650. milijonih evrov, kar smo izvedeli lahko iz medijev in medijskega poročanja okrog tega. Torej, ali planirate v tem rebalansu, na kakšen način tudi plačno reformo, v kakšnem obsegu? Ali bo potrebno potem, ne vem, septembra, oktobra nov rebalans proračuna? V rebalansu je tudi predvidenih še več investicij, kar je dobro, ampak bi pa rad odgovor na eno vprašanje, se pravi, investicij res znatno več in za čas, ko pada bruto domač proizvod, so investicije, imajo multiplikativne učinke, zlasti ko govorimo o gradbeništvu in tako naprej, se pravi, diha z njimi lahko celotno gospodarstvo, ampak kako gledate hkrati tudi na absorpcijske zmožnosti slovenskega gospodarstva. Se pravi, naj vam povem, da je na začetku tega mandata bivši državni sekretar, gospod Božič, na prvi seji te Komisije za nadzor javnih financ govoril, da smo z zagonom investicij šli že kar malce daleč, da smo že malce pregreti, in da je tu eno veliko vprašanje na kakšen način in kakšne so naše absorpcijske zmožnosti. Torej, glede na to, da se investicije povečujejo, jaz ocenjujem, da je to okej, ampak hkrati bi potrebovali tudi na drugi strani odgovor glede absorpcijskih zmožnosti celotnega gospodarstva in gradbenega sektorja, pa tudi od ostalih deležnikov, ki poganjajo seveda investicije.

Nadalje še to, en komentar. S predlogom rebalansa je za letošnje leto predviden pač visok primanjkljaj državnega proračuna, govorimo o 4,5 % bruto domačega proizvoda. Na to številko vplivajo interventni ukrepi za blažitev posledic draginje in epidemije, ter tudi tako imenovan očiščeni primanjkljaj brez učinka, torej, interventnih ukrepov. In če tudi prav razumemo vse dokumente, ki so danes na mizi, proračuna, je prav slednji, torej očiščen primanjkljaj ključen razlog za občutno povečanje primanjkljaja glede na lansko leto, torej govorimo o 2,2 odstotni točki bruto domačega proizvoda. Torej, v enem delu se lahko izgovarjamo na draginjo, v drugem delu pa se zagotovo ne moremo zagovarjati na draginjo. Zdaj, rast očiščene tekoče porabe, naj povem, da je bila tudi letos precej višja od dolgoletnega povprečja in tudi od ocene rasti srednjeročnega gospodarskega potenciala, kar verjetno zagotovo veste, da je v nasprotju s smernicami Evropske komisije, ki v bistvu države članice poziva k omejeni rasti tekoče porabe.

Torej, za uvod tole. Bi pa rad vprašal na temo zdravstva še še ena stvar, in sicer pri postavkah za zdravstvo je razvidno, da so proračunska sredstva Ministrstvu za zdravje potem po tem predlogu rebalansa proračuna zmanjšujejo za 23 milijonov evrov, torej na skupno 904 milijone evrov. V podpostavki za investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni se namenja 44 milijonov evrov manj kot v sprejetem proračunu, kar pomeni, da se bo za tovrstne investicije namenilo 85 milijonov evrov. Torej govorimo o sekundarni in terciarni ravni našega zdravstvenega sistema.

Torej, katere investicije, gospa direktorica, bodo zato trpele in se ne bodo izvedle v zdravstvu. V prejšnjem mandatu je bil sprejet tudi Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2031, ravno zato, da bi se v desetih letih postopoma izvedle najpomembnejše in za leto 2023 je v zakonu bilo predvidenih 205,6 milijonov evrov, torej za investicije v zdravstvu govorimo. Torej glede na to, da bo proračunski vir občutno nižji, me zanima, kakšen bo skupni znesek namenjen za investicije v zdravstvu? Torej tudi v proračunu ni na drugi strani omenjeno sofinanciranje projektov na primarni ravni, je pa spet na eni izmed sej Odbora za zdravstvo, so pa predstavniki Ministrstva za zdravje zagotovili, da bo do konca marca 2023 objavljen nov razpis oziroma se bodo preostala sredstva razdelila s sklepom Vlade. Torej zakaj razpisa oziroma zakaj razpisa še vedno ni, čeprav je v bistvu konec meseca marca, je spet eno izmed vprašanj.

Da ne govorimo potem naprej o dolgotrajni oskrbi. Po predlogu rebalansa je za leto 2023 postavka dolgotrajne oskrbe enaka 0. Nobenega ne skrbi v Vladi, dolgotrajna oskrba in na kakšen način jo bomo sfinancirali. Vsa ta sredstva se sicer selijo na solidarno prihodnost, ampak ali to pomeni, da zdravstveni resor ne bo več imel vloge v sami dolgotrajni oskrbi, to me zanima. Torej, kaj to pomeni za izgradnjo na primer negovalnih domov, ki bi bili del sistema dolgotrajne oskrbe in bi deloma lahko razbremenili bolnišnice in tako dalje?

Še ena pomembnost in sicer pri gospodarstvu, pa regionalnem razvoju. Slovenija je decentralizirana, prav je, da je, prav je, da še v večji meri naredimo decentralizacijo, zaradi tega, ker je to ključnega pomena, da ljudje ne živijo samo v mestih, ampak tudi na podeželju in da imajo za to vse zagotovljene pogoje. Bi pa na tej postavki odprl nekaj vprašanj, in sicer za celotno področje Ministrstva za kohezijo se namenja 136,7 milijonov evrov, kar je skoraj 71 milijonov evrov več kot v jesenskih spremembah proračuna za službo v prejšnji obliki. Največ na račun lokalno razvojne infrastrukture 32 milijonov evrov, trga dela 10 milijonov evrov, trga dela, torej gospodarske infrastrukture in razvojnih centrov 18 milijonov evrov ter prilagajanja podnebnim spremembam. Zdaj v rebalansu pa ni primerjave med sredstvi stare službe o spremembah proračuna ter s sredstvi novega ministrstva, torej v rebalansu in spodaj tudi tukaj imate prikazano primerjavo. Pa me zanima pri novi obliki proračuna, se pravi, so določene postavke na novo določene. Bodi dovolj za enkrat. V nadaljevanju glede na vaše odgovore se bom zagotovo še še vključil. Preden pa odgovarjate, bi pa rad dal besedo še kolegici in kolegu, ki se zdaj prijavila k razpravi. Najprej pa gospa poslanka Monika Pekošak, izvolite.

Monika Pekošak

Pozdravljeni!

Jaz mislim, da je ta rebalans sestavljen dobro. Vsi vemo, da je to tehnični rebalans zaradi reorganizacije Vlade in prav in gospodarno je, da se znižuje tudi primanjkljaj tudi v luči novih fiskalnih pravil, kar zahteva bolj preudarne javne finance. In se pravi, primanjkljaj bo nižji, bo znašal 2,9 milijarde in ravno to zmanjšanje planiranega primanjkljaja, sploh v teh težkih časih kaže na resnost namere te Vlade in je dober štart zasledovanja politike zniževanja primanjkljaja in javnega dolga.

Glede odhodkov je pozitivno to, da je bilo zaradi uspešnega boja z energijsko draginjo porabljenih manj sredstev namenjenih za blažitev le-te, to je približno 258 milijonov evrov, kot je pozitivno tudi to, da se je izločilo 60 milijonov evrov iz covid rezerve. To pomeni, da počasi malo izhaja in nekako izstopamo iz teh najhujših primežev, teh kri.

Glede prihodkov, teh prihodkov iz EU. Tu je bilo že obrazloženo, da gre za spremembo dinamike prihodkov. Vsi vemo s kakšnimi težavami se je Vlada srečala na področju načrta za okrevanje in odpornost, da vseeno dela dobro je odreagirala in da bodo prihodki prejeti kasneje, kot je bilo v tistem načrtu za črpanje predvideno in ne gre za izgubo sredstev. In mislim, da tudi tukaj v Državnem zboru vsi skupaj bdimo nad tem, da bodo ta sredstva počrpana in to se seveda izraža v rebalansu leta 2023. Tudi znižanje prihodkov iz naslova DDPO je posledica nižje gospodarske rasti, ki je botrovala energijska kriza. Mislim, da je Vlada se trudila in šla podjetjem nasproti z raznoraznimi pomočmi in da se je dalo ublažiti vsaj nekaj tega, kar se pač tudi na svetovnem gospodarstvu dogaja, kar nam prinaša ta kriza, kar nam prinaša vojna in kar nam prinaša Ukrajina pravzaprav, kar nam prinaša inflacija. Mogoče tudi omeniti trošarino, ki pa bo večja, in sicer zaradi višjih trošarin na tobak, tako da morda bo to tudi spodbudilo koga k bolj zdravemu načinu življenja. Vseeno pa ni vse tako črno. Poudarila bi tudi rekordno nizko brezposelnost, zdaj je trenutno na Zavodu za zaposlovanje 49 tisoč nezaposlenih, kar je najnižja brezposelnost po letu / nerazumljivo/ in 16 % manj od aprila 2022. Tudi Umar nam napoveduje sicer bolj umirjeno gospodarsko rast v višini 1,8, a vseeno boljše od pričakovane, kar je tudi dobro videti. In Maastricht se nam bliža. Se pravi, moramo delati na javnem dolgu, moramo paziti na finance. Pa ja, tudi jaz se strinjam, potrebno je delovati na dvigu dodane vrednosti, če hočemo dostojno živeti državi in biti tudi konkurenčni kot država. Za prihodnost si želim več stabilnosti poslovnega okolja, upam tudi, da ne bo več prehudih kriz, da bo to doseganje dodane vrednosti tudi omogočalo.

Glede reform pa dolgotrajne oskrbe vsi tu vemo, da da je zakon ni bil dodelan, da je bil prepoln pravnih praznin in nekih medsebojno nasprotujočih si določil, da je bila recimo zavarovalna doba za uveljavitev pravic tako visoka, da ga 30 do 40 % ljudi sploh ne bi doseglo tega praga. In da bi na koncu koncev ljudje doplačevali še več mesečno, če bi bili vključeni v ta sistem. Predvsem je pa bil glavni vzrok za prestavitev dolgotrajne oskrbe vir financiranja, ki ga tudi ni bilo in ga je treba zagotoviti. Zakon o dolgotrajni oskrbi se letošnjega rebalansa ne tiče, ker bo začel veljati drugo leto. Mora pa biti sistemsko urejen, pa po meri človeka, kar je bistvo. Tako da tudi ta rebalans ne predvideva davčne reforme, ker tudi ta ne bo izvedena verjetno v tem letu. Imamo pa tudi rezervo v rebalansu, ki bo služila tudi za to, da se krije določene druge odhodke, ki bodo nastali.

Za zaključek, rebalans bom potrdila, je najboljši možni realni približek temu, kar se bo zgodilo. Seveda nihče nima čarobne paličice, da bi točno vedel, kaj bo. Menim pa, da je dobro sestavljen, da zasleduje interese Slovenije, tudi državljanov in podjetnikov in pa tudi širše evropske cilje, ki jih pač mi moramo zasledovati.

Hvala lepa.

Najlepša hvala. Gospod Horvat, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane dame, gostje, kolegica in kolega.

Mi seveda nismo kul opozicija, ker če bi bili kul opozicija, bi zdaj to sejo že davno prekinili, ker ni zadostne oziroma poslovniško zahtevane udeležbe na tej seji s strani Vlade, ampak predsednik, cenim vašo odločitev, da sejo speljemo naprej. Ob seveda mojem izrazu polnega spoštovanja do gospe Pirnat, direktorice Direktorata za proračun, ki nam je v tehničnem smislu rebalans dobro predstavlja, ampak mi smo politiki in seveda gledamo na proračun države kot na nekaj, kar mora odražati ekonomsko politiko, kmetijsko politiko in pravzaprav razvojno politiko te države, tega pa seveda od zaradi tega, ker ni prisotnih ne ministrov, ne državnih sekretarjev ne bomo na tej komisiji izvedeli. Upam, da kaj več v naslednjem tednu na seji Državnega zbora.

Moje prvo vprašanje je zelo enostavno in se seveda nanaša na to, s čimer Vlada opravičuje zakaj rebalans. Čeprav smo o tem rebalansu mi v Novi Sloveniji govorili takrat, ko se je uveljavil novi Zakon o Vladi, ko so se ministrske ekipe oziroma ministrski zbor, ko se je izjemno razširil in smo rekli, da bo to gotovo imelo tudi javnofinančne posledice, ker drugače ne gre. Drugače ne gre. Vlada zdaj seveda tudi kot ključni razlog za rebalans proračuna za letošnje leto navaja preoblikovanje ministrskih resorjev po noveli Zakona o vladi. In kot rečeno, prvo vprašanje je zelo preprosto in iz tega, kar sem povedal in kar Vlada pravi, logično izhaja: za koliko imamo dražjo Vlado zdaj po uveljavitvi novega Zakona o Vladi oziroma novele Zakona o Vladi? Gotovo je to Vlada to primerjavo naredila, primanjkljaj kot član te Komisije za nadzor javnih financ seveda moram, in to verjamem, da tudi članice in člani moramo skrbeti, moramo biti varuhi javnih financ, zato najprej pogledamo primanjkljaj. Zdaj dramatično je to, da je ta primanjkljaj tretji največji v zgodovini samostojne države. Pustimo številke, prvi je bil največji je bil v času Vlade Alenke Bratušek, ki je uspela skozi Državni zbor spraviti zakonodajo, ki je Vladi dala dejansko vsa pooblastila, da je sanirala banke, tako kot pač je sanirala, ampak to je zdaj mimo. Res je, tudi v času naše Vlade, ko smo imeli strahovito epidemijo, pandemijo, ko smo izdatno pomagali v času covida namreč državljankam in državljanom, slovenskemu gospodarstvu, bili v tem, ravno v tem pogledu na nek način zmagovalci spopadanja s covidom, kar se tiče ekonomske politike smo bili zmagovalci. In seveda smo pridelali primanjkljaj. Morda bi lahko bil nižji, morda, ampak dejansko v epidemiji, ko so umirali ljudje, ko je bila zadeva res dramatična, ko so se zapirali trgi, države in tako naprej, je bilo preprosto sprejemati ukrepe, da smo gospodarske subjekte držali pri življenju, če hočete. No, ti ukrepi so bili dejansko pozitivni, saj se še danes na nek način pozna takratna rekordna gospodarska rast in rekordno nizka brezposelnost. Zdaj, kakšni so danes aktualni podatki glede rasti BDP-ja, bi prosil predstavnico Vlade, da nam to pove, čeprav jih seveda tudi mi spremljamo, kakšni, kakšna je rast BDP-ja slovenskega. Namreč v primerjavi z Evropsko unijo oziroma z evroobmočjem, nekaj anomalij, če smem tako reči, smo seveda odpirali poslanke in poslanci Nove Slovenije na posameznih odborih. Tukaj bom omenil samo, odprl samo dve, ker zdaj tukaj pač obravnavamo celoten proračun in najbrž se vsi strinjamo, kako pomembno je, da če že pomagamo, da pomagamo gospodarstvu, ki je dejansko tudi tisti motor, ki nenazadnje polni tudi proračun države, o katerem danes govorimo. Za gospodarsko politiko je oziroma bo kratkoročno pomembno predvsem, kakšne ukrepe bo Vlada pripravila za blaženje energetske krize, srednjeročno in dolgoročno pa bo pomembno, da bo država ustvarila stabilno, predvidljivo, predvidljivo in prijazno poslovno okolje, ki bo omogočilo nagrajevanje tistih, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Potrebujemo povečanje gospodarske produktivnosti oziroma produktivnosti gospodarstva, o katerem je govoril že predsednik, torej o katerem je govoril pravzaprav tudi predsednik Vlade, ko še ni bil predsednik Vlade, ampak je bil šele predsednik stranke, ki je potem zmagala na volitvah, in je govoril, kar sem jaz z odobravanjem sprejel, da moramo dodano vrednost na zaposlenega povečati na 100 tisoč evrov. Kje je ta načrt? Ali pa so to bile samo predvolilne floskule in na nek način kupovanje volilnih glasov z lažnimi obljubami. To ne dela resna politika oziroma resen politik. Torej potrebujemo povečanje produktivnosti gospodarstva če želimo, da bomo imeli boljše plače, če želimo, da bomo imeli boljše financiranje zdravstvenega sistema, pokojninskega sistema, šolskega sistema in tako naprej. In pri tem bolj kot dodeljevanje državnih subvencij, pomembno vlogo igra možnost nagrajevanja najbolj ustvarjalnega kadra, hitrejši postopki, administrativni postopki, nizke davčne obremenitve ter stabilnost regulatornega okvira. To, da nova vladna koalicija spreminja vse, kar je naredila stara, prejšnja koalicija, k temu nikakor ne doprinese. Za vodenje države v državniški maniri je potrebno več kot le politični revanšizem.

In zdaj glede gospodarstva. Nekako je zelo težko razumeti, zakaj se v resorju Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport drastično zmanjšujejo sredstva na postavki Spodbujanja tujih investicij in odprtosti gospodarstva. Seveda, zdaj mi bo nekdo iz koalicije lahko takoj vrgel v nos ali pa kdorkoli drugi, ja kaj pa Magna, je bila zgrešena tuja investicija. Ja, poglejmo kdo je to investicijo peljal in kdo jo je tudi podpiral. Tako da tu, mi v Novi Sloveniji ne sprejemamo nobenega očitka glede tega, res pa je, da ni ravno vzgled ali pa primer dobre prakse.

Na drugi strani se dotaknem še resorja kmetijstvo, kjer se pa res dramatično spreminja postavka Razvoj podeželja, torej ukrepi za razvoj podeželja za kar 10,7 milijonov evrov. Ko to sprašujem na Odboru za kmetijstvo, dobim s strani predstavnika Ministrstva za kmetijstvo odgovor, da se ta sredstva zdaj prelijejo na postavko, ki bo namenjena za blaženje draginje. Čakajte malo, a se tukaj dobro ne razumemo? Kaj pomeni razvoj na eni strani, tukaj mi vidimo naložbe, investicije, na drugi strani pa blaženje draginje. Ja, okej, bomo kakšnega kmeta ali kakšno kmetijsko gospodarstvo manjše morda obdržali pri življenju, ampak to ni razvoj. To je, več ali manj kot rečemo, ali pa knjigovodsko, računovodsko gledano, strošek. Ne pravim, da ni potreben, še kako je potreben, ampak potem moramo tudi zelo jasno povedati, da se je ta Vlada s tem rebalansom odpovedala razvoju podeželja. To je zelo jasno treba povedati.

Toliko za zdaj z moje strani. Kar se tiče davčnih prihodkov pa se je tokrat tudi pokazalo, da nikakor ne držijo trditve, da zaključim spet z nekdanjo KUL opozicijo, kar nam je je grozila KUL opozicija, ko smo dejansko naredili pomembne spremembe pri Zakonu o dohodnini, takrat smo poslušali očitke, da bodo javne finance propadle, da bomo naredili finančno luknjo, ne vem koliko že, 800 milijonov in tako naprej. Kaj se je pokazalo? Pokazalo se je to, da smo v času prejšnje Vlade, v času prejšnje koalicije zmanjšali davčne obremenitve z Zakonom o dohodnini, priliva z naslova dohodnine pa je bilo več in bi jih bilo tudi več. Tako da, ne drži, da če povečate davčne obveznosti, da bodo povečani tudi davčni prilivi, drži pa, če zmanjšate davčne prilive, davčne obremenitve z zakonom, so lahko davčni prilivi tudi večji.

V Poslanski skupini Nove Slovenije takšnega rebalansa preprosto ne moremo podpreti, ne bom pa zdaj izgubljal besed, ker je že predsednik tudi v imenu naše poslanske skupine odprl vprašanje glede reform toliko besed, ker je že predsednik tudi v imenu naše poslanske skupine odprl vprašanje glede reform. Očitno jih letos ne bo, morda, pa če bodo, več ali manj samo kozmetični popravki nekaterih zakonov.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj dajem besedo predstavnici ministrstva. Sem mislil vmes, da bo prišla državna sekretarka, da bi lahko zagotovili izpolnjevanje 235. člena Poslovnika Državnega zbora, pa verjamem, da bo še do konca seje prišla, sicer bomo sejo pač prekinili.

Izvolite.

Mojca Pirnat

Hvala za besedo.

Zdaj mogoče najprej pri investicijah. Investicijska poraba seveda se bo povečala tudi zaradi visoke inflacije, ki je seveda posledica rasti tudi na svetovnih trgih energije in surovin. Te absorpcijske sposobnosti gospodarstva, menimo da smo, da so premagljive, seveda z ustreznimi postopki javnega naročanja, za izboljšanje koordinacije med deležniki, krepitvijo nadzora nad izvajanjem projektov, seveda pa pri tem ne sme biti dvoma, da so seveda investicije gonilo gospodarstva.

Kar se tiče investicij, bi mogoče dodala še to, da se v letošnjem letu zaključuje kohezija za obdobje 2014-2020. Ravno s tem namenom imamo tudi načrtovana dodatna sredstva, tako imenovane over-commitmente v višini 15 %, s čimer bomo tudi zagotovili 100 % črpanje sredstev.

Bi dodala mogoče še to, da smo po podatkih Evropske komisije, da je Slovenija z 92 odstotno stopnjo absorpcije na 6. mestu med vsemi članicami, tudi prejšnjo kohezijo smo realizirali 100 %, tako da tudi tukaj mislim, da ne bo težav. Imamo seveda tudi v povezavi z gospodarstvom in tako naprej, tudi načrt za okrevanje in odpornost. Kot verjetno veste, je Slovenija letos aprila prejela izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev v višini 50 milijonov evrov. To pomeni, da smo iz evropske blagajne v državni proračun do sedaj prejeli 281 milijonov evrov, če upoštevamo še predplačilo iz septembra 2021. Iz namenskega proračunskega sklada za izvajanje NO je bilo do sedaj izplačanih 200 milijonov evrov, seveda pa se tudi zamikajo nekateri mejniki in cilji v kasnejše obdobje, kljub vsemu pa pričakujemo, da bi lahko že letos septembra poslali tudi zahtevek, drugi zahtevek naprej.

Kar se tiče gospodarstva. Ja, seveda, zaradi reorganizacije je težko primerjati leto prej, ker pač, če konkretno gledamo Ministrstvo za gospodarstvo, vemo da je šel, regionala na novo ministrstvo, na MKRR in seveda je pridobil šport, tako da bi pač mogli potem konkretno po postavkah gledati kaj se zvišuje, kaj se znižuje, ampak dejstvo je, če gledamo gospodarstvo kot tako, so se mu sredstva povečevala.

Kar se tiče tudi, ko ste omenjali ministrstvo, se pravi, bivšo Službo Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, tukaj bi tudi povedala, da zaradi tega ker se je začelo kasnejše izvajanje nove kohezijske politike 2021-2027, smo v predlogu rebalansa znižali te vrednosti, sredstva so se prestavila iz rezerve Ministrstva za finance na novo ministrstvo in seveda sredstva so se znižala. Ministrstvo, se pravi, za kohezijo, je pripravilo predlog oziroma je sprejelo nov program za obdobje 2021-2027 in tudi za obdobje 2014-2020. Na podlagi vseh. krat in tudi za obdobje 2014-2020 na podlagi vseh, se pravi predlogov ministrstev.

Kar se tiče vsebinsko, resorji, kot veste, dobijo zgornji limit za posamezen resor in na nadskupini. Seveda največ manevrskega prostora imajo na integralnih sredstvih. Kje so njihove prioritete, določijo sami, ne, tako da če so pač se odločili, da bodo, ne vem, na nekateri proračunski postavki namenili manj sredstev, in glede na njihovo zakonsko podlago je pač to njihova pristojnost, njihova vsebina. Kar se tiče lokalne samouprave, kmetijstva, podjetništva in tako naprej, če primerjamo s preteklimi leti, lahko pač ugotavljamo, ne glede na to, da je bil covid, ne glede na to, da je draginja, so se te politike od leta 2019 zviševale, tako da to je, kar se tega tiče. Potem za zdravstvo bi pa še posebej poudarila, da da v skladu z Zakonom o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih je seveda ustanovitelj Republika Slovenija, se sredstva za investicije zbirajo tudi na posebnem računu, se pravi na proračunskem skladu, ki je pri Ministrstvu za zdravje v višini 123 milijonov evrov. To iz tega gradiva ne vidite, ker je to pač podračun. Dinamika investicij se pa ni črtala zato, ker bi bilo manj denarja iz tega, iz tega naslova, ampak zaradi tega, ker se zamika dinamike investicij glede na prejšnjo predvideno časovnico. Kar se tiče dolgotrajne oskrbe, ja, je načrtovano v finančnem načrtu Ministrstva za solidarno prihodnost v višini 42 milijonov. Pri finančnem načrtu Ministrstva za zdravje pač ni več planirano, ker je šlo pač za prenos na ministrstvo.

Pogledam, če še kaj takega … Kar se tiče kadrov smo že večkrat poudarili, da, in tudi že prvotno vladno gradivo oziroma tudi zakonodaja je bilo obrazloženo, da se zaradi nove reorganizacije sredstva, da se dodatna sredstva za to ne bodo namenjala in da jih morajo pač resorji zagotavljati znotraj svojega finančnega načrta. Mogoče toliko zaenkrat, če pa na kaj nisem odgovorila, pa prosim, če mi lahko še kakšna podvprašanja.