Torej, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, nadaljujemo s sejo odbora, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKURENČNOST, KI BO V BRUSLJU 22. IN 23. MAJA 2023.

Gradivo k 2. in 3. točki smo prejeli od Vlade 18. maja 2023 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Na začetku te seje bom prosil državnega sekretarja, gospoda mag. Dejana Židana z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije z vidika pristojnosti ministrstva.

Gospod državni sekretar, izvolite.

Gospod predsednik, najlepša hvala za besedo.

Če dovolite samo en predlog, ker ima kolega iz drugega ministrstva bistveno krajše in tudi nima 3. točke, če dovolite, da mu damo prednost?

Seveda, dovolim.

Gospod državni sekretar, torej dr. Jure Gašparič, izvolite, beseda je vaša.

ja, hvala lepa kolegu Dejanu Židanu za ta predlog in hvala lepa, da ste odobrili, gospod predsednik.

Torej seja kompleta oziroma Sveta za konkurenčnost, ki bo prihodnji teden, med drugim se je bo udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Namreč, na dnevnem redu bodo tudi sklepi sveta o pravičnem znanstvenem objavljanju, o tako imenovani odprti znanosti.

Čisto na kratko, namen predlaganih sklepov je politična podpora in potrditev prizadevanj za uveljavljanje načel odprte znanosti na področju znanstvenega objavljanja. Kot veste, znanstveno objavljeno je še vedno osnovni komunikacijski kanal v znanosti, trenutni sistem pa v pretežni meri še vedno temelji na poslovnih modelih velikih založnikov, kar pomeni, da se javna raziskovalna sredstva pretakajo v žepe nekaj velikih založnikov in z uveljavljanjem načela odprte znanosti bi seveda želeli temu storiti konec. S tem povezana je seveda tudi politična razprava o odgovorni internacionalizaciji znanosti, ki bo temu sledila.

Prav tako bo Evropska komisija predstavila še inštrument pečat odličnosti silo flexions, ki je pri nas zelo, zelo dobro znan. Špansko predsedstvo bo predstavilo prioritete za drugo polovico leta. Na neformalnem kosilu, pa bi še rad povedal, pa bodo ministri zelo zanimive točke razpravljali o zlorabah znanosti oziroma o zanikanju znanosti in nevarnostih, ki jih to seveda lahko pomeni za obstoječi družbeni demokratični red.

Če ima kdo kakršnokoli vprašanje, z veseljem z generalnim direktorjem, dr. Bohom, seveda odgovarjava.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar, dr. Gašparič.

Tako, želi kdo pri tej točki razpravljati, kolegice in kolegi? (Ne.) Vidim, da ni prijavljenih, tako ja, tako, sedaj bom dal besedo gospodu državnemu sekretarju, mag. Dejanu Židanu.

Mag. Židan, izvolite.

Hvala, gospod predsednik.

Še enkrat prijazen pozdrav, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni!

Mi imamo naslednji teden dva sveta, katerih se bomo udeležili, en je ta konkurenčnost, pri tej 3. točki pa bom predstavil še svet, ki bo govoril o trgovini. V ponedeljek in torek bo Vlado, državo, zastopal državni sekretar gospod Matevž Frangež. Imamo kar nekaj točk, ki so pomembne tudi za industrijo in tudi za širše. Verjetno bo največ pozornosti na 1. točki, to je na Predlogu uredbe za trajnostne izdelke, tako imenovano eko dizajn uredba. to je uredba, kjer se pričakuje, da bo v ponedeljek ali torek sprejeti splošni pristop. To pomeni, da se bo začela potem usklajevati na ravni komisije, sveta in parlamenta.

V tem trenutku uredba zbuja veliko pozornost in hkrati podporo, saj gre za to, da bi, zanimivo, tudi izdelki, ki jih proizvaja industrija, dobili svoj digitalni potni list. Kaj pomeni digitalni potni list? To pomeni v bistvu neko dokazilo, informacijo o treh stvareh, na katere je Evropa vedno bolj pozorna. Gre se za to, da izdelki morajo biti narejeni tako, da imajo daljše obdobje, torej to je ta trajnostni pristop, da izdelki morajo biti narejeni tako, da trošijo manj energije in mogoče tretja točka pozornosti, da izdelki potem, ko se njihova funkcionalna raba konča, da jih je možno v največji možni meri reciklirati, te podatke pa bi potrošnik dobival preko digitalnega potnega lista, ki bi konkretni izdelek tudi sprejemali. Tisto, kar je potrebno povedati, ta prva uredba je horizontalna, to pomeni v bistvu, da se bodo konkretni sektorji reševali s posebnimi pravnimi akti. Naprej je treba povedati, da uredba ne posega na tri področja, ne posega na področje hrane, krme in zdravil. Sama uredba je tudi tako zasnovana, da se razume, da manjši proizvajalci pač morajo nositi manj administrativnih bremen, ker je povsem jasno, da kapaciteta multinacionalk tudi po iskanju nekih dokazil je čisto drugačna, kot je recimo kapaciteta malih družinskih podjetij ali pa celo recimo rokodelcev, ker se trenutno o tem pogovarjamo, pa bodo recimo iz tega izvzeti zaradi svoje posebnosti.

Na ravni Evropske unije se v tem trenutku največ pogovarja o vrstnem redu, kateri sektorji naj bodo najprej posebej obdelani, ko bo horizontalna uredba sprejeta. In zdaj mislim, da je že do soglasje, da prvi sektor bodo oblačila. Poznate, da tu imamo dosti netrajnostnega ravnanja. Pa še nekaj se pri oblačilih dogaja, da je zelo dosti oblačil neprodanih in namesto, da bi končala v neke koristne namene, v resnici ne gredo potem v neko odstranjevanje, kar pa ni trajnostno. No, to je še prva točka, gospod predsednik.

Potem pri drugi točki bo samo politična razprava. Gre za akt o kritičnih surovinah; o tem smo se že, mislim, dvakrat pogovarjali na vašem odboru. Namen tega akta je, da določi nabor kritičnih surovin. To je sedaj skorajda, mislim, da že dogovorjeno, teh surovin je trideset. To so tiste surovine, za katere si Evropa ne more dovoliti, da bi bila tako zelo odvisna od posameznih drugih delov sveta. In kaj se potem dela, ko se nabor določi, kar je sedaj določen, se postavijo cilji. Eden od ciljev je seveda, da se razširi trg, od koder Evropa dobiva posamezne ključne surovine. Drugo je seveda ta pritisk na znanost in potem na industrijo, da se kritične surovine iščejo, načini, da se zamenjajo z alternativami. Tretja zadeva, kar ste pa tudi slišali, pa se včasih zdi neobičajno, ko je bil v preteklosti tak pritisk, zapirajmo rudnike ali pa karkoli ostalo, ker je Evropa prihajala do surovin, ker jih bomo dobili od nekod drugod, se sedaj tudi iščejo možnosti za kakšne reaktivacije, samo zato, da bi imela varnost, strateška varnost v Evropi večji pomen. To bo akt o kritičnih surovinah. O tem bo politična razprava in Slovenija - stališče je seveda takšno kot pri prejšnjem aktu - podpira tovrstni pristop, saj smo mi del Evropske unije in razumemo zlasti v teh turbulentnih časih še bolj, zakaj je pomembno, da smo odvisni manj.

Še ena razprava se bo odvijala, razprava o konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V tem trenutku je že definiranih devet stebrov, še vedno velja pa tisto, kar smo se že pogovarjali, da v tem trenutku je edina prava moč Evrope je gospodarska moč. In je naloga Evrope, tako komisije, sveta in posameznih držav, da naredi vse na devetih področjih, da bo gospodarska moč Evrope večja, ne pa da se bo začela zmanjševati.

Potem bo pa še pod razno razprava o nekaterih zakonskih predlogih, ki se pripravljajo. Eden od teh je neto ničelni pristop. Uredba v tem trenutku je nekoliko ožja, v bistvu govori o osmih področjih. Ker so pomembna za Slovenijo, dovolite, da jih navedem: gre za sončno fotovoltaiko, sončne termalne tehnologije, drugo, vetrno tehnologijo na kopnem in obnovljive tehnologije na morju, tretje, baterijske tehnologije shranjevanja, četrto, toplotne črpalke in geotermalna energija, elektrolizatorji in gorilne celice, šesto, trajnostne tehnologije bioplina, sedmo, tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljika in kot osma tehnologija omrežij.

Potem bomo na tem srečanju ugotovili, da že imamo že trideset let skupni enotni patentni prostor. Slovenija se na nek način tega zaveda tudi na ta način, da imate sedaj v obravnavi Zakon o industrijski lastnini, ki za slovenska podjetja prinaša veliko razbremenitev na področju preverjanja, ali so izumi, inovacije patentibilne, in potem, če se ugotovi, da so, se potem tudi realizira patentna prijava pozitivno. V tem trenutku imamo patentnih prijav v Sloveniji 240, mi z novim modelom, torej z zakonom, ki je že v parlamentu, pa damo možnost posameznikom, slovenski znanosti, raziskovalnim inštitutom in tudi MSP-jem do 400 prijav na leto po neki obliki skrajšanem in bistveno cenejšem postopku v skladu z enotnim patentnim uradom, zato to sedaj omenjam. Pregledali bomo tudi še, ali je smiselno spremeniti zakonodajo o varstvu modelov. Tudi to je vezano v bistvu na patentno zakonodajo. Ne gre za to, da bi tu bila Evropa v neki krizi, gre za to, da je ta zakonodaja že prilično zastarela, in se nam je postavilo vprašanje, ali jo je mogoče na katerih področjih jo poenostaviti, izboljšati, da bi postopki potekali hitreje. Ta del se bo končal z informacijo Španije, ki bo prevzela predsedstvo v naslednjem polletnem obdobju, in ta del zasedanja se bo dogajal v ponedeljek. Potem v torek dopoldan se bo dogajal Svet, ki je bil že poročan s strani drugega državnega sekretarja, popoldan je pa namen namenjen vesolju. Razprava bo zlasti o pravični in trajnostni rabi vesolja in kaj pomenijo nove geopolitične razmere na svetu tudi za evropske ambicije, da je tudi vesoljska velesila.

Toliko na kratko. Hvala, predsednik.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar mag. Židan, za vaš del predstavitve.

Tako še enkrat pozivam kolegice in kolege k razpravi, če želi se kdo prijaviti k razpravi. Mag. Gregorič, izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Ja, pozdravljam vsaj dva akta EU. Eden je o tej… oziroma trije, ti okoljsko primerni trajnostne izdelki, eko dizajn, to je fino, da gremo v to smer. Potem je predlog uredbe o neto ničelni ogljično nevtralni industriji. Seveda, to je za podpreti. Mislim, da mi lahko velikemu številu od teh tehnologij sledimo, pomeni, in solarne elektrarne in solarno termično in veter; upam, da bomo imeli več kot dve vetrnici v bližnji prihodnosti, vetrni elektrarni. Baterije seveda rabimo, toplotne črpalke tudi že delujejo, geotermalno energijo smo zanemarili, ampak bomo, delamo na elektrolizi vodika iz vode in gorivnih celicah, premalo pa mogoče delamo tudi na biogas pa biometanu, ker imamo dovolj lesne mase, da bi lahko to delali.

Predvsem me pa veseli, da se je Evropska komisija lotila tudi aktov o kritičnih surovinah. Jaz sem si ta osnutek bežno pregledal. Te direktive, ki je bila objavljena, regulative, ki je bila objavljena marca, noter vidim, da govori o 16 strateških materialih, od bizmuta do tungstena, in govori o 34 kritičnih surovinah. Ampak tu v tem spisku kritičnih surovin ali pa strateških ne vidim treh, ki so verjetno na dolgi rok tudi pomembne. Prva je cirkonij, kajti zaenkrat je večina srajčk kurilnih elementov v jedrskih elektrarnah narejena iz zlitin cirkonija, circaloil ali karkoli. In v Evropi, kakor jaz vem, mi nimamo rudnikov cirkonija ali pa zelo malo, in mislim, da če bomo hoteli nadaljevati z jedrsko tehnologijo ali biti pripravljeni, da jo ponovno zastartamo, ker zaenkrat je nismo, potem mislim, da je cirkonij tam. Prav tako ne vidim tukaj na tej listi urana niti torija kot gorivo za jedrske elektrarne. Mogoče, ker se tega ne smatra kot surovina, raw material, ampak se smatra kot energent, tega jaz ne vem, ampak na tem spisku ga ni. Moramo pa vedeti, da trenutno, mislim, da noben rudnik urana v Evropi ne deluje, v Nemčiji, ta največji Vismud je bil zaprt, mi smo naš mikro rudnik zaprli, Romuni mogoče še kaj, ampak ne, vse ostalo je uvoz. Torij pa zaenkrat ni v uporabi, ampak je pa mogoče, ker je po svetu v velikih količinah, ga pa zaenkrat še ne uporabljamo. Ampak da ta uredba tega ne upošteva, pa mogoče še česa drugega, za kar pa jaz seveda nisem imel niti časa, niti nisem specialist za to. Hvala.

Najlepša hvala, gospod Gregorič.

Gospod Gladek se je še prijavil. Še želi kdo? Gospod Gladek, izvolite.

Hvala za besedo.

Prosil bi samo za eno dodatno pojasnitev, govorim o tej prvi točki, ta eko dizajn. Se pravi, gre za neka, recimo temu priporočila, po drugi strani pa za možnost kupca, da lahko dobi informacijo o trajnosti posameznega izdelka. No, mene je presenetilo, sicer sem v gradivu še enkrat pogledal, pa nisem naredil tega podatka, omenili ste, da pa zdravila, hrana, pa še neka tretja… / oglašanje iz dvorane/ krma, je pa iz tega izvzeta, no. Preseneča me predvsem hrana, no, ker po mojem, lahko rečem, laičnem videnju je hrana ena od, ne govorim samo osnovna materija, ampak vse, kar je okrog nje, beri embalaža, no, ena največjih proizvajalk, bom rekel, smeti. Pa me zanima, zakaj se tudi na tem področju mogoče ne naredi korak naprej, ker naše rumene kante so polne predvsem zaradi embalaže od hrane.

Toliko. Hvala.