Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam s 37. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestila o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo na sejo so objavljeni na e-klopi. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 37. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 19. maja 2023, s sklicem seje.

Prehajamo na odločanje, poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, vsi so za, proti nihče.

(Za je glasovalo 57.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 37. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI ZARADI POSLABŠANJA SOCIALNEGA IN GMOTNEGA POLOŽAJA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavnici, predstavnici predlagatelja mag. Karmen Furman.

Izvoli.

Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Pred vrati je torej prva obletnica trenutne Vlade. Napovedi s strani koalicijskih strank in obljube ljudem so bile velike, po letu dni naši državljani zato povsem upravičeno pričakujejo konkretna dejanja, predvsem pa realizacijo zavez iz podpisane koalicijske pogodbe. Še posebej to velja za najranljivejše skupine, med katere zagotovo sodijo tudi slovenski upokojenci, ki se jim v mesecih draginje pod to Vlado vse bolj slabša njihov finančni in s tem tudi socialni položaj, saj Vlada svojih obljub ni izpolnila. Konec lanskega leta so tako naši državljani v svojih žepih že krepko občutili posledice energetske krize in draginje. Po uradnih statističnih podatkih danes živi v Sloveniji pod pragom revščine dobrih 12 % prebivalcev, od tega je kar 39 % upokojencev. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zato z zaskrbljenostjo spremljamo trenutne vladne načrte in ukrepe, ki pa so daleč od tega, kar ste koalicijske stranke ob

prevzemu vodenja Vlade obljubile ljudem, še zlasti pa upokojencem. V nasprotju s trenutno vlado smo v prejšnji vladi, ki jo je vodil gospod Janez Janša, kot takratna koalicija manj govorili in obljubljali, smo pa predvsem veliko delali, reševali probleme in stiske ljudi ter pomagali vsem, tudi upokojencem. Le-tem smo uzakonili višje pokojnine, izplačali trikraten solidarnostni dodatek, katerega je takrat prejelo več kot 300 tisoč upokojencev z nizkimi pokojninami, popravili smo krivične določbe pokojninskega zakona in s tem odpravili dolgoletne diskriminacije do kmečkih zavarovancev in upokojencev z odkupljenimi leti, zagotovili smo brezplačen javni medkrajevni prevoz za vse upokojence, dvignili najnižje invalidske pokojnine in zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe, upokojencem izplačali energetski voucher in turistične bone, potrdili številne investicije v domove za starejše, pri čemer pa naj vas spomnim, spoštovana koalicija, da je mandat naše Vlade trajal zgolj 2 leti. In kakšen je položaj slovenskih upokojencev po letu dni vaše Vlade? Najbolj zaskrbljujoč je podatek, da skupno od skoraj že 633 tisoč upokojencev, ki so v mesecu aprilu 2023 prejeli starostno, delno invalidsko, družinsko ali vdovsko pokojnino, ima kar 46 % teh upokojencev svojo pokojnino danes nižjo od 800 evrov, prag tveganja revščine pa trenutno znaša 827 evrov. Povprečna pokojnina tako praviloma ne dosega niti praga revščine, pokojnina za polnih 40 let delovne dobe pa je trenutno že skoraj za 140 evrov nižja od zneska praga revščine.

Koalicijske stranke ste se v svojem programu za delo 2022-2026 med drugim zavezale, da boste zagotovile dostojne pokojnine in varno starost. Še konkretnejša v tem zapisu je vaša zaveza, da bo v letu 2023 zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo znašala najmanj 700 evrov oziroma da boste ob javnofinančni vzdržnosti zagotovljene pokojnine dvignili za 10 % nad pragom tveganja revščine, kar pomeni, da bi morali upokojenci za 40 let delovne dobe prejeti pokojnino v znesku 910 evrov. Ta pokojnina trenutno znaša 687,75 evrov.

Za leto 2024 sicer obljubljate pokojninsko reformo, a ljudje morajo do takrat preživeti, plačevati vse višje položnice in hrano za preživetje. Dejstvo torej je, da so upokojenci pod vašo Vlado prikrajšani in vse bolj revni, kot koalicija pa se več kot očitno niti ne trudite realizirati lastnih koalicijskih zavez.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo vas na vse hujše stiske upokojencev opozarjali že avgusta lani, in sicer ob sprejemu draginjske zakonodaje. Takrat ste prejem energetskega dodatka vezali zgolj na prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, katerega pa prejema zgolj nekaj več kot 10 % upokojencev, ne glede na dejstvo, da ima skoraj že polovica upokojencev pokojnine nižje od praga tveganja revščine. Naši amandmaji, da bi takrat vsi upokojenci, ki so se znašli v stiski, prejeli energetski dodatek, so bili s strani poslancev koalicije v celoti zavrnjeni. Kasneje ste zavrnili tudi naš zakonski predlog za dvig pokojnin in zmanjšanje socialne revščine med upokojenci, pa čeprav je predlog vseboval tudi zaveze iz vaše koalicijske pogodbe.

Kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev za izredno uskladitev pokojnin in kar dvakratnemu pozivu sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje jeseni lani in ponovno marca letos, Vlada izredne uskladitve pokojnin ni realizirala, je pa predsednik Vlade konec lanskega leta javnost, predvsem pa upokojence, zavajal z nekakšno predčasno uskladitvijo pokojnin, ki pa je seveda v resnici ni bilo. Upokojencem je bil izplačan zgolj dvakratni draginjski dodatek. Najrevnejšim upokojencem ste s tem dodatkom namenili celih 13 evrov. Ob 10 % stopnji inflacije, 19 % stopnji podražitvi hrane je nato sledila sicer zakonska obvezna redna uskladitev pokojnin, a za upokojence je Vlada takrat namenila dvig pokojnin v višini 5,2 %, socialne transfere pa sta usklajeno s stopnjo inflacije dvignili za 10 %.

Ob takšni Vladi se zato upokojenci upravičeno počutijo nevredne in pozabljene. V svojih stiskah so na ulici primorani zbirati podpise za to, kar so si v resnici s svojim delom in vplačilom v pokojninsko blagajno tudi zaslužili. Velika sramota za Vlado in koalicijo, ki ima danes na ulici pridne in delovne ljudi, ki Vladi sporočajo, da se od obljub pač ne da živeti.

V Slovenski demokratski stranki upokojencem s sklicem te seje zato sporočamo, da jih sliši in razume vsaj opozicija. V svojem sklicu smo zato oblikovali tudi 7 priporočil za izboljšanje njihovega socialnega in gmotnega položaja. V priporočilih koalicijskim strankam sporočamo, da naj vendarle prično uresničevati svoje obljube do upokojencev, za katere so se s podpisom programa za delo koalicije 2022-2026 tudi zavezale.

V drugi točki priporočil smo sledili sklepu Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da Vlada realizira 3,5 odstotno izredno uskladitev pokojnin za vse upokojence in dodatno 1 odstotno uskladitev za tiste, ki so se upokojili do leta 2011. S tem bi Vlada vsaj približno dvig pokojnin uskladila z dvigom socialnih transferjev. V priporočilih sledimo tudi lastnim zavezam Vlade, da do 30. junija letos pripravi izhodišča za pokojninsko reformo, v katero se vključi tudi pravica upokojencev do 13. pokojnine in letnega dodatka ter da se do 1. julija 2023 pripravi zakonski predlog, ki bo podlaga za dvig vseh pokojnin, še posebej tistih do višine 1500 evrov. Ker kljub vse težjim razmeram številni upokojenci ne zaprosijo za izplačilo varstvenega dodatka, smo predlagali, da se do 1. julija odpravi zakonski pogoj za njegovo pridobitev, in sicer, da se odpravi obvezna izjava o premoženju otroka, ki potrjuje, da ne more preživljati staršev. Do 1. julija 2023 pa bi se pripravile tudi spremembe vdovske pokojnine, da bodo le-te izplačane v vsaj v višini zneska zagotovljene pokojnine. Dejstvo namreč je, da je revščina najbolj pereča prav med samskimi upokojenkami in vdovami.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo vladni koaliciji s temi priporočili ponudili roko sodelovanja v upanju, da bo tokrat pri tako pomembnih odločitvah prevladal razum in ne politično preigravanje. V stiskah so ljudje, ki so s svojim delom gradili Slovenijo, vzdrževali naš sistem in vplačevali v pokojninsko blagajno, danes pa od vladne koalicije pozabljeni in živijo pod pragom revščine. Zapisana priporočila so tako bila dana z namenom in v upanju, da boste koalicijski poslanci znali pokazati, da vam je bolj kot politični prestiž pomembnejše biti človek do človeka in boste dana priporočila tudi sprejeli. S tem bi bile vsaj nekatere koalicijske obljube upokojencem tudi bližje k izpolnitvi, a slednje se na včerajšnjem odboru ob obravnavi teh priporočil žal ni zgodilo. So pa bile tik pred to sejo s strani predsednika Vlade Roberta Goloba upokojencem znova dane nove obljube. Precej očitno je, da jih brez opozoril opozicije, predvsem pa sklica te seje ne bi bilo. Vlada jih namreč ob pripravi rebalansa proračuna niti ni načrtovala. Sicer pa tudi sprejeta amandmaja koalicije sta daleč od tega, kar ste se zavezali uresničiti za izboljšanje premoženjskega stanja slovenskih upokojencev. In če ste zlahka našli denar za širitev ministrskih mest in nove zaposlitve vladnih uradnikov za prejemnike socialnih transferjev, migrante, pa nevladne organizacije, ki so vam pomagale priti na oblast. Nenazadnje 750 milijonov ste namenili za sanacijo energetskih družb, v katerih so si zaposleni kasneje izplačevali visoke dobičke, pa na drugi strani nikakor ni volje in želje koalicije za izpolnitev danih obljub upokojencev. Očitno je, da ima ta vladna koalicija posluh zgolj za svoje privilegirane skupine, ne pa tudi za upokojence, delavce, kmete, torej za vse tiste ljudi, ki so ali pa še s svojim delom vzdržujejo naš sistem, a so ostali pod to vlado popolnoma pozabljeni. Na to sicer kaže precej zgovoren hapy end predsednika Vlade, ko sodnikom in tožilcem obljubi 600 evrov, tistim upokojencem, ki so 40 let trdo delali in vplačevali v pokojninsko blagajno, pa naj se konec tega leta zadovoljijo ne z zvišanjem, ampak zgolj dvakratnim dodatkom v višini nekaj več kot 12 evrov.

Pred natanko letom dni je Robert Golob ob začetku mandatarske seje povedal, da poskuša vse od volitev ugotoviti, kaj ljudje pričakujejo, takrat je dejal, da ljudje pričakujejo upanje, a od upanja, spoštovana koalicija, se ne da živeti niti preživeti. Obstaja pa upanje, da ta Vlada odstopi, zato za lepšo in boljšo prihodnost naše domovine in vseh, ne samo nekaterih privilegiranih državljanov, nikoli več vlade Roberta Goloba. Hvala.

Hvala./nemir v dvorani/ Mir v dvorani! Vsi boste dobili besedo, ko boste na vrsti.

Predlog priporočila je na 17. nujni seji 25. maja 2023 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici gospe Sandri Gazinkovski. Izvoli.

Hvala za besedo. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 17. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vladi zaradi poslabšanja socialnega in gmotnega položaja slovenskih upokojencev. Predstavnica predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi k predlogu priporočila izpostavila, da se položaj upokojencev slabša med drugim tudi zaradi inflacije, Vlada po obljub iz programa za delo koalicije še ni izpolnila. Med drugim je omenila, da je v letu 2022 z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine živelo okoli 97 tisoč upokojencev. Opozorila je še na izpolnjene pogoje za izredno uskladitev pokojnin in pojasnila, da so upokojenci zaradi poslabšanja položaja svoje nezadovoljstvo tudi javno izrazili. Zato s predlogom priporočila, ki vsebuje sedem točk, naslavljajo stisko upokojencev. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila temeljne poudarke iz pisnega mnenja in pojasnila, da je pripombe možno strniti v dva sklopa. Prvi sklop se nanaša na točke, katerih besedilo bi bilo smiselno preoblikovati. Drugi sklop pripomb pa se nanaša na roke, do katerih naj bi Vlada realizirala predlagana ravnanja. V skladu s tem je podala pripombe k posameznim točkam predloga priporočila. Predstavnik Vlade, državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pojasnil, da je skrb za upokojence ena od prioritetnih nalog Vlade. V zvezi s točkami predloga priporočila je izpostavil, da so ta v večji meri realizirana, pri čemer je poudaril pomen pogajanj s socialnimi partnerji, napovedal ukrepe za postopen prehod v pokoj, povečanje delovne aktivnosti in ponovno aktivacijo tistih upokojencev, ki si tega želijo. V razpravi so članice in člani odbora, ki so predlog priporočila podprli, izpostavili, da je položaj upokojencev slab. Zaradi inflacije so se cene blaga in storitev podražile, glede na izplačane draginjske dodatke, ki jih je v zadnjem letu predlagala vlada, pa so bili upokojenci prikrajšani. Opozorili so, da je vlada marca 2023 izvedla zgolj redno uskladitev pokojnin. Zadnja izredna uskladitev pokojnin pa je bila izvedena v času prejšnje vlade. Poudarili so, da bo pri sprejemanju pokojninske reforme potreben širši konsenz, saj so poslanke in poslanci tisti, ki bodo odločali o tem, kakšne pokojnine bomo imeli. Izpostavili so še uvodno obrazložitev predstavnika Vlade, ki je po njihovem mnenju korektno predstavil rešitve Vlade, zaradi česar ne vidijo razlogov, da predloga priporočila ne bi vsi podprli. Razpravljavci, ki predloga priporočila niso podprli, so poudarili, da upokojenci spadajo med najranljivejše skupine. Opozorili so, da je potreben korenit poseg v pokojninski sistem in razbremenitev plač. Izpostavili so, da vlada že pripravlja izhodišča za oblikovanje novega pokojninskega sistema ob sočasni ohranitvi stabilnega gospodarstva. Pojasnili so, da bo treba vzpostaviti vzdržen pokojninski sistem ter za najranljivejše poskrbeti preko sistema socialnih transferjev. Pokojnine niso socialna kategorija, ampak temeljijo na preteklem delu zavarovanca. V zvezi z blaginjo upokojencev so poudarili, da pri tem ni pomembno samo vprašanje pokojnin, ampak tudi vprašanje zdravstva ter skrbstva starejših. Pozornost bo tako najprej treba nameniti dolgotrajni oskrbi starejših, preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter nato obravnavati pokojnine celostno v sklopu pokojninske reforme. Predloga priporočila pa ne podpirajo, ker so nekatere točke predloga priporočila že uresničene, nekatere pa se še izvajajo.

Odbor je po zaključni razpravi glasoval o vseh točkah predloga priporočila in jih ni sprejel. Ker točke predloga priporočila niso bile sprejete je obravnava predloga priporočila na matičnem delovnem telesu končana.

Hvala. Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Igorju Feketi, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Izvolite.

Pozdravljeni.

V Sloveniji imamo trenutno približno 633 tisoč upokojencev, ki prejemajo takšno ali drugačno pokojnino. To je 30 % celotne populacije in vprašanje njihove blaginje je zato pomembno in se ga je treba lotiti preudarno in odgovorno, brez hujskaštva, demagogije, politikantskega cirkusa, zlorabljene stiske nekaterih med njimi za samopromocijo in tako naprej.

Na drugi strani je 993 tisoč zavarovancev, delovno aktivnih, katerih prispevki, odmerjenih od njihovih bruto plač, se stekajo v tako imenovano pokojninsko blagajno, iz katere se sproti pokrivajo pokojnine Razliko med izplačanimi pokojninami in pobranimi prispevki pa pokrije državni proračun, v katerega se prav tako stekajo pobrani davki, večinoma odmerjeni od potrošnje in od dela. Pokojnine in invalidnine novih upokojencev, določa zakon Trenutno je star dobro desetletje, med današnjimi upokojenci veliko takih, ki so se upokojevali po še starejših zakonih. Včeraj je Vlada obravnavala novelo

ZPIZ-2S, oznaka S kaže, da je trenutni zakon sprejet, je bil mnogokrat dopolnjen, popravljen in že v samem začetku je bil ZPIZ-2 popravljena različica zakona, ki je dve leti prej padel na referendumu. Posledično so se upokojenci skozi leta upokojevali pod različnimi pogoji. Ti pogoji so se po eni strani zaostrovali, po drugi strani pa so postajali ugodnejši za upokojence in iz tega izvira del nezadovoljstva upokojencev, čeprav imajo primerljivo dobo, upokojitveno starost in povprečne dohodke v času aktivnosti, se lahko njihove pokojnine med seboj razlikujejo zgolj zato, ker so se upokojevali v različnih letih in iz tega vidika številni parcialni, arbitrarni popravki, posegi v zakon, obliži in tako naprej, v zadnjem desetletju niso videti kot dobra zamisel. Bolj kot te posamične arbitrarne intervencije, na tej točki potrebujemo celovito sistematično rešitev, ki bo naslavljala predvidene spremembe v družbi v naslednjih tridesetih letih.

Drugi vir nezadovoljstva pa so seveda nizke pokojnine pretežnega dela upokojencev. Zopet, te so po eni strani posledica obstoječe in pretekle zakonodaje, po drugi strani pa tudi okoliščin posameznih upokojencev. 69 tisoč upokojencev prejema pokojnino danes, ki je nižja od 500 evrov, ampak v povprečju imajo ti upokojenci 23 let delovne dobe. Približno 305 tisoč upokojencev je pod pragom tveganja revščine, torej približno polovica vseh, ki je opredeljen kot 60 % mediane neto plače in trenutno znaša 827 evrov, ampak povprečna doba, delovna doba teh znaša 34 let. Torej vprašanje, kako poskrbeti za upokojence oziroma ljudi, ki niso več zmožni za delo, ampak ne izpolnjujejo vseh pogojev za upokojitev, za polno penzijo, je eno bistvenih vprašanj, ko razmišljamo o prenovi sistema skrbi za upokojence in invalide. V kolikšni meri smo pripravljeni biti solidarni z njimi. Po eni strani slišimo glasna opozorila na njihov težak socialni in gmotni položaj, po drugi strani so pa še glasnejši vzkliki, da morajo pokojnine odražati vplačila prispevkov v času delovne aktivnosti in ti dve pogosto nasprotujoči si stališči včasih prihaja celo iz ust enih in istih deležnikov, ter odgovor na to vprašanje in tudi na drugo vprašanje v zvezi s sistemom skrbi za upokojence in invalide, bo treba poiskati v dialogu s socialnimi partnerji in širšo javnostjo, torej s sedanjimi in prihodnjimi upokojenci in invalidi.

Po drugi strani obstajajo tudi spodbudni podatki, povprečna starostna pokojnina brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin znaša 927 evrov neto, povprečna starostna pokojnina z dopolnjenimi štiridesetimi leti delovne dobe pa tisoč 22 evrov neto. V letu 2022 je 80,2 % žensk in 72 % novo upokojenih moških že dosegalo pogoj štiridesetih let delovne dobe. Poleg tega je 30 % tistih, ki so že dosegli štirideset let delovne dobe, izkoristil tudi zakonsko možnost, da delajo tudi po dopolnjenem štiridesetem letu delovne dobe in prejemajo 40 % pokojnine in povečan odmerni odstotek za vsakih nadaljnjih šest mesecev dela.

Treba je upoštevati tudi, da pokojnine niso edini vir blaginje upokojencev Tisti z najnižjimi pokojninami so upravičeni tudi do socialnih transferjev, ki vsaj nekoliko blažijo njihovo stisko, predvsem pa velja poudariti, da so upokojenci v trenutku upokojitve med seboj močno razlikujejo po premoženju, ki so ga nakopičili v času delovne aktivnosti bodisi z zaslužki bodisi z dedovanjem ali kako drugače. Zlasti lastništvo nepremičnine je pri tem ključno, isto pokojnino lahko upokojencu v lastni nepremičnini omogoča neprimerno boljši življenjski standard kot upokojencu, ki mora plačevati najemnino. Prav tako so pomemben del košarice potrošnje upokojencev zdravstvene storitve. Zagotavljanje dostopnosti teh je pomemben vidik blaginje upokojencev in enako velja za dolgotrajno oskrbo. Torej vprašanje blaginje upokojencev je precej širše od samega vprašanja pokojnin. Se pa tu začne.

Precej je bilo govora tudi o usklajevanju pokojnin in razkorakov med inflacijo in rastjo pokojnin. V zvezi s tem lahko naslednji ponovno pojasnim naslednje. Usklajevanje pokojnin je določeno v zakonu, v 40 % je odvisno od inflacije, v 60 % od neto plače. Pri tem gre za konceptualno vprašanje ali želimo, da pokojnine ohranjajo svojo realno vrednost, torej kupno moč, nabor dobrin in storitev, ki si lahko z isto pokojnino privoščimo skozi čas, ali pa naj pokojnine ohranijo svojo vrednost glede na plače, torej da se ohrani razmerje življenjskega standarda med upokojenci in trenutno delovno aktivnimi. Če pogledamo podatke za zadnjih 6 let, od 2017, ugotovimo, da so pokojnine zrasle za več kot bruto plače in bolj kot inflacija. Izjema je bilo leto 2022, ko so zaradi ekscesno visoke inflacije pokojnine zrasle za manj kot inflacija, ampak od 2017 do začetka 2023 je realna rast starostnih pokojnin zmanjšala 10,1 %, torej toliko so pokojnine prehitele rast inflacije. To seveda ne pomeni, da gre upokojencem posebej dobro, poudariti želim samo, da je vprašanje indeksacije pokojnin, torej načina usklajevanja, pomembno vprašanje pri zasnovi sistema skrbi za upokojence in invalide in da ni enoznačno. Trenutna formula je ugodna za upokojence, ko inflacija nizka, in manj ugodna, ko je inflacija visoka. Desetletje nizke inflacije pomeni, da so se pokojnine realno sicer povečevale, medtem ko so se socialni transferji, ki se usklajujejo samo z inflacijo, skoraj desetletje niso spremenili. V zadnjem letu, ko je prisotna visoka inflacija, so rasli hitreje od pokojnin. Ne glede na to so med upokojenci še vedno skupine, ki so posebej ogrožene. Ena od teh so upokojenci, ki nimajo polne delovne dobe in pri tem je treba jasno povedati, da to ni, pri mnogih to ni njihova krivda. Ravno tako so ogrožene samske upokojenke in upokojenci, pri katerih stopnja tveganja revščine dosega tudi 25 %, torej dvakrat več kot povprečje v državi, in invalidski upokojenci v upokojenskih gospodinjstvih, pri katerih stopnja tveganja revščine lahko celo preseže 30 %. Zato verjamem, da morajo biti ukrepi za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev usmerjeni predvsem v reševanje stiske teh skupin ob upoštevanju sprememb, ki so pred nami. S tem mislim na demografske spremembe. Naša družba se stara in ta trend se bo nadaljeval po trenutnih projekcijah nekje do leta 2055. To pomeni, da bo razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci vedno nižje, danes je pri 1,57. S tem mislim tudi na prekarno generacijo, ki je siljena v oblike zaposlitve, v katerih so njihovi prispevki za socialno zavarovanje zelo nizki. Upoštevati je treba tudi, da se danes večina upokojencev upokoji v lastni nepremičnini, čez 20 do 30 let to več ne bo tako. Po trenutni pokojninski zakonodaji vsakdo z bruto plačo tisoč sedemsto evrov ali manj v referenčnem obdobju ob polni delovni dobi 400 let in z izpolnjenim starostnim pogojem 65let prejme pokojnino, ki je enaka zagotovljena trenutno 688, od novembra letos dalje 700 evrov. Nisem prepričan, da te dni to zadostuje za garsonjero v Ljubljani. To seveda načenja tudi zaupanje v pokojninski sistem. Zato še enkrat, vprašanje, ki se ga je treba lotiti odgovorno in resno in preudarno.

Če pa naslovim posamezna priporočila Vladi, bi rekel tako. Prvo priporočilo glede uresničevanja obljub v zvezi s položajem upokojencev, v koalicijskem dogovoru piše, da bo Vlada pripravila pokojninsko reformo nujno v sodelovanju s socialnimi partnerji, ki bo zagotovila pravičen in finančno vzdržen sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo omogočal dostojno starost. Takšno prenovo sistema skrbi za upokojence in invalide že pripravljamo in v skladu z načrtom bomo v začetku drugega poletja predstavili izhodišča. Temu bo sledilo eno leto časa za usklajevanja, pogajanja, široko razpravo in temu še pol leta za obravnavo zakona v Državnem zboru. Tako bi bila dosežena, bolj dosežena zaveza, ki je zapisana tudi v načrt za okrevanje in odpornost, da bo zakon sprejet do konca leta 2024.

Del te prenove bodo tudi ukrepi, ki bodo omogočali postopen prehod v pokoj, nekatere od njih smo že javno predstavljali. Glede zaveze o dostojnih pokojninah je Vlada dala tudi obljubo, da bo še v letu 2023 zagotovljena pokojnina znašala 700 evrov. Ta obljuba bo izpolnjena s svežnjem ukrepov, ki je bil predstavljen ta teden, začenši s 1. novembrom letos.

Glede zaveze, da bo ob izpolnitvi pogojev javnofinančne vzdržnosti najnižje zagotovljena pokojnina presegla prag tveganja revščine za 10 %, moram ugotoviti, da omenjen pogoj javno finančne vzdržnosti trenutno ni izpolnjen in da bo ta cilj treba doseči postopoma. Namreč, dvig zagotovljene pokojnine na 910 evrov bi pomenil, da bi za pokojnine potrebovali dodatnih dobra 1,1 milijarde evra letno. To je skoraj 2 % našega BDP, pod pogojem, da samo pokojnine, ki so nižje od 910 evrov, dvignemo na to raven, torej, ne da bi prilagodili tudi druge.

Torej na tej točki, pri takih zahtevah, se je treba vprašati, na koga so naslovljene. Še enkrat, zgodovina je privedla do tega, naše kratke države, da imamo pokojninski sistem kakršnega imamo, je pretočni. Trenutno delovno aktivni prispevajo za trenutne upokojence in od njihovega dela, pretežno dela in potrošnje, se odmerjajo prispevki. Torej, gre za dialog na tej ravni.

O podrobnostih javnih financ bo mogoče več v priliki povedalo tudi Ministrstvo za finance in javnofinančnih omejitvah v zvezi s tem.

Kar zadeva priporočilo o 2,5 odstotnem…, 3,5 odstotni izredni uskladitvi pokojnin za vse upokojence. Temeljni razlog za nasprotovanje predlogu izredne uskladitve je ta, da to ni učinkovit za naslavljanje najbolj perečega problema, to je revščina med upokojenci. Z izredno uskladitvijo bi se vse pokojnine zvišale za enak odstotek. To pomeni, da bi se najnižje pokojnine zvišale za 11 evrov, pokojnine v višini 2 tisoč evrov za 70 evrov, najvišja pokojnina pa za več kot 120 evrov. Drugače, za 97 tisoč upokojencev z najnižjimi pokojninami bi namenil dodatnih 1,5 milijonov evrov mesečno, za 90 tisoč upokojencev z najvišjimi pokojninami pa 5,15 milijona evrov mesečno, torej 3,4 krat več. Če nas skrbi revščina med upokojenci, potem ne moremo prejemnikom najvišjih pokojnin izplačati 3 in pol krat več, kot prejemnikom najnižjih pokojnin, zato Vlada temu predlogu nasprotuje. Vsaka odstotna točka izredne uskladitve pa pomeni dodatnih 67 milijonov izdatkov iz proračuna. Z danimi sredstvi lahko torej bolj učinemo(?) boljši dosežek.

Glede priporočila, da bomo do konca polletja predstavili izhodišča za pokojninsko reformo, kot rečeno, natanko to bomo storili. Glede priporočila, da do 1. julija pripravimo zakonski predlog za dvig vseh pokojnin, zlasti pokojnine do višine tisoč 500 evrov, o tem sem pravkar govoril, na koga je naslovljeno to, kdo prispeva v pokojninsko blagajno. Ne trdim, da je taka zahteva neupravičena, trdim samo, da mora biti posledica dogovora med vsemi, ki pri tem sodelujejo, ni Vlada tista, ki karkoli deli, pobira in prerazdeljuje v dogovoru z obema stranema.

Glede priporočila, da v izhodišča za pokojninsko reformo vključimo tudi pravico do 13. pokojnine in letnega dodatka, to bo stvar pogajanj med socialnimi partnerji in drugimi deležniki. Glede priporočila, da pripravimo spremembe ureditve dostopa do varstvenega dodatka z odpravo obvezne izjave o premoženju otroka, ki potrjuje, da ne more preživljati starša. Razmišljamo v tej smeri, strinjamo se s to smerjo razmišljanja in pripravljamo ustrezne podlage. Ne morem obljubiti, da bodo zakonske spremembe do 1. julija pripravljene, lahko pa povem, da gredo prizadevanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v tej smeri.

In glede 7. priporočila, da najkasneje do 1. julija 2023 pripravimo spremembe ureditve glede vdovske pokojnine tako, da bo vdovska pokojnina znašala vsaj zagotovljeno pokojnino. To priporočilo je od tega tedna naprej izpolnjeno.

Hvala.

Hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil gospod Soniboj Knežak.

Izvoli.

Hvala, predsedujoči.

Predstavniki Vlade, spoštovani kolegice, kolegi!

Prepričan sem, da ni nikogar izmed nas, ki si ne bi želel upokojitvi prijeti takšno pokojnino, ki bi mu zagotavljala dostojno življenje in ne zgolj golega preživetja iz rok v usta. Vsi si želimo dovolj visokih pokojnin, ki bi nam omogočali, da ob plačilu osnovnih stroškov za življenje in hrano od pokojnine ostane še kaj denarja za tiste stvari, ki nam prinašajo veselje in polepšajo vsak dan. Za nekatere je to kava s prijatelji, za druge so počitnice ob morju, za tretje pa ukvarjanje z različnimi dejavnostmi za prosti čas. Na žalost pa to ne velja za skoraj polovico upokojencev, ki prejemajo pokojnino, ki je nižja od 800 evrov, tem upokojencem pokojnina omogoča zgolj pokritje osnovnih življenjskih stroškov, kot so hrana, stanovanje, poplačilo položnic za elektriko in ogrevanje. Med njimi je tudi veliko takih, ki živijo pod pragom tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine v Sloveniji sicer precej nižja kot v večini ostalih držav članic Evropske unije, vendar pa je stopnja tveganja revščine za starejše osebe v Sloveniji višja od povprečja v Evropski uniji. Naj povem, da najpogostejša revščina je zlasti med starejšimi samskimi ženskami, ki prejemajo nizke pokojnine, njihova revščina je predvsem posledica njihove nižje stopnje delovne aktivnosti, neugodnih plačnih razlik med spoloma, zgodnejšega upokojevanja žensk zaradi ugodnejših pogojev za upokojitev. Socialno ogroženi upokojenci so bili še posebej prizadeti v času energetske krize, ki je povzročila vsesplošno rast cen predvsem osnovnih življenjskih storitev in izdelkov. Vlada je za blažitev negativnih posledic energetske krize in vsesplošne draginje sprejela številne različne ukrepe, regulirala je cene energentov, znižala davek na dodano vrednost za njihov nakup. Socialno najbolj ranljivim posameznikom in družinam, med katerimi so bili tudi upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, smo izplačali energetski dodatek. Vsem upokojencem pa je bil namenjen predčasen dvig pokojnin za 4,5 % v novembru in decembru lanskega leta. Pozdravljamo tudi odločitev Vlade, ki pripravlja ukrep pomoči upokojencem v vrednosti 100 milijonov evrov. Vsem upokojencem se bodo ponovno predčasno povišale pokojnine za 1,8 % v novembru in decembru letošnjega leta, s tem se bo zvišala tudi zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe na obljubljenih 700 evrov. Prav tako bodo vsi upokojenci prejeli enkratni dodatek v obliki božičnice ali zimskega regresa, ki bo iz plače, ki bo znašal 40 % letnega dodatka in bo konec decembra izplačan v enakih razredih kot letni dodatek. Izplačilo enkratnega letnega dodatka je po našem mnenju bolj socialno pravično. V primeru, da bi se vlada odločila za izredno uskladitev, bi to povzročilo velike finančne posledice za državni proračun, najmanj pa bi od tega imeli tisti upokojenci z nizkimi pokojninami, ki jih je draginja najbolj prizadela.

Podpiramo tudi predlog za uvedbo zagotovljene vdovske pokojnine, ki bo znašala enako kot zagotovljena starostna pokojnina za polno delovno dobo 40-ih let. S tem bomo pomagali zmanjšati revščino predvsem pri starejših ovdovelih ženskah, ki spadajo med najranljivejšo skupino prebivalcev.

Socialni demokrati se zavedamo socialnih stisk in težkega položaja nekaterih skupin upokojencev, zato menimo, da mora biti reševanje tega vprašanja izmed ključnih prioritet sedanje Vlade in te koalicije. Na današnji položaj upokojencev in pokojninskega sistema so vplivale vse vlade dosedanje, spoštovani predlagatelji, med njimi tudi vlada Janeza Janše, ki je leta 2012 sprejela trenutno veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2. Ravno ta obstoječi pokojninski zakon je prinesel višjo starostno mejo za upokojitev, nižjo odmerno stopnjo za moške v višini 57,95(?) odstotka, ukinitev državne pokojnine, uveljavi model usklajevanja pokojnin, kot ga poznamo danes in tako naprej.

Ker se je v preteklih letih izkazalo, da je ta zakon v določenih primerih preveč zarezal v socialni položaj posameznih skupin upokojencev, smo v preteklem mandatu podprli večino predlaganih sprememb pokojninske zakonodaje, ki so predstavljale socialni korektiv pokojninskega sistema. Med drugim smo podprli zvišanje odmerne stopnje od ob upokojitvi za moške na 63,5% višji znesek najnižje zagotovljene invalidske pokojnine, priznavanje dokupljenih let za vojaška in študentska leta v pokojninsko dobo.

Slovenija pa je pred nekaj leti ravno na predlog Socialnih demokratov uvedla minimalno pokojnino za vse s polno pokojninsko dobo. Uvedbo minimalne pokojnine smo predlagali zato, ker menimo, da bi moralo biti 40 let pokojninske dobe brez dokupa dovolj za upokojitev in prejemanje dostojne pokojnine.

Spoštovane, če želimo, da bo pokojninski sistem tudi v prihodnje omogočal dostojne pokojnine za sedanje in prihodnje generacije, bomo morali poskrbeti tudi za njegovo dolgoročno vzdržnost, zato potrebujemo celovito reformo pokojninskega sistema namesto parcialnih rešitev, ki se na prvi pogled zdijo zelo privlačne in všečne. Zelo hitro pa se potem izkažejo za prazne obljube, katerih namen je ceni pridobivanje političnih glasov brez kakršnekoli realne osnove zavajati s takšnimi obljubami ni pošteno, še posebej to ni pošteno do upokojencev. Vsi se zavedamo, da katerakoli Vlada že bo na oblasti v prihodnjih letih, bo morala zagotoviti tak pokojninski sistem, ki bo zagotavljal dostojne pokojnine ne samo sedanjim upokojencem, ampak tudi bodočim generacijam, ki so danes delovno aktivni ali šele vstopajo na trg dela. Problema nizkih pokojnin ni mogoče reševati s prevelikimi parcialnimi posegi v pokojninski sistem, ki uvaja izplačila pokojnin, ki ne temeljijo na vplačanih socialnih prispevkih. S tem uničujemo pravičnost pokojninskega sistema, ki temelji na solidarnosti. Vprašanje nizkih pokojnin je potrebno reševati z večjo dostopnostjo varstvenega dodatka, ker bi imeli tudi centri za socialno delo večje možnosti, da presodijo, kdo potrebuje takšno pomoč in kdo ne. Cilj prihodnje pokojninske reforme mora biti oblikovanje takega pokojninskega sistema, ki ne bo prekomerno obremenjeval ene generacije na račun druge. Če nam to ne uspe bomo zelo hitro porušili že tako krhko medgeneracijsko solidarnost med starejšo in mlajšo populacijo v Sloveniji. Hvala.

Hvala.

Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil gospod Miha Kordiš. Izvoli.

Predsedujoči, hvala za besedo. Še zlasti v tem zadnjem letu dni, v aktualnem mandatu ste se kolegice in kolegi bržčas že navadili, da pred vas stopam za to govornico brez kakšnih posebnih opomb, pripisanih na listu papirja, pa vendar danes pred vas stopam s celim šopom papirja. Ta šop papirja nosi ime dolgotrajna oskrba, natančneje Zakon o dolgotrajni oskrbi. Da ga pokažem, da vidimo s čim se v tem trenutku ukvarjamo. Šteje 130 strani, če upoštevam zgolj in samo člene z obrazložitvami členom, ne pa zraven potrebnega aparata in ostalih prilog, ki sodijo k dokumentu, če naj bo ta obravnavan kot dejanski zakon v parlamentarnem postopku. Zakaj vam to govorim? Blaginja upokojencev je v grobem sestavljena iz treh sklopov. Prvi je res vprašanje neposrednega, nemudnega materialnega statusa, ki ga običajno razumemo skozi višino pokojnin. Drugi je kakovost in dostopnost zdravstvene oskrbe. In tretji je vprašanje skrbstva starejših. Zadnji dve točki, ki sem jih navedel, sta v tem hipu predmet intenzivnega usklajevanja in premikanja naprej. če se za začetek zaustavim zgolj pri vprašanju zdravstvene oskrbe. Na včerajšnji plenarni seji Državnega zbora smo obravnavali zakonsko pobudo, ki prenaša položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje iz rok komercialnih zdravstvenih zavarovalnic na javno zdravstveno blagajno z namenom, da se v istem političnem procesu zagotovi tudi progresivna ureditev prispevkov iz področja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Torej, da ne prispevamo vsi enako po isti položnici, v isti višini, ne glede na naše dohodke, ampak da se pri prispevkih v zdravstveno blagajno pošteno in pravično upoštevajo dejanske razlike med dohodki enega in drugega. Ko smo v Levici prvič v parlamentarno proceduro dejansko pripeljali ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v letu 2019 smo med drugim izračunali kaj to pomeni za denarnice upokojencev. Če ukinemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje na progresiven, solidaren, družbeno pravičen način bo v veliki večini upokojencev, tistim, ki so najbolj prikrajšani, tisti, ki najbolj potrebujejo javne zdravstvene storitve v denarnici ostalo okoli 30 evrov več. Glede na povišice premije za dopolnilno zavarovanje, ki so ga napovedale zavarovalnice iz 35 evrov na 45, mogoče celo na 55 evrov, pa je ta številka še bistveno višja. Če torej ukinemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje na solidaren in pravičen način, bi se to iz vidika kupne moči materialnega položaja upokojenk in upokojencev poznalo v obsegu, ki je ustrezen celo najbolj ambicioznih, ustrezen ekvivalent celo najbolj ambicioznim poskusom dvigom pokojnin v zgodovini te države. Z enim zakonskim aktom, z enim zamahom bi ne le okrepili naše javno zdravstvo, ampak hkrati bistveno razbremenili tudi denarnice upokojence, ki v tem trenutku listajo maloštevilne skromne evre v žepe komercialnih zdravstvenih zavarovalnic.

Naprej, vprašanje dolgotrajne oskrbe je povezano s statusom upokojencev, neizključno, ampak pretežno in v veliki večini. Vemo, da so oskrbnine v naši družbi za bivanje v domovih starejših občanov oderuško visoke. Vemo, da se jih velik del upokojencev z nizkimi pokojninami, ki komaj dosegajo 700 evrov ali pa pač kakšen evro več, preprosto ne morejo privoščiti. Sami od sebe ne. Na pomoč in morajo prehiteti svojci, pa niti ne več samo v prvem sorodstvenem koraku, torej zgolj hčerke in sinovi. Situacija je tako huda, stiska se je tako zaostrila, da za stroške bivanja in oskrbe v domu starejših, ti starejši potrebujejo pomoč tudi svojih vnukov in svojih vnukinj. Če dolgotrajno oskrbo primerno uredimo, je najmanj kar bomo dosegli to, da ta strošek oskrbe v domovih starejših občanov bistveno bistveno znižamo in mislim, da bi cilj urejanja dolgotrajne oskrbe moral biti, da višino oskrbnin najmanj prepolovimo. Tu je seveda vprašanje pomanjkanja čisto fizičnih kapacitet v domovih starejših občanov kot so prostori, kot so postelje, pa seveda v tem hipu z naskokom najbolj pereče vprašanje pomanjkanja skrbstvenega kadra, negovalk, bolničarjev, medicinskih sester in tako naprej. In ta stiska, ta kriza na področju skrbstva starejših, si upam trditi, v tem trenutku bistveno bistveno bolj prizadene upokojence kot samo dejstvo, da pokojnine že kar nekaj časa capljajo za stvarnimi potrebami gospodinjstev upokojenk in upokojencev. Zato je delo in prioriteta usmerjena v ureditev skrbstva, v ureditev dolgotrajne oskrbe tako presneto pomembna. Glede na to kako zelo razvpita je obravnava Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki, da se razumemo, ga je potrebno še dodobra dodelati, težko rečemo, da se na področju starejših in zagotavljanja blaginje starejšim ne dogaja nič, da je tri četrt parlamenta, pa še Vlada zraven, preprosto slepa in gluha za težaven položaj v katerem so se upokojenci znašli, nikakor ne drži. Nikakor ne drži. Kar pa seveda ne spremeni dejstva, da je pokojninska blagajna že dolga desetletja strahovito podhranjena. Pokojninska blagajna, ta naša javna inštitucija z mandatom, da zagotavlja izplačevanje pokojnin upokojencem in upokojenkam, ni financirana zgolj iz prispevkov na plače, v veliki meri, ca 20 % jo financira tudi državni proračun z vsakoletnim transferjem. Pri zadnjem proračunu se je ta transfer povzpel na višino 1,3 milijarde evrov. Problem luknje v pokojninski blagajni ni padel z neba, ni se naredil kar sam od sebe in zagotovo ga ni ustvarila demografija, kot pogosto poslušamo, češ, v tej državi se nam prebivalstvo stara, zato smo se znašli v stiski in zato potrebujemo pokojninsko reformo, ki bo podaljšala upokojitveno starost ali karkoli podobnega. Nikakor ne drži. To je potrebno kategorično zavrniti. Naša družba je dovolj bogata, da lahko in mora zagotavljati dostojne penzije, socialno varnost na stara leta čisto vsakemu. No ifs, no buts, brezpogojno in brez vprašaja.

Kje pridobiti sredstva? Odgovor najdemo na točki, kjer se je problem sploh naredil. Proti koncu 90. je bila namreč sprejeta zakonska ureditev, ki je prispevke delodajalcem praktično prepolovila oziroma skorajda prepolovila. Če je prej pokojninska blagajna beležila presežke, je nato začela tolči hude, hude minuse. Od tega konca 90., mislim, da se je to dogajalo leta 1996 oziroma 1997, do danes, torej dobrih 20 let, je bil tem razbremenitvam kapitala primerno ustvarjen tudi minus v pokojninski blagajni. Če ga zložimo skupaj, če ga seštejemo, pridemo do tako visoke, tako absurdne številke, da si je že mi v Državnem zboru, ki delamo z državnimi proračuni, kaj šele običajne državljanke in državljani, ne znajo v praksi na noben način predstavljati, ker se pogovarjamo o 20 milijardah evrov izgubljenih skozi darila kapitalu in s posledicami primanjkljaja v pokojninski blagajni, iz katerega bi se in se morale, bi se morale financirati pokojnine. Ko enkrat torej zaključimo pripravo Zakona o dolgotrajni oskrbi, ko ga pripeljemo do konca, se sam zelo zavzemam, da kot naslednjo prioriteto poslanke in poslanci koalicije v roke vzamemo vprašanje pokojninske reforme, tako na prihodkovni strani pokojninske blagajne, ki zadeva rešitve polnjenja te pokojninske blagajne zato, da bo denarja za pokojnine dovolj, kot tudi, da se revščino med upokojenci prednostno začne odpravljati z ustreznimi dvigi pokojnin. Najnižja zajamčena pokojnina je morda res 700 evrov in smo se tudi v preteklih letih krepko borili v Levici, še ekstra, da smo mejo zakonsko določene zajamčene pokojnine za polno dobo dvignili na višino, da danes dosega teh 700 evrov. Saj se spomnimo zaključnih let prejšnjega mandata, a ne? To se ni zgodilo kar samo od sebe, to je bilo krepko priborjeno. Ampak kljub temu teh 700 evrov ne predstavlja kakšne bogatije, z njimi ljudje še zmeraj zelo težko preživijo, pa je, pazite, polovica upokojencev postavljena v položaj, da tega zneska v resnici niti ne dosega. Kaj pa tisti, ki so prej obnemogli, kaj pa tisti, ki so invalidni, njihova nadomestila in efektivne najnižje pokojnine, ki niso 700 evrov, ki so 350 evrov? Vse to je potrebno rešiti v kompletu in kar se tiče nas v Levici, najnižje pokojnine je potrebno, je nujno brezpogojno dvigniti. Upokojencev je v tej državi več kot 600 tisoč in zagotovo moramo na prvo mesto postaviti tiste, ki na stara leta ne morejo shajati zaradi tega, ker so njihove pokojnine oziroma njihova nadomestila tako zelo nizka, sramotno nizka. In ko dvigujemo penzije, moramo prednostno dvigovati, vem, da to marsikomu ne bo popularno, ampak prednostno moramo dvigovati ravno najnižje pokojnine s ciljem reševanja, odpravljanja revščine upokojencev. To mora biti naša prioriteta. In kot rečeno, ko enkrat zaključimo z dolgotrajno oskrbo, mislim, da je potrebno po tej prioriteti reševanja revščine upokojencev tudi proaktivno pristopiti.

Najlepša hvala.