Dobro jutro! Lepo pozdravljeni na 16. nujni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Vse članice in člane odbora, vabljene, ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da je iz seje zadržan in se je ne more udeležiti poslanec Soniboj Knežak. Na seji pa bodo kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelovali: poslanka Lucija Tacar namesto poslanca Darka Krajnca in poslanec Lenart Žavbi namesto poslanke Tereze Novak. Ravnokar sem prejel pa še eno pooblastilo, in sicer, da poslanec Andrej Kosi nadomešča poslanko Evo Irgl.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, ki vključuje zgolj eno točko: Nov model zagotavljanja javnih neprofitnih stanovanj na podlagi odločitev v mandatu aktualne Vlade.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembe dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Na sejo so bili vabljeni: predlagatelj, to je Poslanska skupina SDS, v njenem imenu predlagatelj poslanka Anja Bah Žibert, predsednik Vlade, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za finance ter Mladinski svet Slovenije. Prihajamo torej … In Združenje stanovanjskih skladov pri Gospodarski zbornici.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - NOV MODEL ZAGOTAVLJANJA JAVNIH NEPROFITNIH STANOVANJ NA PODLAGI ODLOČITEV V MANDATU AKTUALNE VLADE.

Zahteva Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je objavljena na spletni strani Državnega zbora.

S tem besedo predajam predstavnici predlagatelja za predstavitev zahteve za sklic nujne seje odbora, to je poslanka Anja Bah Žibert.

Izvolite.

Dobro jutro vsem skupaj!

Obljuba je obljuba in odgovorni, načelni ter korektni ljudje jo tudi izpolnijo. Zato bi v politiki obljuba morala veljati še toliko bolj. V aktualni Vladi je bilo izrečenih že koliko pravzaprav obljub, da človek v tej zmešnjavi sploh več ne ve, kaj je in kaj ni. Pravzaprav bi lahko rekli, da pri tej Vladi drži vse, in sicer drži vse, da nič ne drži. Obljuba, o kateri bomo tokrat razpravljali, se nanaša na izgradnjo 20tisoč neprofitnih stanovanj do leta 2030 oziroma uveljavitev novega modela zagotavljanja javnih neprofitnih stanovanj v mandatu te Vlade. Pred volitvami je Luka Mesec obljubil, da boste, če boste seveda dobili mandat, zgradili 30 tisoč javnih namen najemnih stanovanj iz mešanih virov. Po volitvah se je ta obljuba že nekoliko pozabila oziroma spremenila, saj ste v koalicijsko pogodbo zapisali že bistveno nižjo številko, in sicer 20 tisoč javnih neprofitnih stanovanj do leta 2030. Videti je, da tudi ta številka ne bo dosežena in je zgolj plod politične demagogije, ki je škodljiva in nedopustna, saj je namenjena izključno zavajanju državljanov. Namreč, glavnino odgovornosti predlagate že na naslednjo Vlado, saj naj bi sistem, ki ga naj bi vi uveljavili, začel delovati po letu 2026. Luka Mesec je prav tako takrat napovedal, da se bodo stanovanja gradila po 7 evrov na kvadratni meter. Negativne odzive stroke in poznavalce razmer na to izjavo ne bi ponavljala, je vendarle jutro. Najprej smo slišali obljube o 2 tisoč novih stanovanj na leto. Tako minister Mesec kot Maljevac sta obljubila kasneje, da pa bosta zgradila tisoč novih stanovanj do leta 2026, se pravi nekje 4 tisoč stanovanj, od leta 2026 dalje pa je bila obljuba 2 tisoč stanovanj na leto. Istočasno, ko je minister Mesec obljubil teh 2 tisoč stanovanj na leto, ga je popravil predsednik Vlade Golob in številko dvignil na 3 tisoč stanovanj na leto. Zanimivo, število obljubljenih stanovanj tako ministra Mesca kot Maljevca sovpada s številko gradenj, ki se gradijo na podlagi poslovnega načrta Stanovanjskega sklada Republike Slovenije iz časa mandata Janševe vlade, ki je predvideval gradnjo 5 tisoč neprofitnih stanovanj do leta 2026, kar je približno, spoštovani, tisoč stanovanj na leto. Tako je lahko na podlagi sredstev v okviru načrta za okrevanje in odpornost stanovanjski sklad v letu 2021 zagnal naložbeni cikel izgradnje in nakupa 5 tisoč stanovanj, seveda neprofitnih, po celotni Sloveniji nekje do leta 2026. Ta program se tudi izvaja. Morda za tiste, ki ne vedo, takole potekajo te izgradnje / pokaže zboru/ in lahko vidite, da je pač ta cikel zagnan in da bo v letošnjem letu predvidoma tudi zgrajenih toliko stanovanj kot je bilo rečeno. Imamo ta stanovanja po celi Sloveniji, Stanovanjski sklad bdi nad temi zadevami in številke so tukaj jasne. Res je, da je minister Maljevac priznal oziroma priznava kot enega od ključnih dosežkov pretekle Vlade zagotovitev sredstev v okviru načrta za okrevanje in odgovornost ter da ne želi prekiniti z drobnimi praksami iz preteklosti, s čimer želi zagotoviti stabilnost in kontinuiteto na področju javne stanovanjske gradnje. To je vse lepo in prav, če bi lahko danes seveda že govorili o obljubljenih novih ukrepih in napredku na področju javne stanovanjske gradnje. Kot ste nekako napovedovali, naj bi šlo, bi se pač modeli zagotavljan…, bi bili modeli za zagotavljanje neprofitnih stanovanj, o tem bi se morali že pogovarjati, obljube o reševanju stanovanjske problematike mladih, tudi o tem bi se morali že pogovarjati, o zakonskih spremembah za izboljšanje stanja na področju gradenj, tudi o tem se še nismo pogovarjali, ter obljube o izpogajanju novega razvojnega okvira pri načrtu za okrevanje in odpornost za uporabo vseh razpoložljivih povratnih sredstev, tudi o tem se nismo pogovarjali in se mi zdi, da je pač to ena od ključnih zadev. Predsednik Vlade je v začetku leta izjavil, da je koalicija enotnega mnenja, da je glede stanovanjske problematike potrebno ukrepati odločno in z vsemi silami. Zato je še toliko bolj nenavadno, da še vedno nimamo ali pač nismo seznanjeni s kriznim načrtom reševanja stanovanjske krize za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj s poudarkom na območjih z najvišjimi cenami najemnin ter zemljišč. To sta namreč stranke koalicije v koalicijski pogodbi napovedale kot urgenten ukrep. Leto dni Vlade bi verjetno vendarle lahko pričakovali in če to pričakujemo, nam ne morete jemati kot zlo, da bi se ta urgenca tudi realizirala.

Skratka, na področju stanovanjske politike je ta Vlada obljubljala ogromno, po letu dni pa žal ugotavljamo, da smo na točki z, torej na začetku. Zato v SDS smo prepričani, menimo, da je ta seja nujna, na to so nas nenazadnje opozorili tudi številni državljani, ki dnevno izražajo svoje nezadovoljstvo in razočaranje in ne pristajajo na to, da se na tem področju praktično nič ne dogaja. S predlaganimi konkretnimi sklepi, ki izhajajo iz zavez te Vlade, želimo prispevati k izboljšanju stanja. Če si to želi tudi koalicija, bo pokazalo glasovanje, saj kot rečeno, so predlagani sklepi pravzaprav iz zavez koalicijske pogodbe in niso prav nič dodatnega, kar bi pričakovali, da se realizira.

Moram pa povedati svoje razočaranje, kajti danes med nami ni ministra, sejo smo prilagodili datumsko, bojda zato, ker takrat, ko je bila sklicana, ni bilo možnosti za sodelovanje predstavnikov Vlade, imamo nova ministrstva, pričakovali bi, da se bo na ta način tudi odzivanje ministrov povečalo, žal temu ni tako in še toliko bolj, kajti minister Maljevac je povedal, »Stanovanjska politika je v ospredju politike Vlade in ena izmed glavnih reform v tem mandatu.« In, če je temu res tako, bi seveda pričakovali z vso odgovornostjo, da je danes minister tukaj in da pove kje v tej reformi smo oziroma, kaj se pravzaprav dogaja, kajti, kot rečeno, ni videti, da bi se pravzaprav kaj veliko dogajalo.

Edino, kar lahko rečem je, da tudi po, bom rekla, objavah novic iz Ministrstva za solidarno prihodnost se nekako izkazuje, da minister predvsem hodi na teren in si ogleduje, bom rekla, teren ali pa izvajanje na samem mestu, se dobiva tudi s predstavniki lokalnih skupnosti na to temo, vendar spoštovani, na teren se je začelo hoditi 23. 2. Zdaj ministrstvo je novo, tematika pa ni nova in dejstvo je, da se je s stanovanjsko problematiko ukvarjalo že bivše ministrstvo, vsaj moralo bi se, kajti nihče ni vedel ali bo novo ministrstvo ali ne.

Zato bi pričakovala, da se takšne tovrstne ogledi za to, da se pripravi potem kakršnikoli sistem izvajanja za izboljšanje stanja, opravi na začetku mandata. Žal je tudi to ena od izgubljenih priložnosti, kajti, sedaj bi že pričakovali rešitve, mi pa imamo v bistvu regijske obiske in pregled stanja, je tudi nenavadno, da je ta pregled stanja sploh potreben, glede na to, da ste v koalicijski pogodbi že zapisali, da je potrebna urgenca pri pripravi, kot sem povedala, pri pripravi kriznega načrta reševanja stanovanjske problematike, ker ste že pač vnaprej ocenili, da tukaj vlada velika kriza.

Tako, da to pač moram povedati, da mi je res žal, da ministra ni. Verjamem, da bo pač državni sekretar pač poskušal odgovoriti na vsa vprašanja, menim pa, da za pač takšno temo, kot je danes, se pravi, da vidimo, kje smo, kam gremo, se mi zdi pač nekoliko neodgovorno, da pač samega ministra še ni z nami.

Toliko.

Najlepša hvala za uvodno obrazložitev predlagatelja. Prehajamo na predstavitve vabljenih.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za solidarno prihodnost, državnemu sekretarju dr. Klemnu Ploštajnerju.

Izvolite.

Hvala za vabilo.

Na nek način se tudi zahvaljujem za to sejo, ker se mi zdi kot predstavniku ministrstva in tudi te Vlade izjemno pomembno, da se čim več govori o stanovanjski problematiki in stanovanjski krizi, da se tema izpostavlja in da dobi končno vidnost, ki je v tridesetletni zgodovini v bistvu Slovenije sploh ni imela. In zakaj ta uvod, zakaj s tem uvodom tridesetletnega manka stanovanjske politike začenjam? Ker je pričakovanje, da se bo v štirih mesecih, odkar obstaja to ministrstvo in odkar sem jaz državni sekretar, da se bodo stvari radikalno spremenile, je pričakovanje, ki je neutemeljeno in nemogoče. Je pa v teh štirih mesecih Ministrstvo za solidarno prihodnost naredilo precej več, kakor se je naredilo v preteklosti, in tudi naredilo nastavke, ki so precej pomembni. Zato bi mogoče na začetku tudi malo začel v bistvu s pomenom obljub tudi na nek način in kaj se je v preteklosti dogajalo, tako da imamo malo nekega zgodovinskega spomina in perspektive. Potem bi malo bolj podrobno v bistvu nadaljeval s tem, kaj smo na ministrstvu podedovali, kaj smo dobili in s čim v bistvu delamo, potem pa kaj se je že v teh štirih mesecih naredilo in kaj se načrtuje tudi v prihodnosti.

Če začnemo s tem, kar se je v preteklosti dogajalo in s statusom obljub. Prvi stanovanjski program v tej državi je bil sprejet leta 2000, veljal je od leta 2000 do 2009; vemo, katere vlade so takrat bile na oblasti. V tem obdobju se je izpolnilo iz tega stanovanjskega programa, ki je bil veliko bolj sicer konkreten, kakor je ta trenutni, izpolnilo se je manj kot 20 % zavez in takrat se je tudi državni sklad dokapitaliziralo z veliko manj sredstvi, kakor se je predvidevalo. Se pravi, imamo v bistvu stanovanjsko politiko v preteklosti, tudi s strani, mislim, s strani vseh vlad v preteklosti, bodimo kar skreni, precej zavez, obljub, ki se niso izpolnjevale. Nenazadnje imamo tudi sedaj nacionalni stanovanjski program, ki se do nedavnega ni izvajal, kar je revidiralo tudi Računsko sodišče, in izvajale so ga precej različne vlade. Toliko mogoče pač nekega malo zgodovinskega spomina in tudi mogoče malo, da pripeljemo do današnje točke, kjer smo. Celoten sistem stanovanjske gradnje, javne stanovanjske gradnje ni bil s strani države nikoli močno in eksplicitno podprt, nikoli ni dobil nekega zagona za delovanje in vsi projekti, ki se izvajajo trenutno ali pa skorajda vsi, lahko rečemo, tako na občinskih ravneh, kjer je najbolj aktiven ljubljanski sklad, tako na državni ravni, kjer je najbolj aktiven državni sklad in tudi ne smemo pozabiti nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so skladi, ki delujejo samostojno, ki so se v veliki meri financirali iz lastnih virov. Stanovanjski državni sklad se eksplicitno financira iz lastnih virov, kar pomeni, da si na nek način nobena Vlada do sedaj ne more nadeti neke medalje, da je za stanovanja, ki so trenutno v gradnji, odgovorna sama.

Zdaj, če nadaljujemo s tem, kar smo na ministrstvu podedovali. Sam sem v bistvu zelo vesel, da tako Vlada kakor tudi glavna opozicijska stranka strinjamo, da je temelj tega, kar je rešitev stanovanjskega vprašanja, gradnja neprofitnih najemnih stanovanj. To me zelo veseli in me tudi veseli, se zelo veselim v bistvu pripravljenosti na sodelovanje in podporo projektom, ki se bodo pač v prihodnosti izvajali, predvsem kar se tiče financiranja neprofitne stanovanjske gradnje. Zdaj, kaj smo podedovali na ministrstvu, so pa iz pretekle vlade neki določeni dobri nastavki, na katerih želimo nadgrajevati in jih tudi, kar je najbolj pomembno, izvesti, izvesti do konca. Stanovanjska politika je po svoji naravi dolgoročna razvojna politika, je politika, ki je ne moremo zamejiti v okviru ene vlade. Vemo, kako dolgo traja od začetka gradnje do konca gradnje, tako je logično, da bodo otvoritve stanovanj, ki bodo v tem mandatu, bodo v veliki meri stanovanja, ki so se začela graditi v mandatu pretekle Vlade. Kar pa je tukaj najbolj pomembno, je pa treba v okviru stanovanjske politike tiste ukrepe, ki so dobri, nadgrajevati, na njih delati in jih krepiti. Tiste, ki so slabi ali problematični, omejiti ali odpraviti, predvsem pa uvesti nove stvari, ki trenutno najbolj manjkajo. In v pretekli Vladi se je sprejelo določene pozitivne ukrepe. Med njimi ste tudi sami že omenili načrt za okrevanje; recimo, to je nek celoten načrt, ga ne bi komentiral, ampak kar se stanovanjske gradnje tiče, je bil nek pomemben doprinos. Tudi nekatere spremembe, ki so se uvedle, so bile produktivne. Zdaj mi tukaj vidimo, kar je naloga sedanje Vlade in sedanjega ministrstva, kot rečeno, je, da z vidika tega, da je stanovanjska politika dolgoročna, da nadaljuje te dobre stvari, jih okrepi in doda. Konkretno, podedovali smo Načrt za okrevanje in odpornost, v katerem je pretekla Vlada zgolj zapisala, da se bo financiralo s 60 milijoni stanovanjsko gradnjo po Sloveniji. Pretekla Vlada je uspela objaviti razpis, ga deloma tudi izvesti, potem pa na ministrstvu ni pustila operativne strukture, ki bi samo izvedbo financiranja tudi izpeljala. Kajti podedovali smo takrat sektor za stanovanje, ki je tako kadrovsko podhranjen, tako zanemarjen, da te naloge ne bi bil sposoben dobro izvesti. To je, recimo, prvi del. Naša Vlada, naše ministrstvo aktivno dela, da na tem dobrem ukrepu, ki je bil zagotovitev dodatnega financiranja za stanovanjsko gradnjo in to je bil eden pomembnejših ukrepov, da ga tudi dejansko izvedemo in s tem zagotovimo, da se realizira tisoč 36 stanovanj po celi Sloveniji. Kot rečeno, podedovali smo sektor za stanovanja, ki je bil dolga leta zanemarjen, ki je bil dolga leta potisnjen na stran, ki je bil operativno s tega vidika izjemno omejen. In zdaj je naslednja naloga, ki smo si jo zadali, da prvič po dolgem času postavimo direktorat za stanovanja, ki bo operativno sposoben in bo sposoben izvajati take pomembne naloge, kot je stanovanjska politika; spet kažemo na neko kontinuiteto. In podedovali smo v bistvu dolgoletno zgodovino nefinanciranja stanovanjske gradnje, ki se pozna na tem, da stanovanjski skladi delujejo na nekih lastnih sredstvih ali pa na dobri volji občin, recimo, v primeru lokalnih stanovanjskih skladov. In zdaj s tem, kar smo podedovali, smo si zadali cilje, ki so bolj kakor številke, ki jih naštevamo, tudi je pomembno pač število stanovanj, ki se bo zagotovilo v tem in v prihodnjem mandatu, ravno to, kar na nek način je bilo s strani s strani opozicije očitano, da bodo naslednje vlade primorane izvajati stanovanjsko politiko. Ampak na ministrstvu razumemo ravno to kot neko osnovno poanto stanovanjske politike. Stanovanjska politika se pozna v desetletjih, ne v mandatu ene vlade, mandat, vsaka vlada je pač pomembna, da nekaj doprinese, kar pomeni, da njeni učinki bodo vidni v prihodnjih letih in desetletjih. Kar pomeni, da je cilj zastaviti takšno stanovanjsko politiko, ki bo tako kakovostna, ki jo bodo izvajale tudi vse prihodnje vlade. In to je osnovni pogoj tega, da se bodo stanovanja v okviru javnega sistema sploh začela stabilno in dolgoročno graditi. Tako je cilj te Vlade in tega ministrstva vzpostaviti sistem stanovanjske gradnje, ki bo temeljil, kot je bilo že večkrat poudarjeno, na stabilnem viru financiranja. Viri financiranja, ki so bili trenutno na voljo, načrt za okrevanje, tudi takšen je sporadičen vir, ki skladom ne omogoča stabilnega razvoja in hkrati pogostokrat vodi v izvajanje nekakovostnih projektov, ker se razvijajo ad hoc ti projekti, kar pomeni, da je treba zagotoviti stabilnost, stabilni vir financiranja. Trenutna Vlada je v rebalansu proračuna zagotovila dodatnih 25,5 milijona evrov za povečanje namenskega premoženja stanovanjskega, državnega stanovanjskega sklada, od katerega se bo glavnina virov, 24 milijonov, namenilo za programe sofinanciranja, to je gradnja, ki jo izvajajo lokalni skladi. To je prvi korak, ki se v prvih letih, se pravi, v letošnjem letu se bodo dopolnjevali viri načrta za okrevanje in proračunski viri. V naslednjih letih bomo dodatno s proračunskimi viri podprli stanovanjsko gradnjo. Smo se tudi zavezali in bomo tudi kot ministrstvo delali na tem, da bomo zagotovili stabilen vir, ki bo neodvisen od političnih nihanj. To bo edino, kar lahko zagotavlja neko stabilno stanovanjsko preskrbo in stanovanjsko gradnjo. Se pravi, to je prvi temelj politike.

Drugič, zakaj so tako pomembni regionalni obiski in spoznavanje stanja na terenu. Hitro smo ugotovili - in to je tudi razlog, zakaj sem imel mogoče malo daljši uvod - in se je prepoznalo, da trenutno javni akterji na področju stanovanjske gradnje, z izjemo na katerih, niso dovolj močni in usposobljeni sami od sebe, da bi izvajali tako ambiciozno stanovanjsko politiko, kot jo Slovenija kot država potrebuje. Ugotovilo se je zelo hitro, da zaradi dolgih let zanemarjanja zelo težko izvajajo gradnjo na takem nivoju. Če se izrazim zelo konkretno, Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica, njihov direktor je zelo lepo rekel: »Od zadnjega projekta do novega projekta je minilo toliko časa, da so se v bistvu vsi zaposleni na skladu zamenjali.« Kar pomeni, da nima kontinuitete reprodukcije kadra, reprodukcije znanj. Zaradi tega je bilo tako pomembno s strani ministrstva, da smo prvič v bistvu kot ministrstvo in tudi kot Vlada obiskali stanovanjske sklade po celi državi, spoznali pogoje, v katerih delujejo, in na podlagi teh pogojev ne zasnujemo zgolj politike, ampak tudi nek program, kako jih podpreti, kako jih razvijati in kako je mogoče, da bodo te organizacije na lokalnih nivojih tudi kakovostno delovale in delovale po celi Sloveniji. S tem namenom naslednji teden organiziramo prvo srečanje vseh stanovanjskih skladov, ki je nek zaključek teh regijskih obiskov, katerih namen je okrepljeno sodelovanje med ministrstvom in stanovanjskimi skladi, da bomo, prvič, okrepili njihovo zmožnost delovanja, da bomo okrepili tudi njihove kadrovske sposobnosti in sposobnosti sodelovanja med njimi, da se medsebojno podpirajo. In tretjič, da ugotovimo, kje so točke, kjer moramo na državni ravni spremeniti stvari, da bo sistem bolje deloval. Konkreten primer tega je - in ta se vleče že od leta 2017 - spet ena dolga stvar, ki smo jo podedovali na ministrstvu, to je oblikovanje ustreznega sistema zbiranja podatkov v okviru neprofitnega najema, da se bodo ti razpisi lahko bolje in hitreje izvajali. Se pravi, to je drugi temelj naše politike, poleg stabilnega vira vzpostaviti stabilno okolje in stabilno okolje za delovanje organizacij.

Tretji temelj, ki smo se ga lotili, je okrepitev medresorskega sodelovanja in vzpostavitev tega, kar sem prej omenil, direktorata za stanovanja. Kot ministrstvo zdaj v teh štirih mesecih in tudi kot državni sekretar sem ugotovil, da stanovanjsko področje je na ostalih ministrstvih izjemno podreprezentirano. To kaže tudi na status stanovanjske politike, ki je bil v preteklosti, in druga ministrstva nimajo, tako kot je recimo trajnostna politika ali pa okoljska politika ozaveščena in se tudi v druge ukrepe prepleta, stanovanjska politika ni vpeta v razmislek drugih ministrstev in je medresorsko sodelovanje tukaj izjemno šibko. Zato smo pa kot ministrstvo tik pred tem, da oblikujemo svet za stanovanjsko politiko na nivoju vlade, ki bo krepil medresorsko sodelovanje. In drugič, na nivoju stroke, to pa je stanovanjski svet, ki bo omogočil povezovanje s stroko in tudi neko tesnejše sodelovanje med stroko in ministrstvom.

Četrta stvar. Omenili smo in tudi večkrat je bilo omenjeno, če beremo katerekoli podatke, ugotovimo, da praktično se zelo malo ve o stanovanjskem področju v Sloveniji. Na primer, prva stvar, ki je ne vemo kot država, kot celota, je, koliko je število najemnih stanovanj ali pa koliko je povprečna tržna najemnina. Zato je tako ključno v bistvu, da bomo kot država imeli na podatkih osnovano neko stanovanjsko politiko, da stanovanjska politika ne bo neka izmišljotina ali pa temeljila na nekih praznih stvareh. Zato je tako pomembno, da ima tako ministrstvo kot cela država čim boljši vpogled v stanje. Zato smo aktivno pristopili k zbiranju podatkov. Z Geodetskim inštitutom Slovenije bomo skupaj oblikovali javno evidenco najemnih stanovanj. Pristopili smo tudi k analizam, ki niso bile opravljene že zelo dolgo. Na primer, v okviru programa Ciljni raziskovalni projekti smo naročili analizo stanovanjskega področja v Sloveniji oziroma del razpisa je, ker konkretno zadnji celostni pregled stanja v Sloveniji je bil opravljen leta 2005; samo toliko, da se ve, s čim operiramo in na čem delujemo. In še druge analize, ki so ključne za to, da bomo stanovanjsko politiko kot država, kot ministrstvo lahko izvajali.

In še zadnja točka, ki jo bom zgolj omenil. Na podlagi tega je potem treba, tako kot se je ta koalicija in ta Vlada zavezala, oblikovati tudi ustrezno regulatorno okolje in urejanje stanja. Med njimi je ključno urejanje kratkoročnega oddajanja in oblikovanje ustreznega regulatornega okvira v okviru stanovanjskega zakona, predvsem kar se tiče najemnega trga. To so pa naloge, ki se jih bomo lotili v drugi polovici tega leta, kot je bilo tudi napovedano s časovnicami.

Toliko na kratko za začetek, pa kasneje mogoče še kaj.

Najlepša hvala za uvodno predstavitev Ministrstva za solidarno prihodnost, ki na temo javnih neprofitnih stanovanj danes na našem odboru debitira.

Besedo dajem še drugim vabljenim na sejo, natančneje, predstavnici Mladinskega sveta Slovenije, če bi želeli besedo. Bi želeli besedo? (Da.)

Izvolite.

Najlepša hvala.

Naj se najprej zahvalim za vabilo na to sejo. Veseli nas in prav je, da je glas mladih slišan tudi na tem področju, saj konec koncev je v bistvu to eno področje oziroma je v zadnjih nekaj letih stanovanjska problematika tako s socialnega kot tudi psihološkega vidika prerasla vse okvire nekega razumnega. In v bistvu na to opozarjajo tako rezultati različnih raziskav, anket, kot tudi neposredno pridobivamo te informacije po posvetovanjih z mladimi na terenu.

Torej, samo stanovanjsko problematiko mladi uvrščajo v sam vrh izzivov, s katerimi se soočajo, celo nad tiste s področja trga dela, ki so prednjačili v preteklih letih. In da je pač situacija res zaskrbljujoča, priča recimo tudi podatek, da kar 79,3 % odstotka mladih pričakuje neko pomoč staršev pri reševanju stanovanjskega problema, ker druge pomoči nimajo, da bi se nanjo oprli. Na to pomoč računajo bodisi v obliki sredstev za nakup, pomoči pri najemu kredita ali z zagotovitvijo dela stanovanja v družinski lasti. In če smo še pred nekaj leti govorili o pomanjkanju in gradnji najemnih stanovanj samo v Ljubljani, Mariboru in Kopru ter nekaterih drugih večjih središčih, je danes ta problematika prerasla vse te okvirje. Mladi zaradi vrtoglavega dviga cen na nepremičninskem trgu - podatek SURS, da se je v bistvu cena nepremičnin med leti 2015 IN 2022 dvignila za 72 % in izven večjih mest celo čez 80 % - kot tudi v bistvu zaradi pomanjkanja samih stanovanj v bistvu mladi ne morejo dostopati do le-teh niti na Koroškem, niti na Tolminskem, niti v Trebnjem in drugih manjših središčih. Prav tako raziskave kažejo, da preference mladih glede oblik sobivanja sovpadajo z dosedanjimi praksami prostorskega razvoja, torej neke decentralizacije in suburbanizacije in s tem razpršene poselitve. Zato, če mladim tukaj ne pridemo nasproti z aktivno stanovanjsko politiko, se bo pritisk na večja središča samo še dodatno povečal.

Na Mladinskem svetu Slovenije se zavedamo, da se je reševanja stanovanjske problematike potrebno lotiti celostno, decentralizirano in pri tem izhajati iz potreb lokalnega okolja in njegovega prebivalstva. Torej, moramo vedeti dejansko, kje smo in kaj si želimo in kaj potrebujemo. In pri tem ne govorimo le o večjih in manjših središčih, temveč tudi o podeželju, ki prav tako postaja vse bolj priljubljeno bivalno okolje med mladimi. Trenutna Vlada rešitev na tem področju ni predvidela niti glede novogradenj niti obnov obstoječih objektov. V Sloveniji smo brez resne politike na področju bivanja že od leta 1991, zato nas na Mladinskem svetu Slovenije veseli, da se po letih opozarjanja tudi ta tematika vse bolj pojavlja na političnem parketu, vse od predvolilnih obljub pa tja do koalicijske pogodbe. Pa vendar to ni dovolj. Nujno je, da se reševanja lotimo strateško, ukrepe zastavimo čim bolj celovito in jasno, njihova izvedba pa mora biti kar se da hitra. Mladi smo se namreč predvolilnih obljub in bombončkov že do sitega najedli z nepremišljenimi obljubami in dejanji. V Sloveniji tako že leta in leta izgubljamo generacije mladih, ki tukaj žal ne morejo izkoristiti svojega potenciala in svojo pot iščejo drugje. Kot družba se moramo zavedati tudi, kaj vse mlade vodi v stiske in kaj to pomeni ne le za nas, temveč tudi prihodnost celotne družbe, denimo, stanovanjska problematika sama ali še huje, v trenutni kombinaciji s prekarnim delom, ki vzbuja občutek negotovosti in tako mladim ne onemogoča neko stabilnost, ustvarjanje lastne vizije prihodnosti in iz tega razloga težje načrtujejo svoje življenje in osamosvojitev, prav tako pa se težje odločajo za družino, če si le-te želijo. In tudi iz tovrstnih razlogov vse pogosteje doživljajo duševne stiske. Tako mladi sami, strokovnjaki kot tudi trenutna Vlada vselej vse bolj izpostavljamo pomen duševnega zdravja mladih, kjer pa se žal še vedno preveč ukvarjamo s samim gašenjem požarov, brez da bi iskali načine za njihovo preventivo. Zakaj to izpostavljamo? Zato, ker verjamemo, da je za izboljšanje pogojev za življenje mladih tako na področju stanovanjskega vprašanja kot trga dela in vseh ostalih nujno izboljšanje tudi njihovega duševnega zdravja.

Zdaj bi pa besedo predala še Jaki, če lahko.

Ja, izvolite, pa vas prosim tudi, da se predstavite za magnetogram.

(Jaka Trilar, sodelavec na Mladinskem svetu Slovenije.)

Ja, kot je že Eva orisala samo področje, smo se na nek način predvolilnih obljub res že najedli. In zaradi tega kljub temu, da imamo zagotovila v koalicijski pogodbi in tudi zagotovila strank na predvolilnih soočenjih, res upamo, da bo prišlo do dolgoročnega sistemskega financiranja področja, ker mislimo, da je to najbolj potrebno za dolgoročno reševanje stanovanjskega problema. Kljub temu, da smo na Mladinskem svetu Slovenije že pred več leti opozarjali na to, da je nujno zagotoviti res sistemski in dolgoročen vir financiranja v obliki, v obliki ali deleža BDP ali deleža proračuna, pa je zdajšnje zagotovilo Vlade za financiranje letno 100 milijonov v naslednjih letih zares nujno. In od tega ne bomo odstopili in na to bomo opozarjali, če bo treba, tudi vsak teden. Enostavno ne moremo več čakati na to, ali bo določena Vlada zagotovila sredstva ali ne.

Da ponovimo predvolilne obljube, ponovil jih bom z našega soočenja, se pravi, Medgeneracijske koalicije Slovenije, ki se je zgodilo v bistvu že marca leta 2022. Takratni koordinator Levice je zagotovil, da bo zgrajenih 30 tisoč javnih stanovanj. Predsednik Vlade je temu pritrdil in je celo poudaril, da bodo stanovanja zgrajena po neprofitnih najemninah. Medtem ko je druga partnerica, še zadnja partnerica, se pravi SD, takrat rekla, da bo zagotovljenih 10 tisoč stanovanj, zgolj 10 tisoč samo po neprofitnih najemninah in še drugi. Moramo pa se zavedati, da je nujno reševanje stanovanjske problematike po celotni državi, ker kot je omenila že Eva, v preteklosti smo govorili o temu, da pač v stanovanju v Ljubljani, Mariboru in tudi če se teh stanovanj, teh rešitev takrat nismo lotili in še vedno obstajajo v Ljubljani, Mariboru, Kopru, pa so težave tudi drugod po državi. Na trg je nujno treba spraviti 150 tisoč praznih stanovanj. Spodbujati je potrebno medgeneracijsko sobivanje, mimogrede, tudi ta pilotni projekt je predsednik, trenutni predsednik Vlade, omenil na tem soočenju, da se bo izvajal. Pomoč mladim je potrebno nameniti tudi na podeželju, kjer urbanistično ni mogoče graditi večjih večstanovanjskih objektov. Se pravi, izven nekih manjših centrov je potrebno zagotoviti sredstva za gradnjo in predvsem obnovo nepremičnin. Spodbujati in zagotoviti je treba sploh pogoje za skupnostno bivanje. Še bolj potrebno pa je, da imamo sploh pregled nad področjem. Na žalost, zaradi zanemarjanja tega področja s strani vseh vlad v preteklosti je prišlo do tega, da trenutno ne vemo niti točno, koliko bivalno primernih praznih stanovanj je v Sloveniji. Še bolj bizarno pa je, da ne vemo niti, koliko je javnih najemnih stanovanj v Sloveniji, koliko jih imajo v lasti občine, koliko jih ima v lasti državni sklad. Omejiti je potrebno tudi kratkoročni najem oziroma oceniti, na kakšen način in kje ga je možno omejevati. Predvsem pa je treba razmišljati tudi o tem, da se v Sloveniji zares v zadnjem obdobju pojavlja, da nekateri investitorji, tako domači kot tuji, stanovanja kupujejo zgolj za investicije in ta ostajajo prazna. To je potrebno omejiti nad ideološkimi načeli in zaradi tega je pač to področje zelo, zelo pomembno. V preteklosti je bil eden izmed ukrepov Mladinskega sveta Slovenije, ki, mimogrede, poleg vseh drugih večjih mladinskih organizacij, kot so Zveza podeželske mladine, pa taborniki in tako naprej, vsebuje tudi podmladke z vseh strani političnih opcij, je bil eden od ukrepov združitev dosedanjih resorjev pod najprimernejšo pravno obliko znotraj enega od ministrstev, ki se že sedaj ukvarja z reševanjem stanovanjske problematike. Na nek način lahko sledi, da pred sestavo te Vlade si nismo niti, smo si pač prizadevali za združitev resorjev, ki se ukvarja s stanovanjsko problematiko, področje je bilo podhranjeno, kot smo v enem določenem momentu izvedeli, se je na ministrstvu, pa ne vem, če imam točen podatek ali celo preveč rekel, ukvarjalo zgolj 5 zaposlenih s stanovanjsko problematiko, pač nismo si niti drznili misliti, da bo ustanovljeno ministrstvo, ki se bo prioritetno ukvarjalo s stanovanjsko problematiko in zato je na tej Vladi še večja odgovornost in upravičeno pričakovanje, da stanovanjsko problematiko izpelje iz mrtve točke.

Kot smo omenili, je sprva potrebno zagotoviti vse podatke, ki jih imajo vse resne države, ki se s stanovanjsko problematiko resno ukvarjajo. Zraven tega pa bi radi še dodatno poudarili, da je, da preden bo javnih stanovanj dovolj za vso, za vso prebivalstvo, bo preteklo še nekaj časa, v vmesnem obdobju pa je potrebno najti tudi prehodne rešitve in določiti prioritetne skupine, ki bodo lahko dostopale do teh stanovanj in mladi morajo biti prioritetna skupina, ne zgolj mlade družine, ker mladih družin tudi brez strehe nad glavo ne bo, ampak mladi pari, mlade družine in tudi mladi posamezniki.

Pa še enkrat bi želeli ponovno poudariti. Če Vlada misli resno, bo uredila pregled področja in zagotovila primerno, zadostno in stabilno financiranje. Iz izjav in sprememb glede nekaterih obljub namreč nimamo veliko zaupanja glede tega. Prav tako nas skrbi, da bo znotraj Vlade prišlo do merjenja moči in bi ministrstvo zaradi manjše moči znotraj koalicije izgubilo sredstva napram drugim ministrstvom. Ampak na tem področju mladi ne bomo dopustili česa podobnega in od Vlade in predsednika Vlade po njegovih obljubah zahtevali, da obljuba ne bo pozabljena, vsaj ne v vidiku sto milijonov financiranja letno.

Mladi ne smemo biti žrtvam, žrtve političnih preigravanj in merjenj moči. Vlada kot celota mora torej zagotoviti sredstva ministrstvu, to pa mora izpeljati korenite in hitre reforme.

Najlepša hvala za podano stališče.

S tem ugotavljam, da smo izčrpali uvodne predstavitve, zato odpiram razpravo članic in članov odbora.

Kot prva se je k besedi priglasila predstavnica predlagatelja, poslanka Anja Bah Žibert.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zdaj, jaz sem res z vsem zanimanjem poslušala državnega sekretarja in bala sem se, da bo povedal ravno to, kar je povedal, da ni nič povedal. To, kar je on danes povedal, mi poslušamo od volilnih obljub naprej, priznali ali ne.

Zdaj, če grem od začetka, ne. To izgovarjanje na novo ministrstvo, Zdaj, jaz ne vem, ali to sami sebe poskušate prepričati, da je tako ali dejansko pač še vedno zavajate državljanke in državljane? Stanovanjska problematika ni stvar novega ministrstva. Stanovanjska problematika, tukaj smo slišali tudi od vas, ki ste šel prej čez neko časovnico, mladi so povedali tudi svoje, je stvar, ki jo pač poznamo že dlje časa in pač zadeva je bila zgolj pač samo pod drugim ministrstvom. Zadnje, ko ste pač prevzeli koalicijo, je ta resor prevzelo najprej, bom rekla, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je bil nekako zadolžen tudi vaš minister, če govorimo, da gre za resor Levice in vi ste pač napovedali določene številke. Jaz mislim, da je pač neodgovorno, da ste v času pred volitev, tako kot sem povedala, najprej navedli številko 30 tisoč, potem ste jo, v redu, ko je bila, pač, ko ste pač volitve dobili, ste po sistemu, saj se obljubljeno pozabi, ne, že spremenili za bistveno, na bistveno nižjo številko, to je 20 tisoč. To so bile vaše napovedi do leta 2030 in to nima nobene veze z novim ministrstvom. Novo ministrstvo, ki se je pač vzpostavilo v začetku tega leta, je lahko samo, tako kot smo tudi slišali, za vas, pač neka dodana vrednost. Jaz trdim, da samo po sebi zagotovo to ni. Ja, če je razlog to, kar govorite, kajne, kadrovska stiska, jaz se pač s tem ne morem strinjati, ker tudi v začetku mandata ste lahko ta del resorja kadrovsko zapolnili. Če menite, da bo zato, ker bo, ne vem, pet, šest ljudi več, potem je teh trideset tisoč stanovanj izvedljivih. Tako pač tega jaz ne morem kupiti. Povedali ste zadeve, ki so zaskrbljujoče. Tako da, kar se tiče kadrovske zadeve, poglejte, to to bi lahko že rešili. Imate pa zdaj druge probleme, kot na primer, da Ministrstvo za solidarno prihodnost še vedno išče tajnico, kajne, ali pa že novo, ne vem. Vi se ukvarjate še s tajnicami, ampak leto dni je za vami. In verjetno se vsi strinjamo, da reformo, če jo hočete speljati in če ste jo napovedali tako pompozno, bi danes že nekatere zadeve morali imeti na mizi.

Naslednje, kar pa resno skrbi, ob vseh številkah, najprej dva tisoč na leto do leta 2026, potem, v redu, tisoč na leto. Ampak danes ste pa povedali naslednje, v tem mandatu se bodo predvsem gradila stanovanja, ki so se začela graditi pod prejšnjo Vlado, do leta 2026, ko boste naredili sistem za tri tisoč stanovanj. Se pravi, čakajte malo, no, to pa tako ne gre, vi ste obljubili tisoč novih stanovanj na leto, danes pa govorite, da so to tista stanovanja, ki se že gradijo. Kje je vaših štiri tisoč stanovanj na leto? In to je tista najnižja številka, ki ste jo obljubljali. Kot rečeno, iz zapisov sej, tudi ko smo imeli tukaj, bom rekla, hearinge, je bila številka okrog dva tisoč izrečena. Ampak pristanem tudi na številko tisoč, ampak ne morete pa se bahati s tujim perjem. In vsi smo pričakovali, da boste naredili sistem, ki bo teh tisoč stanovanj omogočil, na leto, potem pa že leta 2026, tako je rekel predsednik Vlade, 3 tisoč stanovanj. Ampak zdaj, da bo mera polna, vas moram spomniti na izjavo predsednika Vlade, ki je takrat, ko ste imeli vrh na temo, tudi koalicijski vrh, govorim, je bila tema izgradnja neprofitnih javnih stanovanj. Veste, kaj je predsednik Vlade Golob takrat izjavil? Da je treba počasi zgraditi kapacitete, ne bomo obljubljali tisoč stanovanj, ker to ni izvedljivo. Si lahko mislite, spoštovani? Ne bomo obljubljali tisoč stanovanj, ker to ni izvedljivo! Pa smo poslušali na hiringu, pa smo poslušali v vseh… Poglejte, tukaj imam, morda sem prejle mogoče malo preveč ropotala z listi, samo nekaj od izjav, vse povsod 2 tisoč, tisoč stanovanj, potem naprej 3 tisoč stanovanj. Tu pa po vrhu, po enem letu skoraj, predsednik Vlade reče, »ne bomo obljubljali tisoč stanovanj, ker je to nemogoče.«

Omenjali ste spet neke študije pa analize pa tako naprej. Glejte, meni gredo že lasje pokonci od teh študij pa analiz. Mi smo enormno denarja v preteklosti zmetali za razne študije pa analize. Me bo prav zanimalo, mi boste povedali, upam, da že danes, koliko bo ta zadeva stala, te razne analize. Ampak, veste, zame je res nesprejemljivo oziroma ne pristajam na to, da nekdo pravi, da nimamo niti podatka, koliko je najemnih stanovanj v Sloveniji. Se pravi, imamo, ne vem, lokalne, imamo občinske stanovanjske sklade, regijske povezave, imamo državni stanovanjski sklad in tako naprej. Te številke se da ena, dva, tri skupaj potegniti, za to ne rabimo neke hude analize; mislim, da pač nekdo zmore to sam pridobiti, te številke, vsaj v devetdesetih odstotkih, kajne. In dejstvo je, da bi danes na podlagi vaše koalicijske pogodbe morali že imeti določene zadeve. Jaz bom še enkrat povedala, kaj pa mi s sklepi predlagamo. Začela bom s tretjim sklepom, zato ker je to tista zadeva, ki ste jo vi obljubili kot urgentno. In še enkrat, ne potem v odgovorih govoriti, da imamo novo ministrstvo, ker nimamo novega področja, imamo novo ministrstvo, področje je pa staro. In sicer: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide pričakuje, da Ministrstvo za solidarno prihodnost Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide v sedmih dneh od sprejetja tega sklepa seznani s kriznim načrtom reševanja stanovanjske krize za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj s poudarkom na območjih z najvišjimi cenami najemnih najemnin ter zemljišč. Zakaj to predlagamo – zato, ker predvidevamo, da to že imate, kajne, samo mi nismo seznanjeni. Sicer sem sama brskala po vseh vaših spletnih straneh, kje bi našla to, ta krizni načrt, pa ga nisem našla; zdaj, če ga ni, prosim, to tudi povejte. To tudi povejte, da vemo, kje smo. Ampak potem res ne vem, kako resno ste se zadeve lotili, če tisto, kar ste obljubljali urgentno v enem letu, ni speljano. Prav tako smo predlagali naslednje: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide pričakuje, da Ministrstvo za solidarno prihodnost v roku sedem dni od sprejema tega sklepa Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide predloži podatek o gradnjah neprofitnih javnih najemnih stanovanj od obljubljenih tisoč stanovanj v tem letu oziroma dvajset tisoč stanovanj do dva tisoč trideset, ločeno od gradnje javnih najemnih neprofitnih stanovanj v okviru projektov, ki so se začeli izvajati v času prejšnje vlade in za katere so bila sredstva zagotovljena v Načrtu za okrevanje in odpornost potrjena s strani prejšnje Vlade.

Se pravi, zdaj, nekako sem razumela, jaz verjamem, da bomo te sklepe vsi sprejeli, ker so pač povsem sklepi iz zaveze koalicijske pogodbe, in verjamem, da bo koalicija prva, ki bo takšne sklepe podprla, ker se je k tem sklepom zavezala. Koalicijska pogodba ni samo pogodba med strankami, je tudi zaveza državljanom, tako verjamem, da boste to tudi podprli. No, ampak tu se pa bojim, da ste mi na nek način odgovorili s tistim stavkom, ko ste rekli, da pravzaprav ne bo nič novega in da se bo zgradilo do leta 2026 tisto, kar je, kar se gradi od prejšnje Vlade; pa toliko obljub.

In seveda tisto bistveno, kar je to je pa zapisano v drugem sklepu: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide pričakuje, da Ministrstvo za solidarno prihodnost od Ministrstva za finance pridobi natančne podatke o zagotavljanju razpoložljivih finančnih sredstev za izgradnjo novih najemnih stanovanj z navedbo zneskov, pričakovanih postavk, na katerih se bo zagotavljala sredstva in načrtom finančne porabe ter jih v roku sedem dni od sprejema tega sklepa predloži Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Jaz mislim, da je to tudi ključno, da boste potrebovali finančna sredstva in zagotovo ste se o tem že pogovarjali oziroma bi se morali načeloma že dogovoriti, kajti nekako ocenjujete sto milijonov na leto in to boste pač povedali, kje ste oziroma kje smo, da bomo vsi lahko vedeli, na kakšen način se bo zagotavljalo teh sto milijonov na leto. Toliko o sklepih.

Seveda me veseli, da so mladi aktivni, da se aktivno vključujejo pri problematiki, ki se tiče seveda tudi njih. Tu bi pa izpostavila še to, kar je problem, od leta 2006 se praktično ni zgradil noben študentski dom. Od 2006 zdaj imamo denar za marsikaj, kajne, nimamo pa očitno denarja za študentske domove. In nekako imamo potem okoli dva tisoč sedemsto študentov, ki pač iščejo namestitev izven študentskih domov, ker za njih ni prostora. Zdaj, če bi imeli študentske domove, kajne, bi že na ta način nekako lahko pridobili kakšno stanovanje več.

Kot drugo, veliko se govori o tako imenovanem sodelovanju z najemniki stanovanj. Ampak, kaj ste vi naredili – namesto da bi to sodelovanje okrepili, izboljšali, na ta način pridobili več najemnih stanovanj, ste jih obdavčili; bom potem v razpravi povedala nekaj več o tej obdavčitvi. Ampak na tak način bomo težko reševali stanovanjsko politiko, kajne, obdavčiti še tiste, s katerimi bi lahko sodelovali, se meni zdi neumen ukrep.

Skratka, jaz moram pač povedati, da se mi zdi, še enkrat, na podlagi vseh izhodišč, ki so bila povedana, zelo pomembno, da danes o tem razpravljamo, tudi zato, da se začne resno premikati na tem področju, ker, kot rečeno, tako ne bo šlo. Vaše časovnice pa res, no, jaz vam priporočam, da vse skupaj zažgete, ker po vaši časovnici bi že kdaj moral biti sestanek vseh skladov, pa ga še ni bilo, zdaj je napovedan, mislim, da 29. maja, obljubljen je bil že prej. Ampak, veste, ko pač neko obljubo izrečeš, je potem prav, da jo tudi udejanjiš.

Vam bom pa povedala še nekaj za konec v tem uvodu. O tej problematiki, da pač je treba ukrepati takoj in da je treba vrt zaliti še, ko je čas, ne, ko je suh, opozarjajo tudi na stanovanjskem skladu. In povedali so, da če ne bo zdaj že konkretnih ukrepov, realizacija dvajset tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2030 ne bo izvedljiva in da sredstva, seveda, ki so bila že iz načrta za okrevanje, so pravzaprav porabljena in treba bo pač poiskati nove vire oziroma nov način, nova sredstva. In to ste tudi nekako obljubljali, tako da, poglejte te, ki ste nekako tudi rekli, da bo glavnina aktivnosti na njih, se pravi, stanovanjski skladi opozarjajo, da tako ne gre več. Seveda imamo še vedno, bom rekla, lokalne stanovanjske sklade, ki gradijo, ti zato tudi najemajo kredite. Ampak na ta način seveda ne moremo pač tega jemati kot nekaj, kar je sistemsko urejeno, tako kot ste sami seveda napovedali. Tudi o modelih danes niste nič povedali, tudi o zagotavljanju stanovanj za mlade niste nič napovedali. Tako da veliko tega je, kar ste obljubljali, pa danes pravzaprav nismo poslušali, poslušamo pa nenehno, kako se v preteklosti ni nič naredilo. Veseli me samo to, da ni bila vsa pretekla Vlada kriva, ker sem mislila, da bomo tudi to danes poslušali. Tako da, poglejte, jaz mislim, da je pa čas, da poveste svoje rezultate oziroma svoje aktivnosti; teh pa zaenkrat od povedanega ni ravno veliko.