Lepo pozdravljeni!
Začenjam 43. sejo kolegija in vse prisotne lepo pozdravljam!
Nadomeščanj, vidim, da nimamo.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA.
Gradivo k tej točki ste prejeli s sklicem seje kolegija, in sicer dve zahtevi skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora. Predlagam, da na podlagi obeh zahtev skličemo eno izredno sejo zbora, pri čemer v zvezi s sklicem 38. izredne seje Državnega zbora predlagam sledeče: predlog dnevnega reda je določen z zahtevama in se glasi: prvič, Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije zaradi nespoštovanja in izigravanja pravne države v postopku gradnje povezovalnega kanala C0; drugič, Ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024; tretjič, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, druga obravnava; četrtič, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju investicij, druga obravnava.
Datum seje bi bil v petek, 9. junija 2023, ob 10. uri do zaključka seje.
Najava časa za razpravo za poslanske skupine: ena točka po tretjem odstavku 67. člena Poslovnika, k 1. točki do petnajst minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predloga priporočila, to je skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, in do šestdeset minut za razpravo predlagatelja ter do petnajst minut za predstavitev mnenja Vlade in do šestdeset minut za razpravo Vlade; k 2. točki v skladu s 148. členom Poslovnika; k 3. in 4. točki do pet minut za dopolnilno obrazložitev predlagateljev predlogov zakonov in do pet minut za predstavitev mnenja Vlade ter do trideset minut za razpravo predlagateljev predlogov zakonov in do trideset minut za razpravo Vlade.
Želi kdo besedo? (Ne.) Ne bo torej razprave in gremo na glasovanje.
Na glasovanje dajem sklep: Poslanske skupine k eni točki dnevnega reda 38. izredne seje Državnega zbora najavijo čas v skladu s tretjim odstavkom 67. člena Poslovnika.
Glasujemo.
Kdo je za? (Soglasno.)
Na glasovanje dajem sklep: Predlagatelj predloga priporočila, to je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, ima za dopolnilno obrazložitev na voljo do petnajst minut, za razpravo pa do šestdeset minut, Vlada ima za predstavitev mnenja k predlogu priporočila na voljo do petnajst minut, za razpravo pa do šestdeset minut.
Glasujemo.
Kdo je za? (Soglasno.)
Na glasovanje dajem še naslednji sklep: Predlagatelja predlogov zakonov imata za uvodno obrazložitev na voljo do pet minut, za razpravo pa do trideset minut, Vlada ima pri 3. točki za predstavitev mnenja na voljo do pet minut in za razpravo do trideset minut.
Glasujemo.
Kdo je za? (Soglasno.)
Vsi trije sklepi so sprejeti.
Predlagam, da odločamo še o sklepu, s katerim bi matičnim delovnim telesom, to so Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, Odbor za finance, Odbor za gospodarstvo in Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide izjemoma omogočili delo po 22. uri, če bi bilo to potrebno.
Želi kdo razpravljati? (Ne.)
Na glasovanje tako dajem naslednji sklep: Matična delovna telesa lahko za obravnavo zadev z dnevnega reda 38. izredne seje Državnega zbora po potrebi zasedajo tudi po 22. uri.
Glasujemo.
Kdo je za? (SD, Svoboda in Levica.) Je kdo proti? (Nova Slovenija in SDS.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGOV ZAKONOV PO SKRAJŠANEM POSTOPKU, ki ste ga prejeli s sklicem seje Kolegija.
Razpravljali in odločali bomo o petih predlogih za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku. Najprej o tem, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o dopolnitvah Gradbenega zakona.
Besedo dajem Andreju Poglajnu, državnemu svetniku, predstavniku predlagatelja predloga zakona.
Izvolite.
Spoštovana predsednica Državnega zbora, hvala za besedo.
Spoštovani vodje poslanskih skupin in ostali prisotni!
Državni svet je na 6. seji, 17. 5. 2023 sprejel zakonodajno iniciativo Predlog zakona o dopolnitvah Gradbenega zakona, s katero želi uskladiti veljavni gradbeni zakon na področju izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja z ustavnimi določbami tako, da bo občina kot eden izmed ključnih nosilcev urejanja prostora sodelovala v postopku izdaje tega dovoljenja.
Predlog dopolnitve zakona predstavlja tudi uskladitev Gradbenega zakona na področju izdajanja dovoljenja za objekte daljšega obstoja z ustavno določbo o naravnih bogastvih iz 70. člena Ustave, varstvu zemljišč, ki ga Ustava ureja v 71. členu, in z ustavno določbo o zdravem življenjskem okolju iz 72. člena Ustave.
V predlogu zakona se dopolnjuje 142. člen Gradbenega zakona, ki splošno ureja legalizacijo objektov, in sicer tako, da se v postopkih legalizacije objektov in v postopkih izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja preverja, ali so nelegalni objekti, ki so predmet navedenih postopkov postavljeni na zemljišču, kjer je gradnja takšnih objektov v skladu z njihovim namenom nemogoča, namenom omogoča, se opravičujem.
Upravna enota, ki odloča v navedenih postopkih, bo skladno s tem morala od pristojnih, od pristojne občine pridobiti podatek, kakšna je namembnost zemljišča, na katerem je postavljen nelegalni objekt, in ali je na takšnem zemljišču dovoljena gradnja objektov take vrste, kot je nelegalni objekt. Obenem se dopolnjuje tretji odstavek 146. člena tako, da se dovoljenje za objekte daljšega obstoja ne izda, če je nelegalni objekt postavljen na zemljišču, kjer je gradnja takega objekta v skladu z njegovim namenom, ni mogoča.
S predlaganimi rešitvami bodo občine kot samoupravne lokalne skupnosti in kot ena izmed pomembnih nosilk prostorskega načrtovanja, vključene v postopek izdaje dovoljenj za objekte daljšega obstoja. Ker se s tem predlogom zakona dopolnjujeta le 2 člena gradbenega zakona, gre za manj zahtevno dopolnitev zakona, ki se skladno s prvo alinejo prvega odstavka 142. člena Poslovnika Državnega zbora lahko obravnava po skrajšanem postopku.
Glede na navedeno je Državni svet predlagal obravnavo Predloga zakona o dopolnitvah gradbenega zakona po skrajšanem postopku, zato prosim članice in člane Kolegija predsednice Državnega zbora, da podpre obravnavo tega predloga zakona po skrajšanem postopku.
Hvala lepa.
Hvala lepa.
Želi morda kdo besedo? (Ne.) Ne, torej ne bo razprave.
Na glasovanje dajem sklep: »Predlog zakona o dopolnitvah gradbenega zakona se obravnava po skrajšanem postopku.«
Glasujemo.
Kdo je za? (Levica, Svoboda, SD in SDS.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na obravnavo predloga, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in dajem besedo dr. Mirjam Bon Klanjšček, predstavnici predlagatelja predloga zakona.
Izvolite.
/ izklopljen mikrofon/ Hvala lepa… / vklop mikrofona/
Bom še enkrat še rekla.
Hvala lepa. Vsi lepo pozdravljeni!
Poslanci koalicije smo po skrajšanem postopku vložili novelo Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Ker se poskus, s katerim se je uvajala in preverjala izvedba razširjenega programa RAB in drugega tujega jezika v osnovnih šolah, se namreč izteče konec tega šolskega leta in je za nadaljevanje izvajanja teh vsebin tudi v prihodnjem šolskem letu nujno zagotoviti ustrezno pravno podlago.
S tem namenom spreminjamo določbo ZOFVI glede sestavin posebnega dela izobraževalnega programa, saj sicer ta ne bo mogel biti implementiran v sistem do 1. 9. 2023, ko naj bi se začel izvajati v vseh osnovnih šolah. V nasprotnem primeru bo na šolah, ki so sodelovale v poskusu izvajanja teh vsebin prekinjeno, saj do sprejema ustreznih predpisov na nivoju zakonodaje, ki ureja področje osnovne šole in uvedbe novosti na vseh šolah. To bi pomenilo prekinitev razvojnega dela in razvojno naravnanih učnih aktivnosti za učence.
Prav tako sprememba zakona s poenostavitvami nekaterih postopkov naslavlja kadrovski primanjkljaj v šolstvu. Rešitev je nujna zlasti zaradi kritičnega stanja na srednjih šolah, kjer primanjkuje oziroma bo v kratkem primanjkovalo učiteljev strokovnih predmetov pri posameznih predmetih na primer informatika, matematika, naravoslovni predmeti in po celotni izobraževalni vertikali. Iz navedenih razlogov kolege in kolegice prosim, da skrajšani postopek potrdite.
Hvala lepa.
Hvala lepa.
Želi kdo besedo? (Ne.)
Torej dajem na glasovanje sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se obravnava po skrajšanem postopku.
Glasujemo.
Kdo je za? (Levica, Svoboda, SD.) Je kdo proti? (NSi.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Zdaj prehajamo na obravnavo predloga, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembi Zakona o nujnem ukrepu na področju davka na dodano, dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov.
Zdaj predvidevam, da boste vi tukaj poročali? (Da.) Ja, torej dajem besedo gospe Jelki Godec, predstavnici predlagatelja predloga zakona.
Izvolite.
Torej v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo spremembo Zakona o nujnih ukrepih na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cene energentov. Gre za manjšo spremembo, gre v bistvu, če obrazložitev, je takšna, da je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila v mesecu aprilu inflacija na letni ravni 9,4, na mesečni ravni pa so se cene zvišale za 1,5 %. Na višino inflacije je seveda vplivala, so vplivale tudi visoke cene energentov, na primer podražitev električne energije za 33,5 % in tako naprej. Zdaj, Državni zbor je v avgustu 2022 po nujnem postopku sprejel Zakon o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov, in sicer, da od 1. septembra 2022 do vključno 31. maja 2023, da se davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po nižji stopnji, torej ne po 22% ampak 9,5 % od davčne osnove za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje, les za kurjavo. Zdaj Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za finance se je oziroma je sporočilo 30. maja 2023, da ukrepa ne namerava podaljšati, kar pa pomeni, da od 1. junija 2023 cene elektrike, zemeljskega plina, les za kurjavo ter daljinsko ogrevanje bodo občutno višje, saj se bo DDV ponovno obračunaval, obračunaval po 22 %.
Zdaj v kot predlagatelji se v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke s tem ne strinjamo, menimo, da takšna odločitev Vlade ne sledi potrebam državljank in državljanov ter seveda tudi gospodarstva, saj se zaloge lesa za kurjavo dobavlja že v poletnih mesecih, prav pa tako so cene električne energije, ki se med drugim uporabljajo tudi za hlajenje zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja, občutno previsoke. Torej s predlogom zakona bi se DDV za dobavo električne energije in vseh ostalih energentov še naprej obračunaval po nižji 9,5 stopnji, in sicer predlagamo, da se to podaljša do konca leta 2023. S tem bomo zagotovili, da se cene ne bodo občutno povišale in da bodo gospodinjstva, seveda državljani in državljanke ter gospodarstvo, da ne bodo v skrbeh pred novo kurilno sezono.
Najlepša hvala in prosim seveda za potrditev skrajšanega postopka.
Hvala lepa.
Bi tukaj morda želel kdo besedo? (Ne.)
Torej na glasovanje dajem sklep: Predlog zakona o spremembi Zakona o nujnem ukrepu na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cene energentov se obravnava po skrajšanem postopku.
Glasujemo.
Kdo je za? (Soglasno.)
Hvala lepa, ugotavljam, da je sklep sprejet.
Zdaj pa prehajamo na obravnavo predloga Vlade, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju.
In dajem besedo predstavnici Vlade, generalni sekretarki Barbari Kolenko Helbl.
Izvolite.
Barbara Kolenko HelblTukaj gre za manj zahtevne spremembe zakona, zato je predlagan skrajšan postopek. Gre pa za poenostavljen vpis višje strokovne šole na način, da se postopek optimizira ter prestavi na varnejšo, učinkovitejšo v bistvu izvedbo samega vpisa. S tem bo postopek tudi hitrejši, obenem pa se vodijo evidence višješolskih predavateljev in omogočajo tudi nove aplikacije teh evidenc.
Hvala.
Hvala lepa.
Odpiram razpravo, če kdo želi? (Ne.)
Torej dajem na glasovanje sklep: Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju se obravnava po skrajšanem postopku.
Glasujemo.
Kdo je za? (Levica, Svoboda, SDS.) Je kdo proti? (NSi.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
In nazadnje prehajamo še na obravnavo predloga Vlade, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanj.
In zopet dajem besedo predstavnici Vlade, generalni sekretarki Barbari Kolenko Helbl.
Izvolite.
