Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 6. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Dejan Zavec, ki ga nadomešča kolega Lenart Žavbi.

S sklicem ste prejeli naslednji dnevni red: 1. - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani, druga obravnava, 2. - Predlog zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli, druga obravnava ter Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem. No, in še kot zadnja, 4. točka - Razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Odboru uvodoma predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda zaradi neločljive vsebinske povezanosti obeh predlogov zakonov, ki sta uvrščena na dnevni red današnje seje.

Predlagam, da najprej opravimo dopolnilno obrazložitev predlagatelja ter predstavitve mnenj Vlade, Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta in vabljenih na sejo o obeh predlogih zakonov, v nadaljevanju pa ločeno razpravljamo ter glasujemo o predlogih zakonov in vloženih amandmajih. Ali kdo komu ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA.

V zvezi s 1. točko je na spletnih straneh Državnega zbora objavljeno naslednje gradivo: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, pripombe Skupnosti občin Slovenije, mnenje Občine Domžale, pripombe Združenja občin Slovenije, pobuda Srednje frizerske šole Ljubljana, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, pobuda glede financiranja prehrane dijakov v okviru Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani inštituta dr. Nine Ane Jäger.

V zvezi z 2. točko pa je na spletnih straneh Državnega zbora objavljeno naslednje gradivo: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Združenja mestnih občin Slovenije, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

Prejeli smo tudi gradivo in predloge amandmajev za obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani in Predloga zakona o spremembah Zakona o osnovni šoli Inštituta 8. marec, podporo Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Zveze društev za socialno garantologijo Slovenije in Slovenskega društva pedagogov Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani in Predlogu zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli. Včeraj smo prejeli še poziv pred drugo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o šolski prehrani in Predlog zakona o spremembah Zakona o osnovni šoli Inštituta 8. marec in predlog za amandma odbora k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, in danes pa še izjavo podpore predloga Inštituta 8. marec za brezplačna šolska kosila od Slovenske filantropije.

Odbor je 9. maja 2023, opravil tudi javno predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani in Predlogu zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli. Zapis o javni predstavitvi mnenj, magnetogramski zapis in pisna prispevka so objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora, članice in člani odbora pa ste jih prejeli v sistemu Udis.

Na sejo so vabljeni predstavniki predlagateljev, skupine 5 tisoč volivk in volivcev, Nika Kovač, Kristina Krajnc, Mojca Lukan in Tanja Matijašević, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter Zveza aktivov svetov staršev Slovenije.

Dodatno sem na sejo povabila še Inštitut dr. Nine Ane Jäger ter Ano Jakopič, izvršno sekretarko Konfederacije sindikatov 90 Slovenije.

Rok za vlaganje amandmajev k predloga zakona je bil do četrtka, 1. 6. 2023. Amandmaje so k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani vložili Vlada, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati. K Predlogu zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli pa je amandma vložila Vlada.

Začenjam drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani in Predloga zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Za dopolnilno obrazložitev obeh predlogov zakona dajem besedo predstavnikom predlagatelja.

Izvolite, gospa Kristina Krajnc. A ha, Mojca Lukan. Ja, se opravičujem.

Hvala. V redu je.

Lep pozdrav! Najlepša hvala za besedo.

(Sem Mojca Lukan z Inštituta 8. marec.)

Brezplačna kosila za šoloobvezne otroke so tema, ki povezuje. Zavezo, da jih bodo zagotovili, najdemo v programih in stališčih tako rekoč vseh političnih strank, ki trenutno delujejo oziroma delujete v Državnem zboru. Tako je že leta. Državnozborska obravnava Predloga zakona o osnovni šoli in Predloga zakona o šolski prehrani, ki uvajata in urejata brezplačno kosilo kot pravico za vse osnovnošolske učenke in učence, traja že več kot sedem mesecev, danes pa je pomemben dan, saj naj bi predlog zakona dobil svojo končno podobo. Zakona danes ne bom natančno predstavljala, saj ga vsi poznate. O njem smo govorili že na prvi obravnavi in na javni predstavitvi mnenj. Pred današnjo obravnavo pa želim spomniti na nekaj pomembnega.

Zakaj je do predloga o katerem govorimo danes, sploh prišlo? Zaradi najšibkejših, zaradi otrok, ki prihajajo iz najrevnejših družin. Po pričevanjih organizacij, ki delujejo na tem področju, vse več družin težko plačuje vse nujne redne mesečne obveznosti, ki se nanašajo na šolo in starši posledično odpovedujejo šolska kosila. Vsako leto je manj otrok upravičenih tudi do subvencije šolskih kosil, šolsko kosilo pa je za veliko otrok še vedno edini topel obrok v dnevu. Stiske, ki jih opisujejo starši, so logične, saj vemo, da so se cene šolskih kosil precej zvišale. Stiske so logične, saj vemo, da se cene šolskih kosil od šole do šole razlikujejo. Starši, ki si kosila na neki šoli ne morejo privoščiti, bi si ga na drugi šoli morda lahko. Stiske so logične, saj vemo, da se zaradi sprememb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev število otrok, ki so upravičeni do subvencije kosila, vsako leto zmanjšuje. Logične so, saj vemo, da je v zadnjih letih subvencijo zanjo izgubilo ogromno otrok, in sicer več kot 10 tisoč. Logične so, saj vemo, da je ne dobijo niti vsi otroci pod pragom tveganja revščine, logične so, saj vemo, da šele tisti, ki so 130 evrov ali več pod pragom tveganja revščine, so do nje upravičeni.

Trenutna ureditev subvencij šolskih kosil je neustrezna tudi zato, ker izpušča tiste, ki presegajo cenzus subvencije že za 1 cent, a bi šolsko kosilo nujno potrebovali. Med ekonomsko-socialnim položajem tistih, ki prejemajo subvencijo za šolska kosila, in tistih, ki do subvencije po trenutni ureditvi niso upravičeni, a bi jo potrebovali, ni bistvene razlike. Opozarjamo torej, da je nepravično in togo postavljen cenzus subvencij za šolska kosila neustrezen. Zato vas pozivamo, da še preden bo predlog stopil v veljavo, kar je zdaj predvideno šele z letom 2027, z amandmaji že z naslednjim šolskim letom, se pravi od 1. septembra 2023 zagotovite brezplačna šolska kosila za vse tiste otroke, ki živijo pod pragom tveganja revščine, in pa za vse tiste, ki živijo tik nad njim. Verjamemo, da najrevnejši res ne morejo več čakati in ta poziv smo že po prvi obravnavi predloga obeh zakonov v Državnem zboru naslovili na predsednika Vlade skupaj z več humanitarnimi organizacijami, med njimi na primer Zveza prijateljev mladine Moste-Polje, Zveza prijateljev mladine Slovenija, Karitas, Samarijan in Petka za nasmeh in prosili za in pozvali k pomoči za najranljivejše otroke s šolskim kosilom že to jesen. In upam, da boste danes temu pozivu prisluhnili.

Kot drugo pa bi rada izpostavila in je pomembno, da se pred letom 2027 zagotovi tudi, da se šolska prehrana zagotavlja v okviru javne službe in ne v okviru tržne dejavnosti, kot to velja do zdaj. To je dolgoletni predlog ravnateljev, ravnateljic, občin in tudi Računskega sodišča. Zagotavljanje šolske prehrane v okviru tržne dejavnosti je neprimerno zaradi tega, ker so sestavine, materialni stroški in plače kuharjev in kuharic organizatorjev šolske prehrane financirane iz cene kosila, ki ga plačujejo starši. Ker so plače delavcev fiksne, pomanjkanje sredstev povzroči varčevanje s sestavinami, kar lahko vpliva tudi na kakovost obrokov, ki so jih deležni otroci. Plače kuharjev in kuharic bi morale biti financirane iz državnega proračuna, enako kot to velja za plače na primer učiteljev in učiteljic. Ker je trenutno zagotavljanje šolskih kosil tržna dejavnost, se tudi cene po Sloveniji razlikujejo med šolami. Ponekod s ciljem zniževanja cen plače in stroške sofinancirajo celo občine. Z zakonom, ki ga predlagamo, bi bile cene kosila enotne, ceno bi določil minister, kakovost in dostopnost kosila pa bi bila enaka za čisto vse učenke in učence v Sloveniji.

Spremembe morajo biti uvedene čim prej, zaradi tega, ker bomo tako naredili korak v smer resnično vsem dostopne javne osnovne šole, ki zagotavlja okolje enakopravnosti in enakih možnosti. Čimprejšnje zagotavljanje kosil v okviru javne službe je tudi pomemben organizacijski pogoj za uspešno uvedbo pravice do brezplačnega kosila za vse otroke, zato vas pozivamo, da danes vključite tudi amandma, ki bo urejal to in v najkrajšem možnem času, najkasneje pa s 1. septembrom 2024 zagotovil, da se kosilo, zagotavljanje kosil uvede kot javno službo. Zahtevi, da se brezplačen obrok najrevnejšim otrokom zagotovi že s 1. septembrom letos, javna služba pa se uvede najpozneje leta 2024, uživata tudi široko podporo organizacij. Včeraj so javno na tiskovni konferenci to podporo izrazili na primer Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, predstavniki Delavske svetovalnice, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Društva Alergije, Društva Celiac Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Slovensko društvo pedagogov in Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev in ravnateljic. Upam in prosim, da bodo tudi danes njihovi predstavniki, ki tu sedijo, dobili možnost predstaviti svoje argumente. Redke so teme, ki nas tako povezujejo kot skrb za najrevnejše. V tem je enotna civilna sfera, posamezniki in posameznice v njej, pa tudi politika v svojih programih in izjavah.

Danes imamo možnost, da skupaj naredimo nekaj lepega in pomembnega. Priložnost, da v demokratičnem dialogu krepimo tisto, kar nam je skupno. Priložnost, da namesto problemov skupaj iščemo rešitve. Priložnost, da pomagamo tistim, ki to najbolj potrebujejo. Že danes lahko naredimo pomemben korak k enakopravnejši družbi. Številnim staršem lahko olajšamo stisko, v kateri so se znašli in jo prinaša ali pa povečuje tudi draginja. Številnim otrokom olajšamo šolanje in zagotavljamo bolj enake možnosti v življenju. To je lahko pomemben korak, korak, ki zahteva, da se besede, zapisane v programih strank, spremenijo v dejanja.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa besedo dajem predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, državnemu sekretarju dr. Borisu Černilcu.

Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Vlada z amandmaji, ki jih predlaga, želi, da v zakonu nedvoumno določimo, da govorimo o brezplačnem kosilu za učence v osnovni šoli, in to za tiste učence, ki šolo obiskujejo redno, in tudi za tiste, ki se na kosilo prijavijo oziroma abonirajo. Obenem želimo ohraniti besedo »subvencija«, govorimo o stoprocentni subvenciji in ne želimo uporabljati besede »brezplačno kosilo«. Potem želimo, da pojem zunanjih izvajalcev v zakonu še vedno ostane v šolski prehrani. Zakon govori seveda o šolski prehrani tako v osnovni kot v srednji šoli. V osnovni šoli sorazmerno zelo malo šol, ki pri pripravi šolskih kosil si pomagajo z zunanjimi izvajalci, še to v največji meri z drugimi vzgojno izobraževalnimi zavodi, v srednji šoli pa je problem večji, saj večina srednjih šol skoraj tričetrt pri pripravi prehrane sodeluje z zunanjimi izvajalci. Potem uvajamo novost, predlagamo pilotni projekt. Kaj je bistvo pilotnega projekta? Da bi pravzaprav v eni osrednji šolski kuhinji pripravili večje število šolskih kosil, s temi kosili z zdravim obrokom suportirali tudi večje število drugih osnovnih šol znotraj te centralne oziroma osrednje kuhinje. Zagotovili bi zdrava kosila, zagotovili bi javno naročanje na enem mestu, spodbujali bi lokalno pridelavo hrane, zagotovili bi boljši izkoristek časa in predvsem možnosti, ki jih ponuja sodobna šolska oprema v kuhinji. Kakovostni obrok, ki bi ga pripravili, bi seveda pomenil manj zavržene hrane, kar bi tudi s trajnostnega vidika bilo pozitivno in bi praktično pomenilo tudi manj ogljičnega odtisa. Če bi po pilotnem projektu tovrstni način hrane se izkazal za učinkovitega, bi seveda lahko k temu projektu, k temu načinu priprave hrane pristopile šole, ki bi za to izkazale potrebo in pa interes.

Rad bi se še opredelil seveda do začetka izvajanja zakona. Naš predlog je, da se zakon začne izvajati 1. septembra leta 2027.

Radi pa bi se opredelili tudi do vsebin ostalih amandmajev, predvsem do tistega, ki govori o zagotavljanju prehrane, ko so dijaki na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu. Z menoj je tudi direktorica direktorata, ki pokriva srednje šolstvo, in bi želel, da za ta del ona obrazloži.

Dotaknil bi se pa še, da vse mora izhajati iz izhodišča, iz Zakona o šolski prehrani, ne pa iz krovnega Zakona o osnovni šoli.

Hvala lepa.

Besedo dajem direktorici Direktorata za srednje šole, gospe mag. Branki Hrastebljak.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu!

Dala bom samo pripombo na amandma, da bi se v 4. členu predloga zakona dodalo, da se šolska prehrana zagotavlja tudi v času tako imenovanega PUD, torej projektnega usposabljanja z delom. Uvodoma naj povem, da se ministrstvo strinja, da morajo dijaki v poklicnem in nižjem poklicnem izobraževanju, pogosto taki, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij, v času PUD dobiti ustrezno zdravo prehrano. Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju potem določa, da se srednje poklicno in nižje poklicno izobraževanje izvaja v obliki pouka in PUD, projektnega usposabljanja z delom, pouk je v domeni šole, drugi del pa je v domeni delodajalcev. Zato je vse, kar se na tem delu dogaja, obveznost delodajalca, govorimo o nagradi, prehrani, za zagotavljanje varnosti pri delu, ker gre za mladega človeka, ki mora takrat, ko je na usposabljanju, imeti tako maksimalno zaščito, kot jo imajo mladoletni delavci. Zato tudi nadzor tega spada pod Inšpektorat za delo. Poleg tega, da je že zakonsko to pristojnost ali pa obveza delodajalca, je tudi kar nekaj tehtnih razlogov, zakaj to ne more postati obveznost šole. Logistično in praktično je nemogoče, da bi šole zagotavljale svojim dijakom, tukaj je bila izpostavljena frizerska šola, ki ima dijake na praksi po celi Sloveniji, obroke na delovnih mestih, tudi cenovno bi bilo to vsekakor zelo visok strošek, no, če rečem po domače, da bi pa namesto tega, da dijakom zagotavljamo prehrano, dijakom nakazovali denar, pa je v nasprotju s ciljem tega zakona. Cilj zakona pa je, da dobi dijak zdrav obrok, v skladu s smernicami zdrave prehrane. Konec koncev, predlagatelji so se sklicevali tudi na primerjavo s študenti - tudi študenti ne dobijo denarja, ampak dobijo, v bistvu lahko vzamejo kot subvencijo samo konkreten obrok, ker se s tem preprečuje morebitne zlorabe ali pa porabe denarja v druge namene. Tako bi za konec še dodala, mi se te težave zavedamo, obrnili smo se z njo tako na Gospodarsko kot Obrtno zbornico, ugotovili, da je na srečo to, da delodajalci dijakom ne zagotavljajo prehrane na PUD, bolj problem določenega segmenta in da se večina delodajalcev še kako zaveda, da je vzpostavljanje zgodnjega dobrega odnosa z bodočimi zaposlenimi pomembno, in zagotavljajo prehrano. Tako da v sodelovanju z obema zbornicama in Inšpektoratom za delo iščemo zakonske rešitve v okviru obstoječe zakonodaje, da bi tudi za tiste dijake, ki trenutno, žal, ne dobijo povrnjenih stroškov prehrane, zagotovili, da bi to postala ne samo obveznost, kar je že, ampak tudi iztožljiva ali pa s strani inšpektorata pregledana ali pa preverjena obveznost delodajalca. Zato tukaj tudi predvidevamo določeno spremembo zakonodaje, predvsem v smislu pokrivanja tistih področij, tukaj je res konkretno izpostavljeno frizersko področje, kjer kolektivne pogodbe tega nimajo izrecno zapisanega. Tudi se zavedamo tega pomisleka, da če bi še bolj to ostro postavili proti delodajalcem in delodajalci dijakov ne bi jemali na prakso, mislim, da v tem obdobju pomanjkanja kadrov se res velika večina delodajalcev hudo zaveda pomena dobrega odnosa z dijaki, in je žalostno, da se v tem času sploh pogovarjamo o tem. Dijaki so štiriindvajset tednov na praksi, v tem času naredijo veliko, niso samo na praksi, ne samo gledajo. In se še vedno pogovarjamo o problemu izplačila 80 evrov nagrade, manj kot pol evra na uro, in prehran. Tako upam, no, da bomo to zadevo rešili na drug način. Ostro pa nasprotujemo temu, da bi to postalo del določbe Zakona o šolski prehrani, zato ta predlog amandmaja res ostro zavračamo, ker je za šole neizvedljiv. Vse ostalo sem pa tako že pojasnila.

No, hvala lepa.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Zakonodajno-pravne službe, gospodu Galu Gračaninu.

Izvolite.

Lep pozdrav!

Najlepša hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških nalog pripravila mnenje o obeh predlogih zakonov z vidika njune skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidika.

Zdaj glede na to, da je glavna vsebina, sploh upoštevaje amandmaje Vlade, nekako prestavljena v Zakon o šolski prehrani, bi se najprej dotaknil tega zakona. Ocenjujemo, da amandmaji Vlade ustrezno naslavljajo pomisleke iz mnenja, ob tem pa ugotavljamo, kot že rečeno, da se z amandmaji istočasno v celoti prenaša določitev pravice do brezplačnega kosila za vse učence iz 57. člena Zakona o osnovni šoli, v 4. in 13. člen Zakona o šolski prehrani. V zvezi s tem opozarjamo na predlagano ureditev pravice učencev do prilagojenega brezplačnega kosila, ki je sedaj urejeno v tretjem odstavku 4. člena Zakona o šolski prehrani in ki to pravico izrecno omejuje le na učence z medicinsko predpisano dieto. V nasprotju s temi učenci pa skladno s predlogom zakona do prilagojenega brezplačnega kosila niso upravičeni učenci, ki običajnega kosila ne morejo uživati, ker se prehranjujejo v skladu s svojim verskim ali drugim svetovno nazorskim prepričanjem. Na primer ne uživajo izdelkov živalskega izvora oziroma določenih vrst mesa ali pa ne uživajo mesa na določene dni v tednu.

Po oceni ZPS bi bila lahko predlagana ureditev pravice učencev do brezplačnega kosila v tem delu, zaradi neposredne in posredne diskriminacije teh učencev sporna z vidika pravice do nediskriminatornega obravnavanja iz prvega odstavka 14. člena v povezavi z 41. in 57. členom Ustave. Upoštevaje navedeno bi veljalo predlog zakona ponovno proučiti in ga po potrebi dopolniti na način, da bodo do prilagojenega brezplačnega kosila upravičeni tudi učenci, ki se prehranjujejo v skladu s svojim verskim ali drugim svetovno nazorskim prepričanjem. To je razširiti krog upravičencev do prilagojenega brezplačnega kosila.

Na koncu pa v zvezi z zakonom o šolski prehrani. ZPS še opozarja na vsebinsko in nomotehnično neustrezno besedilo novega 11. člena predloga zakona, kot izhaja iz amandmaja Vlade. Predlagana določba je namreč podnormirana, saj med drugim ne vsebuje kriterijev in meril za izbiro sodelujočih in ne določa razmerja med sredstvi, ki se za izvedbo pilotnega projekta zagotavljajo iz državnega proračuna in proračuna lokalnih skupnosti. Prav tako pa na več mestih odstopa od opredelitev izrazov v Zakonu o šolski prehrani.

Zdaj pa, če preidem še na naše mnenje o Zakonu o osnovni, predlogu Zakona o osnovni šoli. Tukaj pa v bistvu smo opozorili na nekatere pomanjkljivosti, ki pa se zaradi že omenjenega premika ureditve šolske prehrane iz 57. člena Zakona o osnovni šoli v Zakonu o šolski prehrani niso več relevantne, zato k predlogu zakona in amandmajem Vlade v tem delu, torej k Zakonu o šolski prehrani, ZPS nima pripomb.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Branimirju Štruklju.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednica za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje, kolegi in kolegice!

Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je poglobljeno razpravljala o predlogu civilne družbe v zvezi s prehrano v osnovnih šolah. Povabili smo vse deležnike, relevantne ravnatelje, zaposlene in tudi druge in je ta predlog zakona podprla. Zlasti bi želel izpostaviti neko dejstvo, ki se premalokrat izpostavlja v naši državi, to je, da je cel koncept prehranjevanja v osnovni šoli v Sloveniji izjema v Evropi, da pravzaprav tega standarda ne dosega veliko število držav v Evropi, da imate izjemno razvite evropske države, kjer otroci v osnovno šolo nosijo menažke od doma in se prehranjujejo pač tako, kot je družina. Mogoče recimo ena takih držav je Nizozemska, vas bo nekoliko presenetilo. Cel kup je takih drugih, zato se nam zdi, kar se tiče zlasti javne osnovne šole, ki seveda na nek način najbolj vpliva na zmanjševanje razlik socialnih v vsaki državi, jih nevtralizira, je to eden od principov javne šole, da bi morali, kar se tiče prehrane, seveda to ohraniti. Predlagani zakon gre v kontekst, torej brezplačne javne osnovne šole, ki to že nekaj časa ni, tudi to je treba izpostaviti, kar je premalokrat izpostavljeno, da mi že imamo diferenciacijo tudi v osnovnih šolah, kjer so te pol prikrite participacije staršev pravzaprav vedno pogostejše in tukaj odpravljamo pač enega od teh elementov. Še zdaleč pa to ni edini, zato bi tudi po razpravah v komisiji bilo potrebno temu nameniti ustrezno veliko časa.

Tretja stvar, ki je bila izpostavljena v diskusiji in jo želimo tukaj prenesti, se veže seveda na vprašanje prilagoditve samega vzgojno-izobraževalnega procesa, kar se tiče prehranjevanja, povečanja števila kosil in morebitnih investicij, ki iz tega, iz tega naslova izhajajo. Še bolj pa seveda v aktualni situaciji vprašanje kadrov, ki veste, da jih že zdaj ni, da imamo prve primere, ko v Ljubljani recimo, ko vrtci ne morejo funkcionirati zaradi tega, ker nimajo kadra v kuhinjah, ker ni kuharic in kuharjev, ker je pač plačilo tako tako mizerno oziroma ker v principu v zdajšnjih časih javni sektor s plačami ne more konkurirati več zasebnemu sektorju, tako da nimate zgolj pomanjkanje informatikov, pa matematikov, pa fizikov, pa še kakšnega, ampak tudi kvalificirane delovne sile v tako imenovani skupini J. Kuharji in kuharice so zagotovo eden od ključnih problemov vzgojno-izobraževalnega sistema v tem trenutku, situacija se pa poslabšuje, tako da bi moral zakonodajalec, zlasti pa izvršilna oblast temu posvetiti ustrezno pozornost. Ena od razprav, ki je bila sicer na robu, pa vendar se nam zdi smiselna, povezana s prehrano v osnovnih šolah, je ta nesrečna rešitev, kaj se zgodi s hrano, ki ni zaužita, torej z ostanki hrane, za katera, ki jo je treba, kot veste, vreči stran, ne da se pa uporabiti, niti jo ne more kmet odpeljati, da bi ali pa karkoli, tako da tudi to je eden od elementov, ki ga bi bilo vredno razmisliti, da bi bolj racionalno ravnali.

Seveda se žal do kot predsednik komisije do amandmajev ne morem opredeliti, ker jih komisija ni obravnavala. Predsednica, se zahvaljujem za besedo.