30. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

8. 6. 2023

Transkript seje

Začenjam 30. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Soniboj Knežak, ki nadomešča Predraga Bakovića, in Anja Bah Žibert, ki nadomešča Zvonka Černača. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije zaradi nespoštovanja in izigravanja pravne države v postopku gradnje povezovalnega kanala C0. Ker v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem odbora.

Prehajamo na 1. in edino TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE ZARADI NESPOŠTOVANJA IN IZIGRAVANJA PRAVNE DRŽAVE V POSTOPKU GRADNJE POVEZOVALNEGA KANALA C0,

ki ga je Državnemu zboru skupaj z zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: zahteva Poslanske skupine SDS za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogom priporočila z dne 29. 5. 2023 ter mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 6. 6. 2023. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Rok za vlaganje amandmajev je do pričetka obravnave predloga priporočila na seji odbora.

Na sejo so bili povabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev, v imenu predlagatelja Anja Bah Žibert, dr. Robert Golob, predsednik Vlade, mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Uroš Bežan, minister za naravne vire in prostor, Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Zakonodajnopravna služba, naknadno šestega, šestega in sedmega, šestega so bili vabljeni še Agencija Republike Slovenije za okolje, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Mestna občina Ljubljana, župan Zoran Janković, Javni holding Ljubljana ter večje število posameznikov.

Začenjam drugo obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga priporočila.

Besedo dajem predlagateljici, poslanki Anji Bah Žibert, da nam poda dopolnilno obrazložitev k posameznim točkam predloga priporočila. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Dobro jutro vsem skupaj! Upam, da bo takšen tudi dan.

Smo o nedopustni gradnji glede kanala C0 na ljubljanskem vodonosniku že govorili? Smo, seveda smo. Je o tem potrebno še govoriti? Absolutno. Absolutno, tudi zato, ker je vse več opozoril, ker je vse več novih dejstev, ki govorijo o tem, da bi morala biti ta gradnja nemudoma ustavljena. Nenazadnje danes to dokazuje tudi velik odziv strokovne javnosti in posameznikov, ki so vse glasnejši pri tem, da je potrebno gradnjo ustaviti. Me pa nekaj blazno moti oziroma se sprašujem kakšno Vlado sploh imamo. Govorimo o gradnji kanala C0 nad vodonosnikom, ki ogroža, ki ogroža okoli 350 tisoč ljudi. Tukaj, k tej številki je potrebno prišteti tudi vse tiste, ki na tak ali drugačen način prihajajo v to mesto; študentje, dijaki, nenazadnje je to tudi glavno mesto in ima poseben status, tukaj je večina ministrstev, predstavništev in tako naprej, UKC Ljubljana in ostale bolnišnice. Skratka, gre za res velik del populacije.

Ampak poglejte, niti na eni od sej, ki smo jih sklicali na to temo, bodisi zdaj odbora, današnjega, bodisi skupnega odbora, ko smo obravnavali to temo, se pravi tega odbora in notranje zadeve in pa tudi peticij in človekovih pravic, ni bilo ministra. Spoštovani, ni bilo ministra. In vse, kar smo na to, kar smo danes tudi pripravili oziroma smo pripravili za sejo Državnega zbora, ki bo jutri, dobimo neko kratko mnenje Vlade in pa neko izjavo za javnost, za katero lahko rečem, da je v posmeh pravni državi in če je vse to, kajne, kar Vlada sposobna, da napiše mnenje, takšno, kot je bilo, potem se nam Bog usmili, potem se nam Bog usmili.

Zdaj, povedala sem, da je razlogov veliko za to sejo. Jaz sem jih poskušala strniti v 6 delov. Nisem strokovnjak za področje gradnje C0. Seveda nisem. Nisem tudi strokovnjak, da lahko vsako zadevo ocenjujem, vem pa nekaj, da imamo v tej državi celo zakon, Zakon o upravnem postopku, ki je bil v veljavi že mnoga leta, tudi pred našo samostojno Slovenijo in je bil potem samo posodobljen, ki se ne spoštuje in če bi se spoštoval in če bi se uporabil, bi bila ta gradnja lahko že ustavljena, ampak nekaj več o tem kasneje. To sem samo želela povedati, da tisto, kar je zapisala Vlada, ki se sklicuje, da po ZUP-u ne more ravnati, jaz bi mogoče priporočala, da si vendarle najamejo kakšnega pravnega strokovnjaka, pa boste hitro videli, kaj vse lahko naredite po ZUP-u, ampak pustimo to, gremo na teh 6 elementov.

Nedopustna gradnja, kot sem povedala, se še vedno nadaljuje, čeprav bi ta projekt glede na vsa znana dejstva, vprašanje je še, koliko je neznanih, bi moral biti že ustavljen. Priča smo popolni zlorabi županske funkcije, ki omogoča okoljski kriminal, ki je pa seveda mogoč izključno zato, ker ima podporo te Vlade in to na način, da se seveda ogroža čista pitna voda, ki je ustavna pravica.

Drugič, projekt še vedno nima potrebne in ustrezne dokumentacije. Negativna mnenja pristojnih služb ostajajo, nič se ni spremenilo, to je drugi argument zakaj bi ta projekt moral biti ustavljen. Ne spoštujejo se sklepi Državnega zbora. / nemir v dvorani/ Malo težko bo govoriti… Ne spoštujejo se sklepi Državnega zbora, ki so bili sprejeti leta 2019 in marca ter aprila letošnjega leta, ko smo imeli, kot sem rekla, skupno sejo Odbora za notranje zadeve ter okolje in prostor in tudi Komisijo za peticije in človekove pravice. Tisti sklep, ki pa je delno realiziran in tukaj je pač potrebno povedati, da je Ministrstvo za notranje zadeve vsaj delno opravilo svojo nalogo pa kažejo na zlorabo, na kršenje, bom rekla, človekovih pravic, saj se je izvajalo nedopustno nasilje nad lastniki zemljišč. To je že sedaj, ko sicer niso vsi postopki končani, že jasno.

Petič. Projekt C0 je eklatantni primer izigravanja zakonodaje in predstavlja pravno nedopustnost, ki si jo država, ki ima v Ustavo zapisano, da je pravna, ne bi smela nikoli privoščiti.

Šestič. Če potegnete vseh teh pet točk skupaj, ne gre več za noben ali pa za nobeno moč argumenta, ampak izključno za denar, za denar in še več denarja.

Naj nekatere podrobneje predstavim omenjene točke. Nekatere pojasnil sploh ne potrebujejo, v razpravi pa bo seveda tudi dovolj časa, da o njih povemo še kaj več. Skratka, projekt te nevarne in nedopustne gradnje kanala C0 je star že več let in vse od začetka pušča svoje prstne odtise, ki nedvomno dokazujejo, da je s tem projektom toliko narobe, da bi ga v vsaki državi, ki se ima vsaj malo za pravno in da deluje po pravnih standardih, takoj ustavilo. Ampak spoštovani, ta projekt je že bil ustavljen v času prejšnje vlade Janeza Janše. Takratni minister je predpisal izvedbo presoje vplivov na okolje tudi glede kinete, razveljavljeno je bilo tudi določeno gradbeno dovoljenje na tem kanalu C0. Pa je prišla Svoboda, pa je prišel minister Bržan, ki je preprosto odločil, da se s projektom lahko nadaljuje. V posmeh takrat vsej zaskrbljeni javnosti je to izjavil ravno v času, ko je bil v New Yorku na zasedanju Združenih narodov na temo voda. Zagotovo je povedal tudi to, da se v Sloveniji nad vodonosnikom, nad najpomembnejšim delom za čisto pitno vodo gradi kanalizacija. Ampak spoštovani, povejte mi nekaj drugega. Kaj se je v tem času tako ključnega zgodilo v dokumentacijah, ki jih ta projekt nima, pa bi jih moral imeti, da se je projekt iz ustavljenega projekta začel ponovno nadaljevati? Kaj za vraga se je storilo? Vem sicer, da kmalu po izvolitvi je ministrstvo obiskal župan in po tistem oziroma pač županska ekipa je zadeva stekla naprej. Zdaj, kaj je povedal takrat minister Bržan, ko je pač nekako ocenil, da se naj ta projekt nadaljuje? Projekt prinaša več koristi kot tveganj, je bilo njegovo mnenje. Več koristi kot tveganj. Zdaj mi pa, spoštovani, še to povejte, če neka stvar prinaša več koristi ali je za to lahko neustavna? Je lahko nezakonita? Se lahko kršijo zaradi tega človekove pravice? In seveda, da je cilj, ki posvečuje sredstva, se še mimogrede pretepe lastnike zemljišč in to zgolj zato, ker naj bi projekt prinašal več koristi. Si lahko predstavljate, kam smo padli? Ali ta knjižica sploh še kaj velja? Da tukaj nekaj zelo smrdi, kažejo tudi bistvene razlike v aktivnostih predhodnih ministrov in aktualnega ministra ter tudi strokovnih služb ministrstev. Pa poglejmo, da ne boste rekli, da gre za levo in desno stran. Jaz vedno trdim, da voda ni ne leva ne desna, voda je ena sama, je tekoče zlato in ne more imeti političnega predznaka. Tudi ne sme ga imeti.

Minister Šarčeve vlade Simon Zajc je takrat, ko je bil minister tako imenovane leve vlade, izpeljal revizijo postopkov. Se pravi, je bilo nekaj očitno tako narobe, da se je za to odločil. Iz poročila izhaja, da predhodni postopek vpliva na okolje ni bil izveden v pravilnem časovnem zaporedju in da javni uslužbenci obravnavanih postopkov niso vodili z zadostno skrbnostjo in kritično presojo. Je tukaj že velik alarm. Absolutno. Absolutno. Pristojni iz ministrstva so takrat tudi povedali, da pravnomočnost gradbenih dovoljenj - Zakaj to zelo poudarjam? -, ker se na to danes rad sklicuje tudi minister, pa celo predsednik Vlade, so takrat povedali, da pravnomočnost gradbenih dovoljenj še ne pomeni zakonitosti. Ne pomeni zakonitosti. Potem je prišel minister Vizjak, ki je zahteval pridobitev še ustrezne dokumentacije, ki jo projekt nima. Projekt je ustavil in zahteval izvedbo presoje vplivov na okolje tudi za kineto. Ustavljena so bila tudi finančna sredstva. Predstavnica ministrstva tega ministrstva, se pravi v tem času, v času Golobove vlade pa je povedala, da na odseku kanala C0, ki nima okoljevarstvenega soglasja, gradnja ne sme potekati. Ne sme je biti pika! Vlada, kaj še potrebujete več, da ta projekt ustavite? Iz vsega tega lahko upravičeno sklepamo, da je bil takratni obisk in pritisk ljubljanskega župana tako silovit, da je minister poteptal mnenja strokovne javnosti, poteptal je mnenja svojih predhodnikov in celo strokovnjakov iz lastnih vrst. In da je to teptanje tako silovito je povedal tudi sam predsednik Vlade, ki je nekako kar priznal, da ne more nič glede ustanovitve gradnje in s tem prikimal nadaljevanju kršenja zakonodaje in ustave. Je pa več poguma in odgovornosti pokazala predsednica države, ki je županu Jankoviču jasno povedala in ga pozvala naj projekt ustavi. Pri tem je opozorila na več nepravilnosti. Te kažejo na izigravanje zakonodaje in pravne države v postopku gradnje povezovalnega kanala C0, ki je okoljski projekt večjega pomena, zato je nedopustno da se je zaradi izigravanja pridobivanja okoljskega soglasja projekt raje razdrobilo na šest faz, in tukaj nekje, spoštovani, je tudi rak rana in začetek tega nesprejemljivega projekta. Veste kaj to pomeni? Da lahko sedaj v tej državi vsakdo, ki bo imel nek zahtevnejši projekt, tega razdeli preprosto na več faz in dobi projekte, za katerega ne bo potrebno mnogo različnih dovoljenj in soglasij. To lahko sedaj počnejo vse občine, to lahko sedaj postanejo vsi organi, kajti pri Jankoviću je to mogoče, in zakaj ne bi bilo mogoče tudi drugje. Pa bomo to res pustili? Bomo samo zato, ker se nekdo obnaša šerifovsko v tej državi in pravi, da se mu itak ne more nič zgoditi, ker deluje proti Janezu Janši, lahko dela dobesedno vse kar hoče. Ampak resno vas sprašujem, bomo to dopustili, da se lahko v hipu en močnejši potres karkoli zgodi, ogroža več kot 300 tisoč ljudi. Pomislite vendarle na otroke.

Oglasil se je tudi pravni strokovnjak, dr. Jerovšek. Verjetno mu boste težko očitali neznanje prava, ki je opozoril na nezaslišano zlorabo pravne države pri gradnji kanala C0, ki ne bi bila mogoča niti v bivšem sistemu, in da Slovenija do sedaj še ni imela tako nevarnega projekta kot je ta. Navedel je tudi, bom rekla, dobesedno številke oziroma zaporedja, kakorkoli želite, kaj lahko vse naredi država že po samem Zakonu o upravnem postopku, ampak o tem morda kasneje, ko bo razprava.

Vrhovni sodnik Jan Zobec je v zvezi z gradnjo kanala C0 dejal, da gre za primer popolnega pravnega razsula in kaosa, kjer pojejo pesti varnostnikov, kjer vsem na očeh razpada pravna država. In ko smo ravno pri varnostnikih, je še v poročilu, ki ni nekako, sem prej povedala, še popolno oziroma dokončno, Ministrstvo za notranje zadeve ugotovilo, da je prišlo s strani varnostnih služb do nasilja, nedopustnega nasilja nad lastniki zemljišč. Prišlo je dobesedno do pretepanja ljudi. Do pretepanja ljudi. Skratka, kot sem že povedala, bi moral biti projekt ustavljen, saj nima okoljevarstvenega soglasja, nima izdelane presoje vplivov na okolje, nima vseh gradbenih dovoljenj, nima pozitivnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, nima izdelane študije vezane na potresno nevarnost, o kateri bomo lahko govorili še več, ki jo tudi zahteva Evropska komisija. Nima podpore strokovne javnosti, kot so Mednarodno združenje hidrologov, AG, Organizacija za podzemne vode in številni drugi. Nima podpore zdravniške stroke, nima podpore prebivalcev in lastnikov zemljišč nad katerimi se izvaja pritisk. Ima pa eno samo stvar, popolno podporo Golobove Vlade. Vendar pa s svojimi stališči na predlagana priporočila, ki ste jih nekako včeraj podali za izjavo, in če jih ne boste sprejeli, kažete, spoštovana Vlada, da večji del odgovornosti za to gradnjo prevzemate tudi nase. Tudi nase. Vi boste podpisani pod to, če bo karkoli narobe. In moj ponovni poziv: ustavite gradnjo kanala C0 do pridobitve vseh ustreznih dokumentov oziroma, če se bo ugotovilo, da je to neustrezno, da se zadeva izpelje tam, kot je potrebno. In še šestič, odprli ste ponovno denarnico, zato da se financiranje nadaljuje ,in že sedaj po podatkih se je projekt podražil za okoli 13 % - in še ni izpeljan - nad predvidena sredstva. Se pravi, če je bilo okoli 135 milijonov, se mi zdi, da je 16 milijonov že presegel. In da boste malo še dodali v svoj razmislek, okoli 160 tisoč evrov se namenja izključno za piar tega projekta. Povejte mi - 160 tisoč evrov za piar -, zakaj pa nek projekt sploh potrebuje piar, če je z njim vse tako dobro in nima nobenih težav in ni nobenih strokovnih pomislekov, ima vse dokumente? 160 tisoč evrov! 13 milijonov, 16 milijonov pa je njegovo preseganje že ta trenutek. Za ta denar bi zgradili tri vrtce, šole, samo za preseganje sredstev. Seveda je verjetno nekomu v interesu, da se porabi denar, da se porabi še več denarja, in seveda sklicevanje na denar, ko gre za osnovno dobrino človeka, je seveda ne samo neprimerno, ampak je celo, bom rekla, škodoželjno.

Toliko z moje strani v uvodu. Bom pa seveda po potrebi povedala v nadaljevanju še kaj več. Še enkrat, veseli me, da je odziv tudi zainteresirane javnosti in strokovne javnosti velik, da prihaja pravzaprav odzivov vedno več. In, seveda, ko gre za javni interes, je pomembno, da bi vsi strnili vrste in ne da bi se delili, sploh ne na kakšni politični podlagi. Zato še enkrat resno moj poziv: ustavite ta projekt, zadosti je argumentov, razen če delujete izključno politično.

Hvala.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, da predstavi svoj vidik glede teh priporočil. Izvolite.

Špela Maček Guštin

Hvala lepa.

Predlog priporočila smo preučili z vidika pristojnosti naše službe. Pri tem smo seveda izhajali iz narave priporočila kot akta Državnega zbora, ki ga ureja Poslovnik Državnega zbora. S tem aktom torej Državni zbor predlaga ukrepe za delo predvsem drugih državnih organov in tudi za delo organizacij in posameznikov, ki opravljajo oziroma kadar opravljajo javne službe ali izvršujejo javna pooblastila. Pri tem je Državni zbor vezan z načelom delitve oblasti in načelom pravne države. V primeru obravnavanega predloga priporočila se pripombe naše službe nanašajo na nejasnost besedila v posameznih točkah oziroma na neprimernost nekaterih izrazov, ki se uporabljajo tudi večkrat oziroma na več mestih. Pripombe o jezikovni ustreznosti se nanašajo tudi na besedilo 4. točke predloga priporočila, kjer se zdi, da so besedilni sklopi nepravilno povezani in zato slabše razumljivi. V tej točki so tudi našteti nekateri dokumenti, ki izhajajo iz izvajanja pristojnosti in nalog drugih državnih organov, zaradi česar je njihova neposredna obravnava s strani Državnega zbora sporna z vidika njegove nadzorne funkcije v povezavi z načelom delitve oblasti.

Poleg jezikovnih nejasnosti besedila smo izpostavili tudi problematičnost ponovnega sklicevanja na že sprejeta priporočila in vprašanje določanja rokov pri predlaganju ukrepov za delo drugih organov. Rok v tem smislu nima narave ukrepa, ker ni sredstvo za dosego cilja, ampak je cilj sam po sebi, zato po našem mnenju ne sodi v priporočilo, ker glede na svoj pomen že prehaja v zahtevo.

Toliko o našem mnenju, ampak zdaj moram nekaj povedati še o amandmajih. Ob začetku te seje sem prejela vloženi amandma Poslanske skupine Nove Slovenije, ki je v delu, kjer se nanaša na Mestno občino Ljubljana neskladen s 111. členom Poslovnika Državnega zbora, kjer je urejeno priporočilo kot akt Državnega zbora, priporočila namreč ni mogoče sprejeti glede samoupravne lokalne skupnosti, ker v primeru obravnavanega predloga priporočila ta ne predstavlja državnega organa ali organizacije in posameznika, ki opravlja javno službo ali izvršuje javna pooblastila, zato bi bilo treba ta amandma uskladiti s poslovniškimi določbami.

Hvala lepa.

Hvala lepa predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Špeli Maček Guštin.

Zdaj vabim k besedi predstavnika Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, državnega sekretarja Uroša Vajgla oziroma lahko pa se, najprej damo besedo predstavniku Ministrstva za naravne vire in prostor, državnemu sekretarju mag. Mateju Skočirju.

Izvolite, kdor želi.

Matej Skočir

Spoštovana predsednica.

Spoštovani članice, člani odbora, ostali vabljeni, hvala za besedo!

Veliko pojasnil glede tematike gradnje povezovalnega kanala C0 je bilo podano pravzaprav že na številnih predhodnih sejah in odborih, bi pa vseeno ta uvodni nagovor razdelil na dva dela. V prvem delu bi podal informacije glede dosedanjega poteka in izvajanja kohezijskega projekta, ki se imenuje Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnega Ljubljanskega polja, v drugem delu pa poda obrazložitev Vlade glede na podana priporočila.

Zdaj najprej, kar se tiče samega kohezijskega projekta in vloge ministrstva. Torej Ministrstvo za naravne vire in prostor nastopa v tej vlogi, v tej zadevi, v vlogi posredniškega organa, torej govorimo, da gre za sofinanciranje velikega kohezijskega projekta, je pa potrebno poudariti, da investitor oziroma občine upravičenke so Mestna občina Ljubljana, občina Medvode in občina Vodice. Kako je projekt potekal, torej kar se tiče same časovnice in finančne vrednosti projekta. Torej, na osnovi pravnomočnih in veljavnih gradbenih dovoljenj iz leta 2014 in tudi sklepa Agencije Republike Slovenije za okolje v predhodnem postopku iz leta 2016, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, je investitor pripravil investicijski projekt za črpanje sredstev iz kohezijske politike za obdobje 2014-2020.

Ocenjena vrednost projekta z vključenim davkom na dodano vrednost znaša 135,6 milijonov evrov oziroma 111,167 brez davka na dodano vrednost. Investicija je sestavljena iz treh ključnih sklopov oziroma treh ključnih delov. Torej v prvem delu govorimo o izgradnji sekundarne kanalizacije v občini Medvode v dolžini 22 kilometrov, potem o izgradnji kanalizacije občine Vodice v dolžini 9 kilometrov ter izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana v dolžini 12 kilometrov. Drug del se nanaša na centralno čistilno napravo, gre za njeno nadgradnjo, in sicer iz 360 tisoč na 550 tisoč populacijskih ekvivalentov in z izgradnjo terciarnega čiščenja z odstranjevanjem dušika in fosforja in v tretjem delu za izgradnjo sekundarne kanalizacije na 39. območjih v Mestni občini Ljubljana v dolžini 88 kilometrov.

Projekt je v fazi izvedbe. Evropska komisija ga je potrdila v avgustu leta 2018, ministrstvo pa je v novembru leta 2017 tudi izdalo sklep o sofinanciranju projektov. Temu so seveda sledili vsi podpisi pogodb z izvajalci, nenazadnje pa tudi vsi podpisi pogodb o sofinanciranju za vse dele projekta. Kar se tiče finančne vrednosti, torej občine tudi redno posredujejo zahtevke za izplačilo. Do 1. junija letošnjega leta je bilo izplačanih na projektu 50,028 milijona evrov, kar predstavlja okvirno 62 odstotkov razpoložljive vrednosti sofinanciranja. Zdaj, če si pogledamo dinamiko sofinanciranja po letih. Torej v letu 2017 je bil projekt potrjen, dinamika je pa sledeča. Leta 2018 je projekt pridobil 3,36 milijona evrov sofinanciranja. V letu 2019 11,8 milijona evrov. Leta 2020 8,5 milijona evrov. Leta 2021 10,2 milijona evrov, leta 2022 13,6 in kot že omenjeno do 1. junija letošnjega leta 2,5 milijona evrov. Vsi zahtevki seveda morajo spoštovati relevantno in veljavno tako nacionalno kot evropsko zakonodajo ter upoštevati tudi vsa navodila organov upravljanja. Ob tem velja opozoriti, da tudi časovno obdobje koriščenja teh sredstev velja samo do konca letošnjega leta, torej govorimo samo do 31. 12. 2023. V primeru, da investitor oziroma investitorji do tega datuma ne bodo dokončali zastavljenih operacij bo po tem obdobju investitor moral investicijo dokončati z lastnimi sredstvi. Tudi, kar se tiče tega kohezijskega obdobja, glede na to, da v postopku zaključevanja dodatnih sredstev za ta namen ni na voljo. Kar se tiče pregledov. Na terenu, potekajo redne kontrole s strani Sektorja za kohezijo, s strani inšpekcijskih služb, ki bodo tudi podrobneje lahko prikazali v nadaljevanju število pa nenazadnje tudi s strani predstavnikov Evropske komisije. Zdaj v marcu letošnjega leta smo glede na to temo tudi prejeli odgovor evropske komisarke za kohezijo in reforme, gospe Ferreira, ki je v dopisu povzela: »Projekt komunalne čistilne naprave v Ljubljani je ključnega pomena za zagotavljanje obveznosti Slovenije iz direktive EU o čiščenju komunalne odpadne vode.« in v tej direktivi ni nobene določbe, ki bi prepovedovala gradnjo kanalizacijskih omrežij nad vodonosniki in zavedajo se tudi, da je vprašanje dodatne presoje vplivov na okolje tudi predmet postopka pred Upravnim sodiščem.

Zdaj, kar se tiče vseh zahtev po obnovi postopka, odprave po nadzorstveni pravici, razglasitve ničnosti in zahtevanih revizij gradbenih dovoljenj. Kot je bilo že uvodoma nakazano, torej Državni zbor je novembra 2019 v drugi točki priporočil med drugim pri priporočil, da ministrstvo v okviru svojih pristojnosti in na podlagi pravnih sredstev, ki jih dopušča veljavna zakonodaja začne prej navedene postopke. Ministrstvo je te postopke izvedlo. Od Upravne enote Ljubljana je zahtevalo vse odločbe izdane v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in tudi vse sklepe Agencije Republike Slovenije za okolje v zvezi z navedenim posegom. Po pregledu vseh izdanih konkretnih upravnih aktov je ministrstvo takrat ugotovilo, da noben od razlogov za odpravo ali razveljavitev ali izrek ničnosti ni bil podan. Ta postopek pa je bil zaključen v letu 2020. Kar se tiče naknadno sprejete odločitve Agencije Republike Slovenije, da je za vgradnjo kinete potrebno izvesti presojo vplivov na okolje v temu dvokilometrskem odseku. To bi želeli poudariti, da se ta postopek trenutno vodi v okviru kolegov na Ministrstvu za okolje, podnebno energijo, predvsem pa se tudi čaka na čimprejšnjo odločitev Upravnega sodišča v predmetnem upravnem oziroma sodnem sporu. Ob tem bi želeli tudi izpostaviti, da je investitor v gradnjo povezovalnega kanala C0 v armirano betonsko kineto ureja v okviru 66. člena Gradbenega zakona in da je tudi ta kineta dodaten ukrep, ki je namenjen zaščiti vodonosnika, torej govorimo o dodatnem ukrepu za zaščitno pito vode. Ta zaščitni ukrep je izvedel investitor, predlagala pa ga je strokovna institucija, to je Geološki zavod Republike Slovenije.

Zdaj mogoče v nadaljevanju še na kratko ponazoritev oziroma izpostavitev mnenja Vlade Republike Slovenije glede vseh šestih točk priporočil. Pri tem bi želeli izpostaviti sledeče. Torej pod točko 1., kar se tiče samega področja pitne vode. Področje pitne vode je za to Vlada eno prioritetnih področij z dveh vidikov. Najprej s stališča zagotavljanja številnih sredstev in za zagotovitev infrastrukturne oskrbe s pitno vodo. Ta sredstva so na voljo torej v obstoječem kohezijskemu perspektivi, v načrtu za okrevanje in odpornost, pa tudi v novi finančni perspektivi oziroma v tej za obdobje 2021-2027, kjer je prioritetni projekt te Vlade med drugim tudi zagotovitev oskrbe s pitno vodo za slovensko Istro in kraško zaledje izziv, s katerim se Slovenija sooča že zadnjih 30 let. Vzporedno s tem poteka tudi priprava in nadgradnja številnih predpisov. V mesecu maju je Vlada sprejela uredbo o pitni vodi, ki predstavlja pomemben korak pri izboljšanju ureditve področja oskrbe s pitno vodo. Trenutno je v javni obravnavi predlog zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja. V zaključni fazi je priprava načrta upravljanja voda za naslednje šestletno obdobje. Načrtuje se tudi nadgradnja Zakona o vodah, predvsem v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča, kjer je predvidena izboljšava varovanja vodnih virov na ravni zakona. In tudi kolegi na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo načrtujejo tudi s spremembo Zakona o varstvu okolja.

Pod točko 2 glede priporočil Državnega zbora, to sem že v prejšnjem delu nakazal. Torej, Vlada na tem delu pojasnjuje, da so bila naslovljena in tudi v največji meri tudi realizirana. Bom pa še v nadaljevanju podal nekaj dodatnih pojasnil.

Glede 3. točke, glede nespoštovanja pravice do pitne vode, vlada ocenjuje, da ustavno načelo ni kršeno. Republika Slovenija namreč ni investitor. Investitor so občine, zato so tudi občine edini akter, ki lahko gradnjo ustavijo. Inšpekcija namreč do zdaj ni ugotovila nepravilnosti v postopkih, ki so že zaključeni. Nekateri postopki pa so še v fazi ugotavljanja dejanskega stanja.

Pod točko 4, kar se tiče kanalizacijskega omrežja, Vlada pojasnjuje, da zagotavljanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode ni v državni pristojnosti. Gre za pristojnost izvajanja naloge, ki je občinska. Investitor pa je v primeru povezovalnega kanala C0 Mestna občina Ljubljana.

Kar se tiče točke 5 glede ugotavljanja odgovornosti, Vlada opozarja, da je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi predpisi, ki tudi opredeljujejo postopke ugotavljanja odgovornosti posameznikov.

Kar se tiče pa 6. točke, torej še malce daljše pojasnilo, ker je bilo tudi uvodoma pravzaprav nakazano. Torej, takrat na Ministrstvo za okolje in prostor je že v letu 2020 na podlagi priporočil Državnega zbora v skladu z Zakonom o upravnem postopku po uradni dolžnosti začelo postopke presoja pravilnosti in zakonitosti vseh sklepov in odločb izdanih s strani Upravne enote Ljubljana in Arsa v zvezi s C0 kanalom. Ministrstvo je navedene konkretne upravne akte presojalo v okviru izrednih pravnih sredstev in tudi leta 2020 zaključilo, da razlogi za odpravo in razveljavitev ali izrek ničnosti niso podani.

Še informacija glede ničnosti gradbenega dovoljenja, ki je bilo tudi uvodoma nakazano, da torej ministrstvo je v septembru leta 2021 izdalo odločbo s katero je izreklo za nično gradbeno dovoljenje z januarja 2021 za gradnjo kanala C0 z vgradnjo kinete. Vendar Upravno sodišče je s sodbo z dne 9. 6. navedeno odločbo MOP odpravilo. Torej, sodišče je izvedlo to presojo, zato je glede na napotila iz navedene sodbe ministrstvo s sklepom z dne 14. 7. postopek za izrek ničnosti navedenega /nerazumljivo/ dovoljenja posledično tudi ustavilo.

Glede na vsa priporočila Vlada Republike Slovenije priporočil ne podpira, saj se vse aktivnosti v zvezi s temi priporočili tudi že izvajajo. In za dodatna pojasnila smo vam tukaj na voljo, bodisi v okviru resorja bodisi v okviru pristojnega inšpektorata. Hvala za uvodno besedo.

Hvala lepa. K besedi se je prijavila predlagateljica. Izvolite.

Hvala lepa. Vem, da so zdaj na vrsti gostje, ampak se mi zdi, da bodo neke stvari potem toliko oddaljene, da mogoče ne bo potekalo zaporedno in se mi zdi, da sem dolžna odgovoriti na nekatere zadeve, ker gre tukaj pa res za zavajanje javnosti in to hudo zavajanje javnosti.

Zdaj, spoštovani predstavnik Vlade, povejte mi ali evropska direktiva dopušča, da se nek zahteven projekt razdeli na posamezne manjše dele zato, da se potem na nek način izigra tisto, kar bi projekt moral sicer imeti, več zahtevanih dokumentov? Povejte mi, ali je to normalno, da se dela na takšen način, da se projekt, ki bi moral že na začetku veljati za zelo, zelo zahtevnega in bi moral imeti vsa potrebna okoljevarstvena dovoljenja, razdeli na neke posamezne dele, oprostite, kot da bodo fekalije tekle po delih, če ni to izigravanje.

Kot drugo. Dejstvo je, da tudi ni vseh gradbenih dovoljenj, in to kar ste napisali v svojem mnenju, spoštovani, se opirate na neko gradbeno dovoljenje, ki sploh ni ne vem kako danes v javnosti izpostavljeno, sporno gradbeno dovoljenje, ki ga ni, ki ga ni, pa tam teče poseg, je še vedno takšno kot je. Dela potekajo tam kjer gradbenega dovoljenja ni in tukaj gre za parcelo, ki ima povsem drugačno številko kot ste jo vi navedli v svojem mnenju.

Kot drugo. Dejstvo je, da se je pač že gradilo tam kjer gradbenega dovoljenja sploh ni. Ali je to normalno? Je to dopustno? Boste zdaj rekli, da so črnogradnje dopustne. Ampak s tem, kar danes delate, govorite ravno to. Črne gradnje v Republiki Sloveniji so dopustne. To nam zdaj hočete povedati.

Zdaj pa kar se tiče ZUPA. Glejte, jaz res pozivam, dajte si dobiti nekega dobrega strokovnega sodelavca, prosite gospoda dr. Jerovška, pa vam bo povedal kaj vse lahko.

Prvič, možno je obnova postopka. Možna je obnova postopkov.

Drugič. Odprava odločbe po nadzorstveni pravici in vi kot ministrstvo imate nadzorstveno pravico, kajti gre za poseg v javno korist, se pravi, za javni interes in tukaj imate vse možnosti za odpravo odločbe. Ničnost odločbe, ki ni vezana na noben rok in se lahko, se pač lahko odloči za to takrat, kadar gre za hudo nevarnost in tudi kazniva dejanja. A ni dosti nevarno, da se ogroža voda za 340 tisoč in več ljudi.

Pa še to, ker gre za zaščito javnega interesa, lahko zahtevate od državnega odvetništva, da vloži tožbo zaradi zaščite javnega interesa. Tožbo. Ampak jaz vem, čakate, da se bodo nekatera pravna sredstva dobesedno izjalovila oziroma ne bodo več uporabna, ampak ne glede na to, ničnost postopka se lahko izpelje kadarkoli, za to ni roka in ni res, da ni podlage. Zdaj sem vam povedala.

In še dodatno, spoštovani predstavniki ministrstva. Poglejte, kako se gospod Janković dela norca iz vas. Res. Kako vas ponižuje. Zdaj, enkrat smo že slišali to kako se je minister za zdravje moral njemu opravičevati. Opravičevati zato, ker se je postavil na stran tega, da ljudje dobijo zdravnika, potem se mu je mogel pa za to opravičiti. Zdaj se mu boste lahko še vi, ker poglejte kaj je bilo izrečeno. Glede presoje vplivov na okolje, občina mora Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo do 11. aprila - katerega smo danes, junija, se pravi, kmalu bo dva meseca - posredovati dokumentacijo o presoji vplivov na okolje za kineto. Ste ga dobili? Niste. Veste, zakaj? Ker je Jankovič javno in brezsramno povedal: »Tega ne bom naredil, tega ne bom naredil.« Vi pa pravite, da nimate vzvodov, da zadevo ustavite! Pa komu vi lažete? Dva meseca je že od tega, kar bi moral narediti, pa ni naredil. Jaz vas resno sprašujem, zakaj to dopuščate? Ali imamo res šerifovstvo v tej državi? Ali je res to? In zdaj vedno bolj verjamem, da je sedež Vlade v Mestni hiši 1, tamle na Mestnem trgu 1, in da je Gregorčičeva daleč nekje spodaj. Ampak, glejte, tukaj gre za ljudi. Vi se politično zmenite, kakor hočete, kdor bo koga poslušal, ampak to zadevo je treba ustaviti. In vam se dobesedno posmehuje, tudi vam, in vi ne naredite nič. Celo pravite, da nimate po Zakonu o upravnem postopku nobene možnosti. Ogromno jih imate, ogromno jih imate!

Hvala.

Želi besedo še predstavnik ministrstva, se pravi, MOPE-ja? Državni sekretar Uroš Vajgl, izvolite.

Uroš Vajgl

Hvala lepa.

Torej, v imenu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo par pojasnil z našega vidika. Kolega državni sekretar Skočir je že prej predstavil vladno stališče do projekta. Moram povedati, da Ministrstvo za naravne vire in prostor je s projektom povezano z vidika pristojnosti za odvajanje odpadne vode, varstvo pitne vode, gradbene in prostorske zakonodaje, mi pa z vidika okoljske zakonodaje in v okviru te okoljske zakonodaje postopkov, vezanih na presojo vplivov na okolje. Te je do reorganizacije leta 2021 vodila Agencija za okolje, potem je bila pa v okviru te reorganizacije ta pristojnost prenesena na ožje ministrstvo.

V zvezi s postopki bi povedal, da celovita presoja vplivov na okolje je bila enkrat opravljena, in to leta 2010, v okviru sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Nato je investitor pričel s pridobivanjem gradbenih dovoljenj. Za samo čistilno napravo je pridobil integralno gradbeno dovoljenje, za kanal pa je gradbena dovoljenja pridobival preko upravne enote za posamezne odseke. In v letih 2015 in 2016 je dvakrat Agencija za okolje presojala, ali je potrebno okoljsko soglasje ob pridobivanju teh gradbenih dovoljenj. In takrat je presodilo dvakrat, 2015, 2016, da to ni potrebno. Zdaj bi pri tem pojasnil, da to takrat ni bila volja posameznega uradnika ali pa volja investitorja ali pa kogarkoli posamezno, ampak upravni postopek, ki predvideva, da se v okviru predhodnega postopka na podlagi dokumentacije in mnenj različnih institucij presoja, ali je potrebno to soglasje ali ne. Takratna odločitev je bila sprejeta na podlagi okoljskega poročila, ki je povedalo in utemeljevalo, da poseg ne pomeni posega z možnimi vplivi, pomembnimi vplivi na okolje, tudi na podlagi izdanega vodnega soglasja s strani Direkcije za vode in mnenj različnih institucij. Zaradi teh odločitev 2015, 2016, da okoljsko soglasje ni potrebno, je prišlo tudi do situacije, da ima investitor veljavna gradbena dovoljenja. In kot je bilo tudi uvodoma pojasnjeno, lahko na podlagi teh dovoljenj tudi gradi. Je pa leta 2020 Arso na podlagi odločitve, da se kot dodatna zaščita predvidi v okviru projekta tudi tako imenovana betonska kineta, odločil, da je presoja vplivov v tem delu projekta potrebna. Investitor, se pravi mestna občina je Upravno sodišče, je na Upravno sodišče podala pobudo za razveljavitev tega sklepa Arso. Upravno sodišče o tem še odloča. Sami smo podali prošnjo na sodišče za prednostno obravnavo in nas, ampak več kot to na časovnico obravnave ne moremo, ne moremo vplivati.

Čeprav se ta odločitev, ta sklep torej osporava na Upravnem sodišču, pa je postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja odprt. Jaz samega upravnega postopka, ki je podlaga za to, za soglasje, ne morem konkretno komentirati ali pa prejudicirati odločitve. Lahko zgolj zagotovim to, da bo ministrstvo neodvisno in dosledno sledilo pravnemu redu. Smo v pravno zapleteni situaciji. Takega redosleda zakonodajalec verjetno ni predvideval, da pride do drugačnih odločitev v okviru predhodnih postopkov in da se v okviru tega projekta, da se, da se v okviru, v okviru teh, v časovnici teh postopkov pride tudi do pravnomočnosti gradbenih dovoljenj in o katerih je odločalo med drugim tudi Upravno sodišče.

Situacija je pravno torej precej zapletena, zato je ministrstvo naročilo tudi zunanjo pravno in ekspertno analizo, ki nam bo lahko v pomoč pri odločanju. Rezultate te analize pričakujemo do konca tega meseca.