Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje!

Začenjam 7l. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Na začetku mi dovolite, da opravičim predsednico odbora na začetku te seje in bom odbor do njenega prihoda vodil jaz.

Opravičil v bistvu nimamo, pač pa na seji kot nadomestni člani sodelujejo: poslanca Aleša Rezarja nadomešča Martin Marzidovšek, poslanko Natašo Avšič Bogovič nadomešča Sara Žibrat, poslanko Natašo Sukič nadomešča dr. Tatjana Greif in poslanca Predraga Bakovića nadomešča mag. Bojana Muršič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. / oglašanje v dvorani/

Izvolite, postopkovno.

Hvala, spoštovani predsedujoči.

V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke predlagam umik 3. točke z dnevnega reda 7. seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, to pa iz več razlogov. Iz gradiva, ki smo ga prejeli po prvi obravnavi s strani Zakonodajno-pravne službe in drugih deležnikov, ki imajo veliko pripomb na samo materijo tega zakona, za katerega se vsi strinjamo, da je koristen in da ga je potrebno tudi v nadaljevanju na pravi način sprejeti, vendar je v tem trenutku, glede na to, da Zakonodajno-pravna služba opozarja, da ta zakon je v veliki meri neustaven oziroma da posega v druge zakone na neustaven način, velika verjetnost, da bo v nadaljevanju, tudi če ga sprejmemo, tako kot je želja koalicije, pač predmet ustavne presoje, kar pomeni, da bo neoperativen. In če želimo res zagotoviti to, da se pospeši obnovljive vire, je potrebno ta zakon tako spisati, da ne bo neke potencialne nevarnosti, da bi se deležniki, ki v prostoru nastopajo in ki imajo tudi možnost izkoriščanja pritožbe na Ustavno sodišče, kajti ta zakon, kot je zdaj napisan, posega kar v osem drugih zakonov na neustaven način, na to opozarja Zakonodajno-pravna služba, ne naša poslanska skupina. ZPS je tudi opozorila, da ne glede na to, da so se pripravili amandmaji k vsem členom, členom, za katere je ZPS pripravila tudi pripombe, se neustavnost iz zakona še vedno ne odpravlja. In v izogib temu, da bi se dobronameren zakon, kajti vsi se strinjamo, da obnovljivi viri so potrebni, znašel v neki blokadi, v nadaljevanju predlagam, da se ta točka umakne in da ministrstvo skupaj z Zakonodajno-pravno službo poišče rešitve, ki bodo na nek način pile vodo in ki ne bodo neka možnost za ustavne pritožbe v nadaljevanju, ko bodo deležniki pač postavljeni pred pogoje, ki jih ta zakon navaja v svojih členih, kjer dejansko posega v pristojnosti drugih deležnikov v prostoru, tako lokalnih skupnosti, gospodarskih družb in še marsikoga. Vedno je hipotetična verjetnost, da se to lahko zgodi, zato mislim, da je nepotrebno, da hitimo s tem zakonom, kajti že zdaj se lahko fotovoltaika umešča. Če pa to pride do tega, da je vložena ustavna presoja, bo seveda zakon dolgo časa na hladen, tako da naš predlog je, da se točka umakne z dnevnega reda.

Hvala.

V bistvu ste me s postopkovnim predlogom malo prehiteli, glede na to, kaj sem želel na začetku povedati. Namreč seveda bi vas seznanil vse skupaj, da smo prejeli predlog Poslanske skupine SDS za umik 3. točke dnevnega reda, to je torej umik Predloga Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, EPA 654-IX.

Poslovnik Državnega zbora v tretjem odstavku 64. člena, ki se na podlagi 76. člena poslovnika smiselno uporablja tudi za seje delovnih teles določa, da se predlogi, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, in predlogi, da se dnevni red razširi, predložijo predsedniku Državnega zbora najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure. Glede na to, da je bil predlog Poslanske skupine SDS za umik vložen včeraj po 12. uri, namreč nekje približno ob 14. uri ugotavljam, da predlog ni bil vložen v poslovniškem roku, zato ga ne morem dati na glasovanje oziroma odbor o predlogu ne more odločati.

To zdaj pojasnilo glede na vaš postopkovni predlog.

Sicer je seveda predsednica odbora, nam je po sklicu seje, potem še v četrtek, 1. 6., posredovala razširitev z novo točko dnevnega reda in sicer s Predlogom stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, prenovitev. Obrazložitev. Predlog stališča je Vlada posredovala Državnemu zboru oziroma je bil dodeljen v obravnavo Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor po sklicu današnje seje odbora. Glede na določen skrajni rok obravnave predloga stališča v Državnem zboru, to je 9. 6. 2023 ocenjujem, da je s predlogom stališča smiselno razširiti dnevni red današnje seje odbora.

V skladu s tretjim in šestim odstavkom 154.d člena Poslovnika Državnega zbora je tako širitev dnevnega reda določena oziroma o njej ni potrebno glasovati.

Sprejeto razširitev bomo tako obravnavali kot novo 2.a točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH POMORSKEGA ZAKONIKA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem 14. 4. 2023 posredovala Vlada.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 14. 4. 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 5. 2023 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 18. 5. 2023.

V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k večjemu številu členov. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: Ministrstvo za infrastrukturo, Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Zakonodajno-pravna služba in Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Pričenjam torej drugo obravnavo zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.

Se pravi, gospod državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, mag. Andrej Rajh, izvolite.

Hvala lepa predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Pred nami je torej druga obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika. S tem predlogom sprememb in dopolnitev vnašamo izboljšave, ki se nanašajo na varnost plovbe in sicer, na izvajanje vzdrževanja objektov za varnost plovbe se določi kot pristojnost Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in se izvaja kot gospodarska javna služba. Pred tem je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo za obdobje treh let razpisala koncesijo in jo podelila zunanjemu izvajalcu. Zdaj bo torej Uprava Republike Slovenije za pomorstvo to opravljala sama za enak denar. Med pristanišča za posebne namene se doda nova kategorija pristanišč, torej šolsko pristanišče, ki bo služilo namenom izobraževanja in usposabljanja tako Srednje pomorske šole in fakultete. Dosedanji zakon termina šolsko pristanišče ni poznal in tega ni omogočal. Ta sprememba je nastala zaradi tega, ker Srednja šola za pomorstvo in fakulteto in je imela Srednja šola za pomorstvo, Fakulteto za pomorstvo težave pri izvajanju pouka. Namreč na območju, kjer sta izvajala praktični pouk, nista mogli označiti oziroma zamiti izvajanja pouka in je prišlo do praktičnih motenj s tem, ko so na območje, kjer se je izvajal šolski pouk, plule druge ladje in mimoidoči. S to spremembo se torej gre na proti Srednji pomorski šoli in Fakulteti za pomorstvo. Zakon tudi prenavlja določbe o odprtju pristanišča za javni promet in posebne namene ter določbe o gradnji ali posegih na pristaniški infrastrukturi ali objektih, ki lahko vplivajo na varnost plovbe na obali ali ob morju. Spremembe se torej nanašajo na to, da se zakon uskladi z določbami gradbenega zakona in zadnjimi stanji mednarodnih predpisov s področja pomorstva, ki jih morajo izpolnjevati vsa pristanišča. Strokovni izraz za vse te študije, za sklop teh študij oziroma listin je / nerazumljivo/ študija. Prav tako se določi pravna podlaga za izvajanje stalnega video nadzora in snemanja komunikacije med udeleženci pomorskega prometa, ki se izvaja v nadzornem centru Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Ta je bil zgrajen leta 2021. Zakon tako daje pravno podlago, da v trenutku, ko kdo na morju prijavi izredni dogodek, da se lahko stanje na morju začne spremljati z videonadzorom. Torej zakon ne omogoča snemanja in nadzorovanja na morju kar tako povprek, ampak samo v izrednih razmerah, ko je ogroženo življenje. Prenovijo se tudi določbe o prepovedi upravljanja plovila pod vplivom alkohola in psihotropnih snovi in tako sledijo ureditvi sorodnih torej v Zakonu o pravilih cestnega prometa. V praksi to pomeni, da se izenačijo ali pa da se nekako približajo kazni, globe za vožnjo pod vplivom alkohola. Te so na primer konkretno zdaj na pomorstvu znašale 40 evrov, medtem ko v primeru cestnega prometa 300 evrov. V primeru vinjenosti oziroma upravljanja pod psihotropnimi snovmi pa se zagotovi tudi varna usmeritev takega plovila do pristanišča. Zaradi uvedbe digitalizacije upravnih postopkov v pomorskem prometu in olajšanje komunikacije z lastniki plovil se uvaja tudi nove možnosti vročanja preko varnega elektronskega predala. Hkrati se oblikujejo določbe za uskladitev s spremembami Konvencije o delu v pomorstvu iz leta 2018, ki se nanašajo na veljavnost pogodbe o zaposlitvi tudi če je pomorščak v ujetništvu. Tu dajemo pojasnilo, da se ta pravna podlaga nanaša na zalogo, saj ta konvencija še ni sprejeta in tako še ni, je ni možno prenesti v pravni red, imamo pa informacije, da se bo ta konvencija kmalu sprejela in bo takoj že vnaprej vzpostavljena ta pravna podlaga, da se lahko prinese v naš pravni red. Prav tako se dopolnijo določbe s pravno podlago za podzakonske akte Vlade in ministrstev, ki se nanašajo na podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pristanišče, delovanja službe spremljanja in upravljanja pomorskega prometa z uporabo tehničnih sredstev ter merila za oblikovanje najvišje cene za zdravstvene preglede pomorščakov. V praksi to pomeni, da bo zakon natančneje podal usmeritve, v katerih parametrih se morajo gibati ti podzakonski predpisi, na primer stroški, cene, na kakšen način bo točno specificiral uporabo tehničnih sredstev oziroma jih zamejil. Zakon tudi preureja nekaj določb o prekrških ter redakcijske popravke. Predlagatelj je upošteval pripombe Zakonodajno-pravne službe oziroma k njim podal pojasnila, zato predlagamo, da matično delovno telo predlog zakona sprejme.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite.

Hvala za besedo.

V bistvu bom začela kar na koncu. Res je, pripombe iz našega pisnega mnenja so v predlogu amandmajev treh poslanskih skupin upoštevane, tako da v bistvu odpravljajo te pomisleke, ki smo jih podali v pisnem mnenju. Pomisleki so bili pa podani z vidika Ustave, in sicer je bil prvi pomislek z vidika načel pravne varnosti, to pa, zaradi tega, ker so nekatere predlagane spremembe razveljavljale posamezne določbe pa, potem predvidevale, da se bodo te neveljavne določbe uporabljale še nedoločen čas naprej. Opozorili smo tudi na posamezne premalo jasne in dvoumne opredelitve, naslednje opozorilo pa je bilo z vidika 38. člena Ustave, to je varstvo osebnih podatkov, ampak kot rečeno na začetku predlagani amandmaji upoštevajo ta naša opozorila in v kolikor bodo sprejeti pomisleki iz mnenja odpravljajo.

Hvala.

PODPREDSEDNIK TOMAŽ LAH: Najlepša hvala.

Eno pooblastilo smo še dobili, pa dovolite samo, da povem. Torej poslanca mag. Janeza Žaklja nadomešča poslanec Jožef Horvat.

Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih na sejo? Morda predstavnik Komisije Državnega sveta? (Da.)

Ja, izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika, s katerim se veljavna ureditev pomorskega prometa posodablja v skladu z mednarodnim pravom in evropsko zakonodajo s ciljem zagotavljanja in izboljšanja varnosti plovbe. Komisija pozdravlja vzpostavitev šolskega pristanišča kot nove kategorije pristanišča in poudarja, da se ta način prepoznava, da je zagotovljeno zagotavljanje strokovne usposobljenosti pomorščakov v okviru ustreznega in varnega prostora ključnega pomena. Na sam predlog zakona komisija ni imela večjih pripomb je pa glede na drugačno zakonsko urejanje pomorskega prometa v treh sosednjih državah, se pravi v Sloveniji, Italiji in Hrvaški, ki mejijo na skupno morje, poudarila, da bi bilo smiselno, da države v okviru tristranskega sodelovanja poskušajo doseči poenotenje pomorske zakonodaje in v luči hitre rasti pomorskega prometa v severnem Jadranu tudi na ta način zagotovijo večjo varnost plovbe.

Hvala lepa.

Hvala.

Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona. Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika Državnega zbora o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.)

Glede na to, da ima predlog zakona kar 44 členov, vloženih pa je tudi večje število amandmajev bom odpiral razpravo po vrsti samo k tistim členom, h katerim so vloženi amandmaji. Če pa bo kdo seveda želel razpravljati tudi o členih, h katerim amandmaji niso vloženi pa me o tem sproti opozorite, ko bomo prišli do takšnega člena, ker pa je seveda praksa, da se na odborih pri 1. členu razpravlja nekoliko širše oziroma splošno o predlogu zakona na začetku dajem v razpravo 1. člen, čeprav k temu členu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Gospod Jelen, izvolite.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav tudi vsem povabljenim na današnjo sejo!

Zdaj, kot je že bilo uvodoma rečeno, je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora podala kar nekaj pripomb na ta Pomorski zakonik, s tem je tudi nekako spodbudila koalicijo, da je predlagala amandmaje in s tem popravila nekaj teh napak, katere so bile pač opažene v tem zakoniku. Zdaj, kot je bilo prej rečeno, po trenutni zakonodaji vzdrževanje objektov za varno plovbo izvaja gospodarska javna služba. Kot ste omenili, bo sedaj to pod Upravo za pomorstvo. Zdaj jaz nisem zasledil ravno, kaj to pomeni finančno oziroma kadrovsko, kako boste to urejali, pa bi želel tudi iz tega naslova pojasnilo.

Nadalje, nisem zasledil, kako je kaj s to zakonodajo glede plovnih dovoljenj. Vemo, da imajo sosednje države drugače urejeno kot Slovenija. Slovenija ima to plovno dovoljenje nekako, se mi zdi, za čas veljavnosti registracije plovila, to je za obdobje petih let, dočim ima Hrvaška, tako kot nekatere druge države, vinjeto za obdobje enega leta, koledarskega, sicer ne od dneva nakupa do dvanajst mesecev. Pa me zanima, kakšno je stališče predlagatelja tega zakona iz tega naslova.

Potem je tudi nekaj nejasnosti glede postopkov oziroma kakšen je postopek, če pri uporabniku plovila ugotovijo, da je pod vplivom alkohola, kako se tu postopa in izvaja oziroma kdo je pač pristojen, da takšno plovilo umakne iz območja.

Hvala lepa.

Hvala.

Je še mogoče kakšen interes za razpravo? Če ne, boste mogoče pojasnili? (Da.) Hvala.