Še enkrat vsem lep pozdrav!

Pričenjam 23. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne more udeležiti naslednji člani, pardon, na seji kot nadomestni člani in članice odbora sodelujejo: namesto dr. Anžeta Logarja Jožef Jelen, namesto Franca Propsa Mirjam Bon Klanjšček in pa namesto Jerneja Vrtovca Jožef Horvat.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - MNENJE ODBORA O ZAHTEVI DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE DRŽAVNEGA ZBORA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2023 IN 2024.

Državni svet je na 4. izredni seji 31. 5. 2023 na podlagi tretje alineje prvega odstavka /nerazumljivo/ člena Ustave Republike Slovenije sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2023 in 2024, ki ga je Državni zbor sprejel na 10. seji, 25. 5. 2023. Zahteva Državnega sveta je bila Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu posredovana v mnenje na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora.

K obravnavi te točke so vabljeni Državni svet, Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Državnega sveta, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade in pa zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora z obravnavano točko dnevnega reda.

Pričenjamo z obravnavo zahteve Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2023 in 2024.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta za obrazložitev zahteve, gospod državni svetnik Mitja Gorenščak.

Izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Lep pozdrav! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in predstavniki Ministrstva za finance in morebitni drugi gostje!

Kot je predsedujoča že v uvodu povedala, ste gradivo pri k tej točki prejeli s sklicem seje. Državni svet Republike Slovenije je na 4. izredni seji, 31. enaindvajsetega maja, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2023 in 2024 sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o tem zakonu. Naj pojasnim, da, kot veste, je Državni svet sestavljen iz različnih interesnih skupin in da je bilo glasovanje o vetu na ZIPRS 2023-2024, skoraj vsi svetniki so veto podprli, vsi prisotni, samo dva kolega svetnika sta glasovala proti vetu, kar pomeni, da z vsebino zakona nismo oziroma ne moremo biti zadovoljni. Ne bi rad, da bi Državni zbor oziroma predlagatelj vzel to zahtevo po ponovnem odločanju zgolj kot neko birokratsko oviro, ki jo je moč zelo na hitro obiti s ponovnim sklicem seje, kot je današnja, to pomeni odbora in s sklicem izredne seje Državnega zbora ter ne da bi obravnaval vsebino naših pripomb z drugim glasovanjem zakon ponovno potrdil. To je eno.

Drugo, naj dam pripombo še predlagateljem oziroma Vladi. Po pravilih Ekonomsko-socialnega sveta bi mogel biti zakon, ki ima posledice na proračun, uvrščen na sejo Ekonomsko-socialnega sveta, kar pa v tem primeru ni bilo in kar smatramo kot veliko kršitev, poleg drugih podobnih kršitev, ki se v zadnjem času dogajajo.

Državni svet se je osredotočil predvsem na glavne vsebine, glavne pripombe tega zakona in izpostavil predvsem štiri glavne vsebine. Pa bom probal na kratko pojasniti. Najprej naj pohvalim sploh namero Vlade, da želi zmanjšati stroške proračunov in to proračunsko razliko. Smatramo pa, da se je zadev lotila na napačni strani. Prvi vsebinski očitek ali pa pripomba državnih svetnikov je oziroma leti na obrazložitev, da se proračun zmanjšuje na proračunski rezervi, ki je namenjena pomoči gospodarstvu, in sicer za 330 milijonov, pa naj me kolegi popravijo, češ da je bilo, da je Vlada zadosti dobro poskrbela za gospodarstvo, ki je bilo deležno energetske krize. Dejstvo je, da za gospodarstvo je bilo poskrbljeno, za kar smo Vladi hvaležni, ne strinjamo pa se, da je bilo zadosti poskrbljeno. Če primerjamo ukrepe slovenske vlade z ukrepi vlad drugih nam konkurenčnih držav, predvsem na področju gospodarstva, ne pa povprečje v katerem Vlada komunicira, to pomeni, če izvzamemo gospodinjstva, je slovenska vlada podpovprečno poskrbela za slovensko gospodarstvo. In sicer, res je, da sta bila v ta namen sprejeta dva ukrepa, če temu tako rečemo, eno je uredba, ki je zamejila ceno malim in srednjim podjetjem na višino 195 evrov za 90 % porabljene energije. Drugi ukrep pa je Zakon o pomoči gospodarstvu ob energetski krizi, ki pa je bolj splošen in ki pride v poštev tudi za večja podjetja, ponuja pa bistveno manjše subvencije oziroma povračilo teh povečanih stroškov kot sama uredba. Če pogledamo kakšne ukrepe so ponudile druge države, lahko z zagotovostjo rečemo, da so ostale evropske države, kot sta Španija in Portugalska, ki sta izjemi, ves čas imele bistveno, bistveno nižjo ceno. Njimi je sledila tudi Francija s posebnim ukrepom, z lastno ceno njihovih jedrskih elektrarn, katerih 60 % je ponudila njihovi industriji pod posebno ugodnimi cenami, kot sem že rekel.

Skandinavija je tudi imela za gospodarstvo boljše pogoje, enako sosednja Hrvaška in nam referenčna Nemčija, s katero imamo največji obseg poslovanja, ta je gospodarstvu zagotovila ceno 130 evrov za megavatno uro, sicer za 70 % njihove porabe in tudi s takimi pogoji je bistveno konkurenčnejša od slovenskih malih in srednjih podjetij. Vlada s temi ukrepi sploh ni naslovila ali v bistveno slabši meri je naslovila velike porabnike, velika slovenska podjetja, katerim nadomešča te povečane stroške v zelo, zelo majhnem obsegu, tako da se večina teh podjetij niti ni odločila, da bi zaprosila za tovrstno državno pomoč. To se na žalost že pozna in sicer na kondiciji slovenskega gospodarstva. Statistika za zadnji kvartal prejšnjega leta kaže upad na industriji materialov, to so steklo, jeklo, aluminij, papir, kjer je intenzivnost padla od 12 % do 18 % v zadnjem kvartalu in od 12 % pa do 22 % v prvem kvartalu letošnjega leta, skratka, upad je višji kot pri drugih nam konkurenčnih državah.

Na Gospodarski zbornici smo ocenili, da bo država s tem izgubila milijardo evrov dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov, zaradi tega, ker se, prvič, ker se na splošno nekoliko ohlaja gospodarstvo, drugič pa, ker so se tudi slovenska predelovalna industrija in druga industrija, ki je te materiale kupovala v Sloveniji, preusmerila na druge trge. Izgubili smo industrijo primarnega aluminija. Steklarne, jeklarne bodo v letošnjem letu zaprte več mesecev zaradi velikega padca naročil. Če se bo to odpeljalo po verigi predelovalne industrije, zna to biti slab znak za obseg slovenskega gospodarstva v naslednjem obdobju. Zaradi tega ne moremo pritrditi trditvi predlagatelja zakona, da je bilo za gospodarstvo dovolj dobro poskrbljeno. Želimo si, da bi ta proračunska rezerva ostala višja, kot je trenutno predvidena. Kajti, možno bi bilo oziroma nujno potrebni so ukrepi za zamejitev elektrike pri nižji ceni in s tem vzpostaviti večjo konkurenčnost tudi z drugimi trgi. Nemčija razmišlja, da bo to zamejila na 60 evrov za megavatno uro oziroma celo na 41, pri nas ostajamo na 195. Drugo pa zaradi ohlajanja gospodarstva in zapiranja, kot sem predhodno že povedal, je potrebno uvesti ukrepe, ki jih že poznamo. In to je ukrep čakanja na delo in pa ukrep skrajšanega delovnega časa, da bodo podjetja lahko premostila to vrzel in ko bo kriza, upajmo, popustila, ponovno zagnala svojo proizvodnjo v polnem obsegu. To je naša prva vsebinska pripomba.

Druga vsebinska pripomba je v povezavi z načrtovano nižjo realizacijo sredstev iz proračuna Evropske unije v letu 2023. Državni svet poudarja, da je treba v okviru evropske kohezijske politike in programa v programskem obdobju 2021-2027 okrepiti aktivnosti. V procesu sprotne priprave projektov se je njihovo pravočasno dokončanje, pogoji za izplačilo pričakovanih evropskih strukturnih in kohezijskih sredstev in s tem uspešno naslavljanje razvojnih izzivov države. Skratka, v situaciji, ko smo, si ne moremo oziroma ne smemo privoščiti, da planiranih sredstev ne bi realizirali v polnem obsegu.

Tretja vsebinska pripomba je pripomba interesne skupine lokalnih interesov, in sicer dejstvo je, da je bila v lanskem letu jim določena povprečnina, s katero pa ugotavljajo, da ne morejo pokriti vseh naraščajočih sredstev. Res je, da so oktobra leta 2022, ko se je povprečnina sprejemala, z njo soglašali, so pa že takrat opozarjali na to, da v primeru poslabšanja ekonomske situacije s temi sredstvi ne bodo mogli pokriti vseh svojih obveznosti. Kmalu zatem so bile občine soočene z dvigom stroškov dela, in sicer dviga plač v javnem sektorju, dviga minimalne plače, dodatnega dviga plač pomočnic vzgojiteljic in dviga cen energentov, kar je pripeljalo do tega, da njihova povprečnina ne zadošča za pokrivanje teh osnovnih stroškov. Zato so skupnosti občine predlagale drugačno oziroma višjo povprečnino, in sicer za leto 2023 v višini 776,40 evra, v letu 2024 pa v višini 783,023 evra. Ker so dobili očitek s strani države, da so njihova pričakovanja pretirana, so dejansko zadevo ponovno proučili in zmogli razumevanje, da je država v podobni situaciji, zato so svoja pričakovanja znižali na enoten predlog povprečnine za leto 2023 in 2024, in sicer v višini 773,66 evra.

Državni svet se strinja z opozorili in predlogi Združenja občin Slovenije ter poudarja, da v lanskem letu dogovorjena povprečnina zaradi spremenjenih razmer ne zagotavlja kritje povečanih stroškov občin. Posledično so občine prisiljene, da zakonske naloge izvajajo s sredstvi, ki so namenjena predvsem financiranju investicijskih projektov, s tem pa občine in tudi država izgubljajo razvojni potencial.

Četrta vsebinska pripomba, ki smo jo izpostavili pri glasovanju o vetu na zakon, je prišla s strani kmetov. In sicer, Državni svet opozarja, da je zimsko letni dodatek namenjen najbolj ranljivim skupnim prebivalcem, in sicer za blažitev posledic draginje. Iz zakonskega besedila je razvidno, da gre za enkratni dodatek, ki kot tak ne predstavlja pravice iz pokojninskega zavarovanja, pač pa gre za socialni transfer, ki pa je neupravičeno in povsem neutemeljeno vezan na prejem pravic iz pokojninskega zavarovanja. Zato je nujno, da se kot upravičence prepozna tudi upokojence, ki so pretežni del svoje zavarovalne dobe bili zavarovani za ožji obseg pravic, in tiste, ki so uživalci pokojnin starostnega zavarovanja kmetov, tem namreč letni dodatek ne pripada. Naj poudarim, da je najvišja pokojnina oseb, upokojenih s pretežnim delom dobe, dopolnjene v ožjem obsegu zavarovanja, v višini 400 evrov mesečno, povprečna kmečka pokojnina, ki je prejemek oseb, upokojenih po starostnem zavarovanju kmetov, pa je bila v letu 2022 v višini 373,14 evra.

Hvala vam.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Vlade? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka mag. Saša Jazbec.

Hvala lepa.

Torej, zdajle je bila ta obrazložitev kar obsežna. Jaz se v bistvu na vse vsebine ne bom odzvala, ampak vseeno v zvezi z navedbami Državnega sveta pojasnjujem.

Kot smo govorili na prejšnji seji pri poročilu Fiskalnega sveta, imamo pred sabo velike izzive, delujemo po skupnih pravilih v euro prostoru. Spremenila se je dostopnost do finančnih virov, do delovne sile, surovin, energentov. Vlada spremlja razmere in si prizadeva, da z ukrepi in aktivnostmi vzpostavi pogoje, ki bodo omogočili, da bo prehod našega gospodarstva oziroma prilagoditev na razmere čim hitrejša in kar se da enostavna. Pri tem pa ni dvoma, da je naloga Vlade in deležnikov skrbno načrtovanje javnih financ in usmerjanje tudi ukrepov, ki bodo pripomogli k stabilizaciji gospodarstva in izboljšanju kakovosti življenja. Kljub očitkom Vlada meni, da je sprejeti rebalans usmerjen k podpori gospodarstva, k pomoči državljanom. Razmere na trgu energentov so drugačne, kot so bile, manj nepredvidljive, kot so bile pri pripravi proračuna za leto 2023, in zato smo ocenili, da se rezerva, ki je bila za ta namen, se pravi, prav za energetske ukrepe, da se znižuje za omenjenih 323 milijonov evrov. Pri tem pa vseeno omenjam, da bo en del teh ukrepov na podlagi letos sprejetih zakonov in prejetih vlog, izplačan še drugo leto. Se pravi 90 milijonov bomo izplačali iz tega naslova predvidoma še v naslednjem letu. Prav tako so pa v rebalansu načrtovana tudi dodatna sredstva za financiranje draginje v računu finančnih terjatev in naložb v višini 55 milijonov evrov za likvidnostne ukrepe na področju gospodarstva. Brez dvoma ima pa pozitiven vpliv na gospodarstvo tudi dejstvo, da se z rebalansom ohranja rekordna raven investicij, investicijskih transferov, se pravi, v enaki praktično višini, kot je bilo načrtovano, in sicer so v ospredju sicer EU, torej viri iz perspektive 2014-2020, ki se letos končuje, začenja se 2021-2027, in seveda je vedno treba temu dodati tudi slovensko udeležbo, ki se zagotavlja iz integralnega proračuna, tako za občine kot za gospodarstvo. Se pravi, za podjetja v zvezi s projekti, ki se bodo financirali s sredstvi EU, je bilo ustanovljeno pač novo ministrstvo, ki naj bi… Ta državni organ, naj bi zdaj v tej statusni obliki, da bi imel še boljše možnosti vplivanja na naslavljanje razvojnih izzivov države in predlaganja zakonskih rešitev. Kot veste, imamo potrjen program v višini 3,2 milijarde evrov za novo perspektivo, poleg tega je pa Vlada zagotovila tudi tako imenovane overcommitmente, se pravi, v duhu 100 % črpanja, tako da v bistvu letos je na razpolago 770 milijonov za ta namen.

V zvezi z EU, kar je Državni svet izpostavljal, torej tudi to, ustrezno pripravljeni projekti in tako naprej. Po teh zadnjih informacijah, po zadnjih statistikah je Slovenija na petem mestu pri uspešnosti črpanja teh kohezijskih sredstev. Tako tu mislim, da stvari tečejo. Ena zgodba je tudi Načrt za okrevanje in odpornost, tudi tam je na razpolago tako gospodarstvu kot občinam, v bistvu so še dodatna sredstva, nepovratna, za končne uporabnike, nepovratna sredstva. Tako da tukaj mislim, da denarja na razpolago je kar dosti.

In ker ste vseeno toliko govorili o gospodarstvu, znotraj finančnega načrta Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je v letu 2023 na voljo v bistvu več ukrepov, poleg teh, ki so bili pač za samo blažitev energetske draginje, preko 300 milijonov nepovratnih sredstev in še preko 300 milijonov v bistvu preko izvajalskih institucij, Slovenske razvojne banke, se pravi, to so pa ta povratna sredstva. Tako mislim, da pač tega denarja zdaj je kar nekaj na razpolago.

Potem pa… Ne, sem še hotela, ko je omenil gospod Španijo, Portugalsko pa cene energije. Tam so pač izvedli strukturne reforme, tam so na sončni energiji, tako da tam res zdaj nismo primerljivi, kajne. Zdaj ste tu pač navedli vse, vse neke argumente, primerljive ali pa tudi ne.

No, gremo naprej na občine. Tu bi rada zavrnila trditve, da jih Vlada ne obravnava kot enakovredne partnerje. Dejstvo je, da mora Vlada v zvezi s povečevanjem obveznosti upoštevati, da, kot sem že danes večkrat omenila, fiskalna pravila so nazaj. To pomeni, po skoraj štirih letih, da bo prišlo do te normalizacije, da temu tako rečem, razmer. Zvišuje se cena zadolževanja zaradi ukrepov Evropske centralne banke in to velja tako za državo kot za seveda občine, kot tudi za državljane. In v bistvu v zvezi s povprečnino mislim, da smo vam pač pojasnili tudi v Državnem svetu, kako je bilo določeno, da imamo sklenjen dogovor z združenji občin. Vlada se je v ponedeljek dobila, je imela srečanje z župani. Jaz sem razumela, da sta s tega srečanja nekako obe strani izšli z enimi pozitivnimi čustvi, da rečem tako, da smo razumeli, da so pač tudi župani razumeli, in so bile pač tam dane tudi neke določene obljube. Mi z občinami dejansko ves čas sodelujemo. Zdaj se pač tudi pogovarjajo o tej višini povprečnine, kakšna je, kakšne imajo stroške, recimo, mestne občine ali pa ne mestne občine, tiste, ki imajo več javnih zavodov in tako naprej. Tako tu mislim, da očitki, da se ne bi pogovarjali in iskali skupne rešitve, enostavno pač niso na mestu. In pa še dejstvo je tudi, da povprečnina v bistvu predstavlja polovico, približno polovico občinskih proračunov, občine imajo tudi svoje vire. Tako da v bistvu lahko rečemo, da razvojnih sredstev je v občinskih proračunih neprimerno več, kolikor je, da rečem, razvojnih ali pa razpoložljivih ali pa variabilnega dela sredstev v državnem proračunu.

Še tretja vsebina je pa tale zimski dodatek upokojencem. Tu ne gre za socialni transfer, ampak za dodatek tistim upokojencem, ki so v delovno aktivni življenjski dobi plačevali prispevke v bistveno višjem znesku kot ostali. To pomeni, da pač tega ukrepa ni mogoče razširjati na druge skupine prebivalstva, ker bi na druge skupine prebivalstva…

Tako glede na navedeno… In to je Vlada v bistvu tudi zapisala obširno v svojem mnenju, ki ga je poslala, v obrazložitvi svojega mnenja na veto. Tako menimo, Vlada meni, da sprejeti rebalans proračuna omogoča ustrezno financiranje vseh področij, ki so v predlogu odložilnega veta izpostavljena, seveda ob tem hkratnem zavedanju nekega dolgoročnega zagotavljanja vzdržnih javnih financ. In na podlagi navedenega predlagamo Odboru za finance, da ob ponovnem glasovanju potrdi Zakon o izvrševanju proračunov.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, mag. Sonja Bien Karlovšek.

Hvala lepa.

ZPS je ugotovila, da se navedbe Državnega sveta v zahtevi za ponovno odločanje nanašajo na vprašanje povprečnine, ki bi po oceni Državnega sveta morala biti spremenjena v tej noveli, vendar ta novela ni odpirala 57. člena osnovnega zakona, 57. člen pa ureja povprečnino. Zaradi tega je bil Državni zbor vezan na omejitev po prvem odstavku 132. člena Poslovnika Državnega zbora.

Preostale navedbe Državnega sveta pa se nanašajo na vsebine, ki presegajo okvir nalog Zakonodajno-pravne službe, ker se nanašajo na vsebine in ne na pravna vprašanja, zato se do navedenih utemeljitev in s tem tudi do preostalih navedb zahteve ZPS ne opredeljuje.

Hvala.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo o zahtevi Državnega sveta. Kdo želi razpravljati? Gospod Rado Gladek. Še kdo?

Izvolite.

Spoštovana predsednica, predstavnik Državnega sveta, državna sekretarka!

Hvala za besedo.

V Slovenski demokratski stranki smo že v predhodni oziroma prvotni obravnavi tega zakona problematizirali določene stvari oziroma jih skušali urediti z vloženimi amandmaji. Vsaj dve zadevi se ujemata s predlogom oziroma z ugotovitvami Državnega sveta, to je skrb za upokojence, pa povprečnina občin. No, in zdaj tekom sprejemanja oziroma postopka zakona se je zgodil en precedens, kar je zdaj tudi še enkrat omenila predstavnica Zakonodajno-pravne službe, naši amandmaji so bili zaradi zaprtosti oziroma neodprtosti členov, katerih so se amandmaji dotikali, zavrnjeni oziroma poslovniško neustrezni. Potem pa ste koalicijski poslanci na sami seji vložili amandmaje, ki so se dotikali skrbi za upokojence, ki pa so kljub določenim zapletom oziroma tudi našim pripombam na sami seji bili sprejeti; in s tem smo uvedli tudi neko novo prakso. Po drugi strani pa vse skupaj meče slabo luč na sam postopek sprejemanja tega zakona. Tako se naše mnenje oziroma mnenje Slovenske demokratske stranke oziroma stališče do tega zakona ni spremenilo. Mi seveda absolutno podpiramo predlog Državnega sveta, da se ponovno odloča o samem zakonu. Zakon kot tak pa zaradi že prej navedenih naših pomislekov se nam ne zdi primeren za nadaljnjo obravnavo.

Naj se dotaknem samo srečanja oziroma dogovora predsednika Vlade z župani. Kar sem izvedel, sem izvedel iz medijev, kakšnih posebnih informacij nimam, ampak bom tako rekel, no, predsednik Vlade je, ko so se začele sprejemati določene podražitve oziroma spremembe cen po občinah, je bil do teh zadev zelo kritičen. Njegove besede so bile, da so te podražitve popolnoma nepotrebne. Po drugi strani pa zagotavlja, da se povprečnina kot taka v letošnjem letu ne bo spreminjala, bo pa Vlada, če sem jaz prav razumel, praktično za vsako občino posebej oziroma občine bodo morale predlagati oziroma dajati neka poročila oziroma neke utemeljitve, zakaj so določene stvari podražile oziroma zakaj potrebujejo več sredstev za normalno delovanje. In potem naj bi Vlada, bi rekel, te stvari analizirala in potem sprejemala odločitev, ali bo določeni občini povrnila določen del sredstev ali ne. Jaz mislim, da je to, po domače rečeno, mission impossible, da se boste z dvesto občinami ukvarjali, z vsako posebej. Tako, kot rečeno, rešitev povišanja povprečnine bi po moje rešila to zadevo oziroma bi zagotavljala normalno delovanje oziroma funkcioniranje občin. V tem primeru pa ne verjamem, da bo to res tako, no. Tako, kot sem že prej rekel, no, mi pač absolutno podpiramo, da ponovno odločamo o tem zakonu, ga pa kot takega, kot ga že na rednem branju oziroma sprejemanju nismo podprli, ga tudi zdaj ne bomo.

Hvala.

Hvala lepa.

Gospa Monika Pekošak, izvolite.

Hvala za besedo.

Ponovno odločanje o tem zakonu je eno samo zavlačevanje. Državni svet je interesna skupina, kjer vi zelo radi potrjujete take ukrepe, ki še dodatno otežujejo in zavlačujejo delo, naše delo.

Mislim, da je prav, da Vlada želi zmanjševati stroške proračuna, in proračunska rezerva se zmanjšuje zaradi tega, ker je Vlada dobro poskrbela za gospodarstvo v energetski krizi in se ni porabilo vsega. In danes smo slišali take stvari, ki preprosto niso res. Mene zanima, ali Državni svet res dobro pregleda proračun, ne samo, da pridete z idejami, kaj bi še dodatno izplačali. Pa saj ja veste, da imamo pred sabo take velike izzive, kot jih imamo, in da je primanjkljaj za leto 2023 že tako velik. Kam bi vi še šli? Kaj bi še povečali, pa nam hkrati potem očitali, da ne poslušamo Fiskalnega sveta, pa da ne skrbimo za javne finance, pa da je prevelika proračunska, tale negativna bilanca, hkrati bi pa vse razdelili, kar je možno. Pravite, da je potrebno okrepiti dejavnosti na koheziji. Kaj pa ne funkcionira na koheziji? Zadnji podatki na internetu so, da so bili podani zahtevki za plačilo iz proračuna posredovani na Evropsko komisijo v višini 2,78 milijarde evrov, kar predstavlja 86 % razpoložljivih sredstev. Ne vem, kaj je s tem narobe.

Glede povprečnin. Dodatni stroški iz občin iz naslova dviga plač so že bili vključeni v povprečnino, ki je bila dogovorjena oktobra 2022 in je določena v zakonu. Država je občinam pomagala tudi preko pomoči pri energetski krizi, kjer je del cene za ogrevanje krila namesto občin. Glede povprečnin in zahtevkov o povprečninah smo tudi že slišali, da je ta ponedeljek ravno na srečanju z župani predsednik Vlade povedal, da se bodo dodatni stroški, ki so se zvišali občinam, kompenzirali. In prav je, da se v tej državi začne najprej ugotavljati stroške, potem se pa povrnejo, ne da se kar dviguje povprečnine, potem pa župani po svoje pač delajo. Mislim, da živimo v časih, ko je nujno, da se ne razmetava denarja kar povprek, ampak se ga nameni tja, kjer je potrebno. Tudi na občinah je potrebno gospodarno ravnati, ne le v podjetjih, in prav je, da se zdajle povprečnine ne dvignejo zaradi dviga plač, ker se to ureja s plačno reformo. In ne vem, kako lahko rečete, da država občin ne obravnava kot enakovredne partnerje, mogoče pa občine države ne jemljejo dovolj resno in omejenih virov, ki so v državi na voljo. Mi imamo omejene vire. Pa saj v Državnem svetu vas je ja veliko podjetnikov, pa iz raznoraznih organizacij, kjer zelo dobro znate gledati na denar, pa veste, kako je. Mogoče je pa čas za spremembe v ravnanju s proračuni tudi v občinah. Občine imajo tudi svoje vire in možnost razvoja, le-teh in je veliko odvisno tudi od gospodarnosti županj in županov. In tudi evropska sredstva lahko občine pridobivajo, če jih le hočejo. Ne, ampak problem je, da nekateri jih nočejo.

Mislim, da sprejeti rebalans proračuna res… pač, da so se na Ministrstvu za finance potrudili, da omogočajo financiranje vseh teh kategorij, ki ste jih vi omenili, ampak vsega se pač ne da, razen če danes razdelimo vse, kar imamo, pa gremo domo. Ne vem, v firmah se tako ne dela, od koder prihajate. In se tudi v bodoče ne bo dalo financirati vsega. In mislim, da se tudi v preteklosti ni dalo kar tako deliti, saj to veste, vendar zdaj je to fino zahtevati, kajne.

Hvala lepa.