Spoštovani članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, se opravičujem za zamudo zaradi težav z zagotavljanjem sklepčnosti.

Vse članice in člane komisije ter vabljene goste lepo pozdravljam na današnji seji!

Torej pričenjamo z 10. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Obveščam vas, da so zadržani naslednji poslanke, poslanci in sicer Aleksander Reberšek, od ostalih pa še nimamo, še nimamo pooblastil ali podatkov o odsotnosti.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Torej poslanke in poslanci prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE O DELU ZA LETO 2022. Komisija poročilo obravnava kot matično delovno telo v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Računsko sodišče je poročilo Državnemu zboru poslalo na podlagi 5. člena Zakona o Računskem sodišču. K tej točki so bili vabljeni gospa Jana Ahčin, predsednica Računskega sodišča, ki jo lepo pozdravljam, Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in še Računsko sodišče, morebiti ostali predstavniki.

Torej besedo za uvodno predstavitev poročila o delu za leto 2022 dajem predsednici Računskega sodišča, gospe Jani Ahčin.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Spoštovana članica, spoštovani člani Komisije za nadzor javnih financ!

Danes sem tukaj s svojo drugo namestnico Mojco Planinšek, tako da boste vedeli kakšna je ekipa, ki bo danes predstavljala naše letno poročilo za delo v lanskem letu. Lansko leto je bilo za Računsko sodišče leto sprememb, imeli smo menjavo vodstva, se pravi, predsednik, ko mu je potekel mandat, tako da sem jaz s 1. julijem prevzela vodenje naše inštitucije. Poleg tega so imele še nekaj drugih kadrovskih sprememb, zaradi tega, ker je tudi prvemu namestniku potekel mandat, v lanskem letu smo dobili novo prvo namestnico, dobili smo tudi nekaj novih vrhovnih državnih revizorjev, ker so se pač zamenjale funkcije, tako da to so sicer naši domači ljudje, se pravi zaposleni na Računskem sodišču že nekaj časa, izkušeni in s to ekipo smo dosegli rezultate, ki so danes pred vami.

Jaz lahko rečem, da sem z našim opravljenim delom v lanskem letu zadovoljna. Ker veste, da jaz nastopam tukaj kot poslovodja in kot tudi generalni državni revizor, bi najprej povedala par besed, kot poslovodja. Kot sem že povedala, spremenili smo vodstvene spremembe, posledično smo naredili tudi novo organizacijo, ki je začela veljati v začetku letošnjega leta. Sprememba organizacije in sprememba notranjih procesov je bila pogoj, da smo optimizirali nekatere procese. Vpeljali smo popolno elektronsko poslovanje v lanskem letu, to ste opazili tudi revidiranci oziroma so opazili, ker pridobivate več ali manj vse po elektronski pošti. Pri tem smo se seveda srečali tudi z enim večjim problemom, z elektronskim vročanjem, na katerega smo mi pripravljeni, večina javnega sektorja pa na žalost še ni in tukaj bo treba še nekaj narediti na ravni države, da se bo ta zadeva uredila. Prenovili smo tudi našo notranjo spletno stran, ki je postala, bom rekla, res zelo dober pripomoček za zaposlene, kjer najdejo vse interne akte, vsa stališča, vsa pojasnila, vse revidirance, tudi promocijo zdravja na delovnem mestu, v glavnem vse, kar se za zaposlene pričakuje, da znajo in s čimer so seznanjeni. Seveda smo se pa tudi mi v lanskem letu srečali z določeno fluktuacijo zaposlenih, to kar je problem v celotnem javnem sektorju in ne samo pri nas. Nove zaposlene seveda poskušamo zagotavljati na novo, z zaposlovanjem, z razpisi smo delno uspešni, ne pa najbolj, zato smo tudi rekli, da bomo okrepili sodelovanje s fakultetami in že pri njih pridobivali mlade kadre.

Kar se tiče pa sicer naše inštitucije, veste, da smo mi ustanovljeni na podlagi Ustave in zato smo neodvisni organ. Ta neodvisni organ bi moral biti tako finančno neodvisen kot tudi delovno neodvisen, na ta način se zagotavlja neodvisnost organa. Na vašem odboru in pa tudi drugje smo večkrat obravnavali neodvisnost ustavnih organov vezanih na financiranje. Vesela sem, da je bil včeraj v Državnem zboru na Odboru za finance potrjen Zakon o javnih financah, v katerem je vnesena določba, ki omogoča s finančno neodvisnost ustavnih organov, poleg tega pa je v tem zakonu vnesenih tudi kar nekaj določb, sprememb zakonskih predpisov, ki smo jih predlagali mi tekom revizij. Kar se tiče pa delovne neodvisnosti, se pravi, da si lahko organ sam določa naloge oziroma da so naloge določene v njegovem matičnem zakonu, v Zakonu o Računskem sodišču, bi bilo pa verjetno še treba povedati kakšno besedo. V skladu z našim zakonom ima Računsko sodišče štiri osnovne pristojnosti. Prva pristojnost je seveda izvajanje revizijske pristojnosti. Druga pristojnost je svetovanje uporabnikov javnih sredstev. Tretja pristojnost je izdajanje potrdil za revizorske nazive. In četrta pristojnost je izdajanje standardov in napotil za izvajanje revizij. V lanskem letu je Računsko sodišče izvajalo prav vse štiri pristojnosti. O revizijski pristojnosti, ki je najbolj pomembna, bom govorila na koncu. Najprej bom govorila o ostalih treh pristojnostih, tako da bo nekako zaokrožena celota potem v nadaljevanju predstavljena.

Na področju svetovanja smo v lanskem letu svetovali zainteresiranim subjektom javnega sektorja, ki so na nas naslavljali določena vprašanja, v katerih smo se izrekli. Lahko vam tudi povem številke s 101 odgovor je bil dan. Poleg tega je bilo izvedenih več kot petdeset izobraževanj za ciljne publike tako doma kot tudi v tujini.

Kar se tiče izdaje revizijskih standardov smo v lanskem letu izdali novo napotilo za izvajanje revizij, hkrati smo pa pristopili tudi k prenovi naših revizijskih smernic. V lanskem letu smo zaključili tudi z izobraževanjem za pridobitev naziva državni revizor, tako da smo dobili 13 novih diplomantov državni revizor, ki pa seveda še nimajo vsi tudi licence, ker licenco se pridobi z revizijskimi izkušnjami.

In četrta je pa ta naša, izvajanje revizijskih pristojnosti. Z izvajanjem revizijske pristojnosti smo v lanskem letu pokrili številna področja. V teh grafikah, ki jih imate v našem poročilu od strani 13 pa do 20 imate, bom rekla, na en tak strukturiran način prikazane vse naše rezultate. Tukaj tudi vidite katera tematska področja pokriva Računsko sodišče in to je od državnega proračuna, lokalne samouprave, ZPIZ-a, pa zdravstvo, teh državnih blagajn, tudi do okolja, do kulture, umetnosti, infrastrukture in prostor, trajnostnega razvoja, mednarodne zadeve. V glavnem 18 področij revizijskih je, ki smo jih mi identificirali tekom preteklih let v naših revizijskih poročilih. V lanskem letu smo z našimi revizijami pokrili 13 področij. Naredili smo 58 revizij plus dve zbirni poročili, se pravi, skupni izplen lanskega leta je 60 revizijskih poročil, kar je popolnoma primerljivo s preteklimi leti. Kar pomeni, da se tudi menjava vodstva ni zatresla inštitucija, ampak smo šli z enakim tempom naprej. Poleg tega smo v lanskem letu izdali tudi 25 porevizijskih poročil, v katerih smo ocenili izvedene ukrepe naših revidirancev. In vse to, bom rekla, z vsem tem smo zadovoljni. Tekom naših revizij smo revidirancem podali 596 ukrepov in kar je zelo pomembno, da je bilo 516, se pravi, skorajda vsi ukrepi, ki smo jih dali, so revidiranci izvedli že med samo revizijo. Se pravi, oni so prepoznali pomembnost tega, tako da se je revizija lahko, da lahko rečemo, da so bili naši učinki dobri. Poleg tega smo dali pa tudi 255 priporočil uporabnikom javnih sredstev. Ta priporočila pa so seveda dana, revidiranec jih…, ponavadi so usklajena z revidirancem, tako da so tudi potem sprejeta s strani revidirancev.

Ta revizijska področja, pa revizije, ki so bile delane, so bile delane na…, mi delimo te revizije na revizije obvezne revizije, ki jih delamo tako po našem zakonu ali drugih zakonih, kot tudi neobvezne revizije, ki si jih pa sami vključimo v program za izvrševanje revizijske pristojnosti glede na aktualnost. Obvezne revizije so seveda vsako leto revidiranje vseh štirih blagajn, se pravi tako državnega proračuna, zaključni račun proračuna, tako ZPIZ-a, pa zdravstva, kot tudi določenega števila občin, se pravi, da občinske proračune pokrijemo pač v nekem določenem delu. To je obvezno po našem zakonu. Po našem zakonu je obvezno tudi, da pokrijemo določeno število gospodarskih javnih služb, pa določeno število negospodarskih javnih služb. Drugi zakoni, ki nam pa določajo naloge, pa niso narejeni vedno v soglasju z Računskim sodiščem. V lanskem letu, vi sami veste, saj sem bila tudi pri vseh poslanskih skupinah, ko smo naslovili to problematiko volilne kampanje, pa politične stranke po Zakonu o volilni in referendumski kampanji ter po Zakonu o političnih strankah ima Računsko sodišče nalogo, da izvaja obvezne revizije, ki poberejo zelo, zelo, zelo veliko človeških virov. Jih je pa treba narediti v določenem času in so zaradi tega časovno tudi omejene. Takrat pač ne moreš delati kakšnih drugih, bolj pomembnih revizij, ampak delaš pač tisto, kar moraš po zakonu. O teh revizijah bo v nadaljevanju kaj več povedala še moja namestnica, tako da zdaj sem samo omenila. Hkrati bi pa opozorila še na eno nalogo, ki smo jo dobili tudi kar tako, se pravi, neodvisnost organa, kako se kaže. Računsko sodišče je tudi zagovornik javnega interesa in v lanskem letu smo tudi zaradi tega, ker smo imeli določena znanja iz preteklih izvedenih revizij, izvedli tudi eno nalogo, ki se veže na zagovornika javnega interesa. V letošnjem letu smo pa dobili novo nalogo, sicer zelo administrativno nalogo, da kot zagovornik javnega interesa dobimo vsak dan pravzaprav od naročnikov naznanilo, da so se odločili, da bodo šli v postopek s pogajanji brez predhodne objave. To naznanilo morajo naročniki, ki gredo v tak postopek, poslati vsem zagovornikom javnega interesa. To naznanilo je, bom rekla, vsaj za nas, za Računsko sodišče pravzaprav nepomembno in nepotrebno in povzroča zelo veliko administrativno oviro, ker to je samo namera, ki se bo morebiti realizirala, morebiti se ne bo realizirala. Računsko sodišče, njegova osnovna naloga je revizijska pristojnost, izvajanje revizijske pristojnosti. Se pravi, mi lahko samo tekom revizije ugotovimo ali je šlo eno javno naročilo narobe. Se pravi, namera sama nam je lahko samo kot en indic, da bomo potem enkrat kasneje, ko bomo prišli, ko bo javno naročilo že zdavnaj zaključeno, to videli. Mi smo se te naloge nekako poskušali ubraniti, vendar nekako ni šlo. To povem zdaj samo zaradi tega, da bomo mogoče v nadaljevanju, ko se, če bo še kdaj odprt Zakon o javnih naročilih, da boste vedeli, če bomo spet naslovili to tematiko, kaj pomeni, pa da je to ključno administrativno breme in nič drugega.

Med revizijami, ki bi jih v lanskem letu izpostavili, so številne, res so številne. Jaz bi si želela, da bi vam predstavili dve, morebiti dve področji, taka, ki sta zelo pomembna za nas vse tukaj sedeče, tako da bi Mojco Planinšek, mojo namestnico prosila, če bi prevzela besedo, potem pa jo jaz nazaj vzamem, tako.

Hvala lepa.

Izvolite, gospa Planinšek.

Hvala.

Mojca Planinšek, namestnica predsednice.

Kot je omenila že predsednica, bom poskušala predstaviti eno revizijo in pa eno področje revizije, in sicer obvezno revizijo po Zakonu o volilni kampanji. Računsko sodišče mora namreč po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obvezno revidirati tiste organizatorje volilnih kampanj, ki so upravičeni do povračila, do delnega povračila stroškov volilne kampanje. Namen, Računsko sodišče se seveda zaveda pomena te revizije, v bistvu tega širšega pomena za sam politični sistem, za v bistvu za zaupanje v ustreznost prikaza stroškov volilne kampanje. Istočasno pa, kot je omenila že predsednica, gre za nalogo, ki precej obremenjuje vire Računskega sodišča. V lanskem letu smo tako bili dolžni začeti enajst volilnih revizij enajstih volilnih kampanj. V lanskem letu smo sicer zaključili samo dve reviziji. Dve revizijski poročili sta bili izdani že v lanskem letu, ostala poročila so bila izdana v letošnjem letu. Kljub temu smo se odločili, da predstavimo to revizijo s tega vidika, ker napovedujemo, da bi si želeli ob zaključku drugega sklopa volilnih kampanj, to je volilnih kampanj za predsednika oziroma predsednico republike, tudi obravnavo v Državnem zboru, saj nameravamo zbrati naše vtise. Nekateri so bili zbrani že pri preteklih revizijah in to, kar bomo zbrali pri sedanjih revizijah in podati tudi spremembe tudi predloge zakonskih sprememb. Kot že rečeno se Računsko sodišče te naloge seveda loteva z vso resnostjo in skrbnostjo. V teh 11 poročilih pregledamo v bistvu vsa ta revizijska poročila z našimi revizijskimi metodami in moramo tudi v bistvu izvesti vse postopke, ki so tudi sicer običajni za revizije poslovanja.

Če povem v bistvu še materialno pomembnost teh volilnih kampanj. Skupaj je 11 volilnih kampanj obsegalo tri milijone tristo javnih sredstev in na podlagi teh treh milijonov tristo pregledanih javnih sredstev bodo organizatorji volilnih kampanj iz državnega proračuna prejeli 300 tisoč evrov. Skratka, na eni strani gre za precejšen revizijski napor in na drugi strani za v bistvu zelo malo javnih sredstev. Kot rečeno, se pa zavedamo tega splošnega učinka na samo zakonitost volilnih kampanj. Kot že rečeno, smo v lanskem letu sicer izdali samo dve revizijski poročili. In sicer, so bili to revizijski poročili za predstavnika manjšinskih narodnih skupnosti. Recimo v teh dveh volilnih kampanjah je bilo porabljenih v eni 300 evrov sredstev, v drugi pa tisoč 200 evrov. Oba predstavnika bosta na tej podlagi prejela iz državnega proračuna približno tisoč evrov sredstev. Kot že rečeno, to je naša naloga po zakonu, dolžni smo jo izvesti. Izvedemo jo z vso dolžno skrbnostjo, na drugi strani pa nameravamo vseeno zakonodajalca opozoriti na vprašanje ali so te naloge sorazmerne s količino javnih sredstev, ki so v teh revizijah porabljene kot posledica teh revizij in da mogoče s tega vidika razmislimo o kakšnih spremembah glede optimizacije teh revizij. Trenutno smo v fazi izvajanja štirih revizij predsedniških kampanj in kot že rečeno na koncu vsega tega bomo skušali podati naš pogled na zadevo. V zvezi s tem smo vedno tudi v navezi z drugimi vrhovnimi revizijskimi inštitucijami. Tudi na tej osnovi moramo opozoriti, da je Računsko sodišče Republike Slovenije ena izmed redkih vrhovnih revizijskih inštitucij, ki ima to nalogo uvrščeno kot obvezno nalogo v svoj delokrog. Večina drugih vrhovnih revizijskih inštitucij na tem področju nima pristojnosti in te naloge izvajajo drugi organi v državi.

Druga takšna revizija, na katero bi želeli opozoriti pa je izvajanje stanovanjske politike v Republiki Sloveniji. Tudi to poročilo je bilo izdano v lanskem letu, medtem ko po revizijsko poročilo je bilo izdano v letošnjem letu. Revidirali smo učinkovitost Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor in pa Stanovanjskega sklada Republike Slovenije pri izvajanju resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje 2015-2025. Cilj revizije je bil izrek mnenja o učinkovitosti izvajanja stanovanjske politike. V tej reviziji smo ugotovili, da izvajanje stanovanjske politike v tem obdobju ni bilo učinkovito.

Kaj so razlogi za to, da smo podali takšno mnenje? Razlogov je bilo več. V prvi vrsti moramo izpostaviti na začetku že tisto osnovo. Da na tem področju niso vzpostavljene ustrezne evidence, da recimo v državi ne vemo točno koliko imamo javnih najemnih stanovanj. Mi smo v naši reviziji skušali zbrati podatke iz različnih virov, zato da smo prišli do neke okvirne ocene. Potem prav tako ne vemo koliko je praznih stanovanj, ne vemo koliko je recimo nelegalnih gradenj in prav tako ni vzpostavljena tudi evidenca najemniških stanovanj. Kajti, eden izmed ciljev je bil, da bi se poskušalo obremeniti lastnike nenaseljenih stanovanj in pa da bi se vzpostavile sankcije za tiste lastnike stanovanj, ki ta stanovanja oddajajo nelegalno, zdaj, če nimamo dovolj dobrih evidenc, potem je ta cilj zelo težko doseči in tudi menimo, da ta cilj ni bil dosežen.

Drug problem je ureditev predpisov. Pripravljal se je sicer stanovanjski zakon, vendar na koncu kot celovit prenovljen zakon ni bil sprejet, ampak so bile sprejete samo določene spremembe tega zakona in ta sprememba stanovanjskega zakona še vedno čaka v bistvu zakonodajalca.

Drug problem je prenova zemljiške in prostorske politike, ki prav tako ni bila opravljena. Prav tako vlada ni vzpostavila glavnega telesa, ki naj bi skrbel za koordiniranje ciljev stanovanjske politike, namreč ni bil vzpostavljen svet za stanovanjsko politiko, prav tako pa je zamujala ustanovitev javne službe za najemniško upravljanje stanovanj.

Zdaj, ne, da bi recimo šli še v druge podrobnosti, v bistvu bi na koncu predstavila kot zaključek tiste osnovne številke s področja zagotavljanja najemnih stanovanj v javni lasti. Država si je zadala cilj 33 tisoč najemnih stanovanj, do konca leta 2025. Trenutno, kot že rečeno, smo v naši reviziji poskušali iz različnih virov zbrati podatke o tem, koliko javnih najemnih stanovanj imamo dejansko na razpolago, ocenjujemo, da je teh okoli 24 tisoč, to se pravi, bi jih bilo potrebno do leta 2025 pridobiti še 8700, kar menimo, da in to priznava nenazadnje tudi pristojno ministrstvo, v bistvu ne bo mogoče. Zato smo še posebej, če upoštevamo, da smo v preteklih 10-ih letih nekje od obdobja 2011 do obdobja 2021 uspeli zagotoviti samo 2700 javnih najemniških stanovanj. Skratka, število stanovanj, ki jih je potrebno zagotoviti, je zelo veliko. Številka, koliko stanovanj je treba zagotoviti, pa je seveda zelo povezana tudi s tem, koliko sredstev je potrebno zagotoviti potem za izgradnjo teh stanovanj, ta sredstva pa ocenjujemo na približno milijardo. Seveda smo na podlagi našega revizijskega poročila zahtevali potem od pristojnega ministrstva tudi porevizijsko poročilo. Zahtevali smo izvedbo nekaterih popravljalnih ukrepov. Ministrstvo je te ukrepe nam predstavilo, izdali smo tudi porevizijsko poročilo, v njem ocenili te ukrepe, pri čemer je treba izpostaviti zlasti vzpostavitev evidence najemnih stanovanj, ministrstvo že izvaja določene aktivnosti v tej smeri, prav tako izvaja določene aktivnosti v smeri sprejema novega stanovanjskega zakona. Plan je, da bi se ta zakon razdelil na dve vsebinski področji, na področje stanovanj in najemniških razmer in na področje upravljanja večstanovanjskih stavb. Tudi bili smo na Ministrstvu za solidarno prihodnost in smo se pogovarjali o uresničitvi ciljev na tem področju in ministrstvo ima tukaj kar obsežne načrte in seveda smo mi tudi napovedali, da bomo spremljanje tega za Slovenijo zelo pomembnega področja tudi zelo, zelo budno spremljali v prihodnosti. Toliko o dveh revizijah lanskega leta.

Hvala.

Izvolite.

Hvala lepa še enkrat.

No, v glavnem obe skupaj smo vam predstavili en kratek povzetek, pregled našega dela v preteklem letu. V kolikor bo še kakršnokoli vprašanje z vaše strani, sva seveda tukaj na razpolago, da odgovoriva.

Bi pa zaključila s tem, da si želim tudi v prihodnje tesnejšega sodelovanja z Državnim zborom, želim si, da bi morda več poročil, ki jih mi izdamo, obravnavali na pristojnem telesu, ali je to vaš telo, v lanskem letu smo 4 taka poročila na KNJF tudi obravnavali, morda tudi še na kakšnem drugem. Se pravi, ne govorimo o vseh poročilih, govorim o poročilih, ki so pomembna za Slovenijo in kjer lahko tudi vi s svojim, lahko samo poslušanjem ali apeliranjem pripomorete k temu, da bi se situacija na določenih področjih v Sloveniji izboljšala.

Tako, da hvala lepa za besedo.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica in namestnica.

Zahvaljujem se vam za to predstavitev, pa tudi obsežno poročilo v tiskani obliki, ki smo ga prejeli, iskrena hvala za to. Jaz imam samo en komentar, pa potem eno vprašanje glede obravnav vaših poročil.

Seveda Komisija za nadzor javnih financ je zadolžena, da določena poročila obravnava, druga zainteresirana in tako naprej, so pa vse poslanske skupine po Poslovniku, če se ne motim, po zakonu lahko, niso dolžne, ampak lahko predlagajo revizije, enako Komisija za nadzor javnih financ. Tako, da področij je zelo veliko, ki se jih lahko potem Računsko sodišče dotakne in se jih potem tudi in se jih potem tudi obravnava. Jaz sem že poslanec od leta 2014 z dvoletno pavzo, ampak lahko rečem, da je to dobra izkušnja, kako lahko kakšne stvari damo v revizijo in se na ta način preverijo, pa odpre širša diskusija. Moje vprašanje pa se nanaša v bistvu na splošno, in sicer večkrat se zdi, da imamo institucije tudi kot je Računsko sodišče, pa na drugi strani KPK, ki predstavljajo brezzobega tigra. Ne pride do enih končnih epilogov pri enih in istih institucijah, ki recimo kršijo pravila poslovanja, na primer, večkrat je bila to tudi država. Spomnim se, Ministrstvo za finance eno in isto napako vleče iz mandata v mandat, ne glede na to kakšna je vlada. In v bistvu se sprašujem na kakšen način, kakšno je vaše mnenje, da se opolnomoči Računsko sodišče, bodisi skozi zakonodajni okvir ali pa kakršenkoli drugi okvir, da pride do končnih epilogov pri kršitvah. Jaz mislim, da so tukaj politične stranke še tiste najbolj, ko se po reviziji izkazov volilnih kampanj, da potem so politične stranke tiste, ki sicer odgovarjajo, bodisi finančno in tako naprej, ampak imamo tukaj še vrsto drugih organov, ki jim vi date negativno mnenje, potem zahtevate popravljalne ukrepe in to traja zelo dolgo procesno obdobje, so pa tudi nekateri, ki popravljalnih ukrepov ne izvedejo ali pa se potem naslednje leto spet ponovijo, zdaj tukaj imamo tudi ZPIZ. Z ZPIZ-om recimo vi in poslovanjem, na kateri strani je točno ZPIZ, ampak recimo ste zapisali, da niste bili ravno zadovoljni in ste zahtevali popravljalne ukrepe in tako dalje. Ampak kakšen epilog? Se pravi, saj tukaj smo tudi imeli razpravo o ZPIZ-u pred kak tremi meseci, pa smo se ravno o tem pogovarjali. Tako, da zanima me opolnomočenje vašega organa, Računskega sodišča za to, da dobite zobe.

Odpiram zdaj razpravo še med ostalimi kolegicami, kolegi.

Gospod Horvat.

Hvala lepa, predsednik.

Spoštovana gospa predsednica, namestnica, gostje, kolegice in kolegi!

Tudi z moje strani najlepša hvala za dobro strukturirano poročilo. Posebej so mi všeč grafike, želel bi si jih še več. Zakaj? Zato, ker slike pač nosijo več bitov informacije kot tekst. Zdaj, poročilo, to in podobna poročila, ki jih obravnava Državni zbor mi razumemo kot neko platformo, kot neko izhodišče, kako poslanstvo, funkcijo določenega organa, v tem primeru Računskega sodišča, v prihodnosti še izboljšati. In kot predstavnik zakonodajne veje oblasti sem seveda šel najprej pogledati vaše predloge za spremembo predpisov oziroma sistemskih rešitev, nekaj ste jih dali v Zakon o javnem naročanju. Sam pa ocenjujem, da imamo Zakon o Računskem sodišču že precej star, ne pomeni, da želim reči, da da ni uporaben, najbrž pa po moji oceni glede na to, da se spreminja družba, glede na to, da imamo zdaj že kar zelo bogate izkušnje na tem področju, da bi bilo potrebno ta zakon tudi spremeniti. Tu me zanima vaše mnenje. Namreč posebej ne vidim v vaših predlogih napotila zakonodajalcu, da bi moderniziral, posodobil Zakon o Računskem sodišču ali pa sem spregledal. Bi me zanimalo vaše mnenje. Predvsem zdaj v tem času, ko govorimo o digitalizaciji ali bolje rečeno o informatizaciji poslovnih procesov, tako seveda tudi Računskega sodišča in ostalih organov, ki jih revidirate, me zanima, ali se pri vas je okrepila in imate namen še okrepiti to komponento, funkcijo za revidiranje informacijskih sistemov pri revidirancih ali pa to po vaši oceni ni prava tema.

In še eno zadevo korektno navajate in zapišete kar nekaj priporočil Ministrstva za finance in Ministrstvo za javno upravo glede zadolževanja. Ugotavljate pri vaših nadzorih in posvečate posebno pozornost zadolževanju občin in tudi korektno navedete, da občine, ki so šle nekako preko omejitev kar zadeva zadolževanje, da pravzaprav niso kršile nobenih predpisov. Imamo nekaj občin v Sloveniji, ki so res zelo zadolžene, to seveda slabo vpliva na prihodnji razvoj občine, na eni strani se župane, občinske uprave po moji oceni nekorektno zaradi tega kriminalizira, ampak občine so zaradi tega, ker so se zadolžile, torej zadolžile so se za to, da so dejansko dosegle en izjemen razvoj, kar se da videti, tukaj apelirate, kot rečeno, na Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo, da z zakonom, da ustrezno zakonodajo adaptira v tej smeri, da se dejansko to zadolževanje res zameji. Ampak zdaj pa vprašanje, ko smo se znašli v situaciji, da je nekaj občin, saj jih je manj kot prstov ene roke, da so preveč zadolžene, kako jim zdaj pomagati, saj ne moremo jih zdaj kar zbrisati in kot rečeno, kriminalizirati, moramo jim na nek način pomagati. Imate kakšno rešitev, gospa predsednica? Čeprav me boste najbrž napotili na Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo.

Drugače pa še enkrat hvala za predstavljeno poročilo in vam želim veliko uspeha v prihodnje.

Najlepša hvala.

Gospa Monika Pekošak.

Dober dan.

Hvala lepa za poročilo, za predstavitev.

Predsednica, veseli me, da ste trdo zagrizli v svoje delo in kot vidim, tudi dobro reorganizirali delo, ker vem, da v enem letu je to težko. Vidim tudi, da namestnica in vi dobro sodelujete, ker se to pozna že iz samega reporta. Pozdravljam posodobitve internetnih strani, da jih zaposleni lahko uporabljajo, to je zelo pomemben pripomoček. Všeč mi je tudi to glede izobraževanja novih revizorjev in vem, da za finančni kader je zelo težko pridobiti nove ljudi, ker to med ljudmi malo velja kot duhamorno, dolgočasno delo, pa je daleč od tega, ko človek enkrat noter zagrizne. Ampak jaz mislim, da problem je tudi zaradi tega statusa brezzobega tigra, ker če bi Računsko sodišče v resnici imelo bolj močno vlogo dejansko, bi se tudi več ljudi odločilo za ta poklic, tisti, saj vemo, kakšna je duša finančnika, ki resno dela, resno analizira, ima tudi rad neke odgovornosti, no, ne da nekam pišeš silna poročila in se zelo trudiš, upoštevaš vsa pravila, vse revizijske predpise, potem pa mogoče ta poročila niso tako videna in upoštevana, kot bi morala biti. To je samo moj vpogled.

Jaz bi rada slišala tudi bolj konkretno, katere obveznosti Računskega sodišča menite, da niso pravzaprav racionalne, da so pri vas, da niso smotrne, da porabijo preveč časa, pa dajo premalo izplena. Razumem tudi ta izziv revidiranja volilnih kampanj, predvsem iz vidika finančne rentabilnosti, pa s tem ne govorim, da bi tisti čas in ki ga namenjate iskanju drobižkov, vi bi dejansko lahko to porabili za nekoga, ker morda so prekrški bistvenega pomena za proračun, pa tam izgubljate čas, kajne.

Ne vem, v gospodarstvu se revizor lahko opredeli, kaj je bistvenega pomena in kaj ne, kaj lahko preskoči, mogoče smo res preveč togi v tej zakonodaji. Mogoče bi morali zakonsko predpisati višino sredstev, ki jih neka kampanja prejme, kaj bi vi pravzaprav šli sploh pogledat, da ni to 300 evrov stroškov, pa tisoč evrov potem javnih sredstev, ker Računsko sodišče ima pač svoje omejene vire. In tisti čas, ko vi tukaj delate, ne delate nekje drugje. In tu bi pač bil mogoče pameten en predlog z vaše strani, katere bi te višine bile, glede na naš rebalans, kaj je bistvenega pomena, kaj pa ni. To sigurno vi tudi imate ta pravila.

No, glede stanovanjske politike moram reči, da sem izredno presenečena, kakšne imamo evidence, ker sem le upala, da imamo tole malo bolje pošlihtano. Tudi nad dejstvom, koliko malo stanovanj je bilo od 2011 do 2022 zgrajenih, sem presenečena. Res se nisem nikoli s tem ukvarjala, ker sem stanovanjski problem reševala drugače, ampak od 2012 do 2022, to je enajst let, 2 tisoč 700 javnih najemnih stanovanj je res malo, kajne? Prav je, da nadzirate ministrstvo, pa da dajete tudi nek tempo, da se bodo ti zakoni sprejeli, pa da bomo lahko delali naprej.

Pravite, tesnejše sodelovanje z Državnim zborom - super, to se strinjam, se mi zdi pomembno, da tudi mi dobimo podatke iz prve roke. In jaz sem sigurna, da bomo vsi mi pomagali, kakor je v naši moči. Se pa tudi jaz, tako kot predhodno gospod Vrtovec, sprašujem, kako lahko mi pripomoremo, da se Računsko sodišče opolnomoči, mislim, kaj lahko poslanci naredimo. Dajte nam usmeritve, pa bomo začeli tudi razmišljati v tej smeri. Ne vem, zgodovinsko, ali je Računsko sodišče imelo kdaj več moči in pristojnosti - to bi me zelo zanimalo -, pa je bilo potem v nekem obdobju odvzeto. Pa me tudi to zanima, kdaj, če je bilo, ker imam občutek, glede na to, da smo se eno leto nazaj to pogovarjali, pa se ni nič zgodilo na tem področju. Da nekomu paše, da Računsko sodišče ni opolnomočeno, da bi lahko opravljalo svoje delo na nek drug način, kajne. Jaz sem tudi v mladosti bila revizorka, sem delala te stvari, sem bila na enem največjih zavodov. Takrat nas je Računsko sodišče podnajelo, da smo delali te zadeve. Zelo resno smo obravnavali, našli veliko napak in nikoli te stvari niso bile razčiščene, niti v javnosti izražene, niti nič se ni zgodilo; pa je bilo kar zanimivo, no. Je interesantno, da se čez dvajset let potem znajdem na nekem takem mestu, pa se še vedno pogovarjamo o istih stvareh. Tako bom hvaležna za te odgovore.

Hvala vam. Je pa super poročilo.