Spoštovani kolegice poslanke in poslanci ter vsi vabljeni, prisotni na današnji seji odbora, prav lepo pozdravljeni!

Začenjam 17. nujno sejo Odbora za zdravstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti, službena odsotnost, in Zvonko Černač, službena odsotnost. Kot nadomestni poslanci na seji sodelujejo: namesto Tereze Novak mag. Dejan Premik in namesto mag. Dejana Kaloha mag. Branko Grims.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje, 7. 6. 2023, ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Seja je sklicana na podlagi zahteve poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za sklic nujne seje odbora z dne 6. 6. 2023, s točko dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, druga obravnava (EPA 741-IX). Ker do začetka seje ni bilo predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik točke dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem, v skladu s 44. členom Poslovnika, dnevni red seje odbora: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, druga obravnava.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka obravnave predloga zakona na seji odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem.

Kot gradivo, objavljeno na spletni strani Državnega zbora, ste prejeli predlog zakona z dne 20. 4. 2023, zahtevo za sklic nujne seje odbora z dne 6. 6. 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 9. 6. 2023, mnenje Državnega sveta z dne 13. 6. 2023, mnenje Vlade z dne 25. 5. 2023, mnenje Sindikata finančnih organizacij Slovenije z dne 22. 5. 2023, komentar Slovenskega zavarovalniškega združenja z dne 24. 5. 2023, predloge Agencije za zavarovalni nadzor z dne 25. 5. 2023, mnenje Mednarodnega foruma znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb z dne 8. 6. 2023, predlog amandmaja civilne iniciative Glas ljudstva z dne 8. 6. 2023, mnenje Združenja občin Slovenije z dne 9. 5. 2023, pripombe Vzajemne zdravstvene zavarovalnice z dne 7. 6. 2023, mnenje ZZZS z dne 18. 5. 2023 in amandmaji Vlade z dne 14. 6. 2023.

K prvi točki so bili vabljeni: predlagatelj predloga zakona, Vlada, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za finance, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Združenje občin Slovenije, Sindikat finančnih organizacij Slovenije, Slovensko zavarovalno združenje, Agencija za zavarovalni nadzor in kot dodatno še Inštitut 8. marec.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona v skladu s 126. členom Poslovnika. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Morda kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Besedo predajam predlagateljici zakona, mag. Tamari Kozlovič.

Hvala za besedo.

Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci, minister za zdravje, državni sekretarji in vsi ostali prisotni!

Torej, že 20 let vemo, da zdravstveni sistem, vključno z zdravstvenim zavarovanjem, kot ga poznamo danes, ni optimalen in zaradi njega imamo vrsto izzivov, od netransparentnosti, neučinkovitosti javnega zdravstvenega sistema, nedopustno preskakovanje čakalnih vrst in še bi lahko naštevala. Eden glavnih izzivov zdravstva je zagotovo omejena dostopnost naših državljank in državljanov do ustreznega zdravstvenega varstva in oskrbe, kar dopolnilno zdravstveno zavarovanje neposredno ne naslavlja. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kot ga poznamo danes, zavarovancem ne prinaša nobenih novih pravic do zdravstvenih storitev, temveč krije zdravstvene storitve v določenem deležu, ki ga ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, kar je posebnost slovenske ureditve. Ker ga praktično plačuje več kot 95 % zavezancev o njemu težko govorimo o prostovoljnem prispevku. 20 let tudi različne politične stranke so imele možnost ukiniti ali pa preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje na celovit, sistemski, administrativno učinkovit in finančno vzdržen ter pravičen sistem. Že na seji Državnega zbora sem omenila, da imam občutek, da je bila želja po tako imenovani sistemski ureditvi precej izgovor ali pa predvsem izgovor, kako nečesa v zdravstvu ne narediti ali pa ne premakniti na bolje. Zato smo v Svobodi skupaj s koalicijskimi partnerji odreagirali in vložili predlagano novelo, ki jo danes obravnavamo.

Slednja predvideva prenos obstoječega sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno enotno in fiksen prispevek, tako imenovani ob obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov z možnostjo valorizacije enkrat na leto, prvič leta 2025. S tem bi bilo financiranje zdravstvenih storitev sto procentno krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ne bi bila več potrebna delitev financiranja posameznih pravic na del, ki odpade na obvezno zdravstveno zavarovanje in del, ki odpade na dopolnilno.

Novela ohranja isto košarico zdravstvenih pravic. Teh nikakor s predlagano novelo nismo želeli krčiti in zato tukaj dodajam, da v izogib različnim interpretacijam istega člena smo v sodelovanju tako z Ministrstvom za zdravje kot tudi na predlog ZZZS tako imenovani 3. člen amandmirali zato, da ga bomo vsi brali enako.

Zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka bi bili po novem vsi, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje. Prejemnik sredstev pa za razliko do sedaj ne bi bile več komercialne zavarovalnice, temveč javna zdravstvena blagajna, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Predlog novele predvsem zasleduje cilj, da se ohranja današnje število zavarovancev, ki bi lahko zaradi napovedanih podražitev množično odpovedovali dopolnilno zavarovanje, s tem pa sebe in svoje najbližje spravili še že v večje stiske. Tega vsekakor v koaliciji nismo želeli.

Prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno tako na nek način odpravlja tudi obratovalne stroške in dobičke komercialnih zavarovalnic in po novem bodo tako vsa pobrana sredstva dejansko porabljena za financiranje javnih zdravstvenih storitev.

V zadnjih tednih smo aktivno proučevali, kot sem že povedala, vse predloge in pripombe, ki smo jih prejeli v povezavi z obravnavano novelo. Tudi včeraj in danes smo še nekaj jih prejeli in tako kot sem uvodoma že povedala, tako z Ministrstvom za finance kot Ministrstvom za zdravje in še drugimi deležniki pripravili amandmaje, ki jih je danes Vlada vložila in dejansko naslavljajo veliko pripomb, ki so prišle v postopek. Vemo, da je temu tudi namenjen redni postopek. Vse s ciljem, da zakon še dodatno izboljšamo in tukaj bi še poudarila, da nas čaka še tretja obravnava, zato če bi bilo, če bi kdo opazil še kakšno stvar, ki jo lahko izboljšamo, bomo veseli še dodatnih pripomb.

Sistem, ki ga poznamo danes in deluje kar od leta 1992, je treba nujno posodobiti, s tem se verjetno vsi strinjamo. Ne samo zaradi napredka v medicini, zaradi nove diagnostike, novih zdravil in tudi demografskih sprememb, smo starajoča družba in stroški zdravljenja zaradi vseh naštetih dejavnikov ne bodo nižji, ampak bodo vedno višji.

Zato tudi mora biti prioriteta te Vlade, da poišče tiste rezerve v obstoječih virih financiranja, o katerih se veliko govori in je treba to tudi udejanjiti. Zavedamo se tudi v koaliciji, da s sprejemom predlagane novele se delo ne zaključi, nikakor ne, ampak se nadaljuje. Vzporedno s to novelo je seveda treba nasloviti vse izzive s katerimi se dnevno srečujemo v zdravstvu, organizaciji ZZZS, vprašanje vodenja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, storilnosti zdravstvenih delavcev, pomanjkanja kadra, digitalizacije in vse, kar se je 20 let nabiralo in na nek način spravljalo nekako pod preprogo, da so danes ti izzivi vedno večji, kar ne bi bili, če bi se jih reševalo pravočasno in sproti. Zato verjamem, da vsi tisti, ki se vsaj malo na zdravstveni sistem spoznate, veste, da vse te izzive v le enem letu je nemogoče rešiti.

Tudi danes smo priča temu, da vedno, ko se pojavi ideja o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in to je bilo v 20. letih že večkrat, mislim, da več kot šestkrat, se skoraj vedno pojavijo isti argumenti za in podobni argumenti proti, zakaj tega ne sprejeti. Vseeno bi rada poudarila, da je danes za kanček situacija vseeno nekoliko drugačna. Tudi zavarovalnice pozivajo, da se zakon čim prej sprejme, civilna družba, Državni svet, ZZZS, Združenje občin Slovenije in še veliko ostalih podpira predlagano novelo.

Za konec naj povem, da je ta novela prvi korak k novi sistemski ureditvi zdravstvenega zavarovanja, zdravstvenega varstva v Sloveniji in sistemsko ureditev bo treba nasloviti, v koaliciji jo že naslavljamo. Jaz upam, da bomo v novem sistemu, ko oblikovanj(?), našli širši konsenz, ker nenazadnje gre za vse nas.

Zato jaz želim tej Vladi, tej koaliciji srečno na tej poti, predvsem pa želim srečno vsem nam državljankam in državljanom.

Hvala.

Hvala predlagateljica.

Sedaj predajam besedo ministru za finance, gospodu Boštjančiču.

Dobrodošli, prosim, izvolite.

Hvala lepa.

Ministrstvo za finance se že, oziroma, jaz kot minister od začetka zavedam, da so brezskrbna leta vodenja javnih financ mimo. Prihodnje leto je konec izjemnih okoliščin in bo spet potrebno zaživeti znotraj fiskalnih okvirov. Javne finance zajemajo 4 blagajne, in sicer proračun, občine, ZPIZ pa ZZZS. Občinske blagajne imajo svoje fiskalne omejitve, po eni strani v višini povprečnine, po drugi v dovoljenem obsegu zadolževanja. ZPIZ ima zaradi dolgoživosti sicer vedno večje število upravičencev, a je to število končno. Za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti ZPIZ mora državni proračun vsako leto zagotavljati najmanj milijardo transferov v pokojninsko blagajno, tudi zdaj, v času polne zaposlenosti. Letos ocena 1,1 milijarde, naslednje leto 1,4 milijarde. V preteklosti sta ohladitev gospodarske aktivnosti in posledično povečanje brezposelnosti povzročila, da se je potrebni transfer v ZPIZ povečal za skoraj 50 %, v današnjih razmerah bi to pomenilo približno 2 milijardi evrov. Opozarjam samo na to, kaj se seveda lahko v naslednjih letih zgodi. ZZZS je pred korono tudi imela svoje fiskalno pravilo že pred uveljavitvijo Zakona o fiskalnem pravilu, saj je ZZZS sklenil z izvajalci zdravstvenih storitev toliko pogodb kot se je v posameznem letu nateklo prispevkov v zdravstveno blagajno. V preteklosti je bilo več političnih pritiskov, da bi ZZZS poslovala po vzoru pokojninske blagajne, da bi torej državni proračun primaknil vse, kar bi v določenem letu zmanjkalo v zdravstveni blagajni, da bi poslovala uravnoteženo, ampak so argumenti Ministrstva za finance vselej uspeli preprečiti ta scenarij. Kajti vprašanje seveda je, kje je pravzaprav zgornja meja zdravstvenih potreb dolgožive družbe ob praktično neomejeni košarici zdravstvenih storitev oziroma košarici, ki je znotraj Evrope ena najbolj radodarnih za neomejeno dolžino bolniškega staleža v višini 80 % do 100 % mesečne plače.

Zdravstvena reforma Vlade naj bi sledila logičnim korakom, kjer bi bil eden od zadnjih preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po tem, ko bi rezultate dali tako digitalizacija kot organizacijske spremembe zdravstvenega sistema. V določenem hipu se je vrstni red korakov zdravstvene reforme obrnil, kar bo letos in v prihodnjem letu imelo znatne učinke na državni proračun in širše javne finance. Ker je količina javnega denarja omejena, bo manj ostalo za določene druge namene. Seveda nobena skrivnost ni, da je spet, in to ves čas poudarjamo, da je od prvega dne prva prioriteta te Vlade zdravstvo in v tem kontekstu seveda usmerjamo tako svoje napore kot tudi na koncu koncev finančne vire. Naša skrb je v tem trenutku usmerjena v to, da je začasna ureditev financiranja zdravstva čim krajša in da se sledi časovnici, po kateri se zdravstvena reforma z jasnim in stabilnim sistemom virov financiranja začne v 2025. Zato pristajamo na proračunsko varovalko, ki je v bistvu zdravstvena varovalka in predstavlja za državni proračun seveda tveganje, ampak kot rečeno, je omenjena na leto 2024. Nobena skrivnost ni, da MF sicer načelno nasprotuje proračunskim varovalkam, torej tudi v tem po vzoru že omenjene pokojninske blagajne, zato smatramo, da predlog kot naj bi bil zdaj na mizi, da je ta časovno omejena in znaskovna, in to v okvirih, ki jih proračun prenese. Absolutno upam in se nadejam, da boste poslanci ob skrbi za nemoteno financiranje zdrav zdravstvenih pravic prepoznali tudi skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ, ki jo želimo okrepiti z ustreznim nadzorom nad porabo javnih sredstev.

Hvala lepa.

Hvala, minister.

Dal sem besedo - pač vem, da ste zasedeni - pred ministrom za zdravje, ki ima prioriteto pri tem.

Tako da zdaj vabim vas, minister Bešič Loredan, prosim.

Hvala za besedo.

Jaz bi samo mogoče spomnil, da je finančni minister z nami do 16., potem mora sejo zapustiti, zato je prav.

Jaz bom v bistvu samo na kratko, že večkrat sem seveda predstavil mnenje Vlade na obstoječi predlog zakona. Moram reči, da od same vložitve zakona tako Poslanska skupina Svoboda kot tudi vsi poslanci koalicije, seveda finančno in zdravstveno ministrstvo na tem predlogu zakona intenzivno delajo, delamo skupaj. In rezultat je danes tukaj. Tako da, Tamara, hvala za vse skupaj.

Še enkrat, predlog zakona, na kratko, prenaša dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obvezno na ta način, da se ga nadomesti z obveznim zdravstvenim prispevkom, s čimer je seveda financiranje zdravstvenih storitev v celoti zagotovljeno iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. S tem se na nek način v bistvu poslavljamo od slovenske posebnosti v evropskem in tudi verjetno v svetovnem prostoru, to je tako imenovano dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je bilo uvedeno leta 1993. Vemo, da v bistvu je bilo na nek način dopolnilno zdravstveno zavarovanje za vse prebivalce nekaj obveznega. Saj vendarle je večina zdravstvenih storitev bila krita delno iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zato je več kot 95 % ljudi od uveljavitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja to zavarovanje tudi redno plačevalo. Vemo tudi, da so izvajanje tega zdravstvenega zavarovanja izvajale tri zavarovalnice. Ena v celoti v zasebni lasti, ena neposredno ali pa posredno v državni lasti in ena seveda v lasti državljanov, tistih, ki so seveda zavarovani pri tretji zavarovalnici. Vemo tudi, da je bilo zelo veliko govora o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že skozi leta in do sedaj nikoli ni uspelo to slovensko posebnost kljub različnim opozorilom iz Evropske unije tudi Evropske komisije, da naj vendarle to uredimo, dokončno urediti. Danes imamo predlog ukinitve na mizi, čas je pravi. Predvsem je pa čas prave, tako kot je rekel finančni minister, da to zadevo pravzaprav damo z mize in se začnemo objektivno in operativno pogovarjati kako bomo v slovenski zdravstveni sistem financirali od 1. 1. 2025 dalje in ta korak, ki smo mu priča, torej ta predlog je prvi korak, damo z mize obstoječo obliko dopolnilnega zdravstvenega in začnemo iskati nacionalni konsenz za financiranje zdravstvenega sistema ob ostalih ukrepih, ki so bili že omenjeni v kontekstu zdravstvene reforme.

Naj samo dodam, da seveda Vlada podpira cilje in vsebinske rešitve predloga zakona, ampak še bolj kot to seveda je ključno, da se je Vlada v neki novi post covidni dobi ali pa novem realnem stanju v zdravstvenem sistemu odločila, da stopi na stran ljudi. Več kot očitno je bilo, da so vse tri zavarovalnice, posebej tukaj izstopa ena, obstoječo obliko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sprejemale kot zgolj in samo zavarovalni produkt. Mi vemo, da temu ni tako, zato se je Vladi absolutno zdelo nedopustno, da brez kakršnegakoli iskanja kompromisa ena od zavarovalnic ta znesek dvignjena iz 35 na 45 evrov, najverjetneje v letu 2024, glede na stroške, ki so eksplodirali v zdravstveni blagajni proti 55. To je seveda za državljane tudi nesprejemljivo za samo delovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot takega in je to predstavljalo tveganje, ki si ga seveda Vlada in tudi državljani ne smemo in ne moremo privoščiti. Zato je Vlada stopila na stran ljudi tako kot je seveda Poslanska skupina Svoboda z obema koalicijskima partnerjema. Določili smo, da v tem letu in v naslednjem letu znesek ostane na 35 evrih, brez da se kakorkoli kaj spreminja seveda košarica v zdravstvu oziroma zdravstvene storitve in začnemo tudi na ta račun še bolj intenzivno iskati kompromis oziroma nacionalni konsenz za zdravstveno reformo, ki bo po meri državljanov. Seveda je Vlada v svojem mnenju, ki je bilo podano že pred časom in ste ga že večkrat videli jasno opisala kaj ukinitev pomeni in katere cilje je potrebno zasledovati. Naj izpostavim samo eno, kar se nam zdi na strani Vlade eno od ključnih, torej, da je, ker sedaj vse skupaj zagotavljamo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ker se bodo vsa javno zbrana sredstva zbirala na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje je seveda vzporedno s predlaganimi rešitvami potrebno vpeljati prožnejšo in bolj fleksibilno organizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v nadaljevanju ZZZS, ki bo omogočala učinkovito vodenje ter upravljanje sredstev zavarovancev, ki bo lahko izvajala ustreznejši nadzor nad porabo sredstev ter produktivnostjo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, s katerimi ima ZZZS sklenjene Pogodbe za uresničevanje programa zdravstvenih storitev.

Pod črto. Torej Vlada zakon podpira, prevzema tudi vso odgovornost. V nadaljevanju tako Ministrstvo za zdravje z intenzivnim sodelovanjem z Ministrstvom za finance iščemo in bomo iskali dodatne vire za financiranje zdravstvenega sistema, za prestrukturiranje finančnih tveganj v zdravstveni blagajni, gre tudi zato, da bomo sledili in iskali poti do optimizacije visokih odhodkov za zdravstveno varstvo, ustrezno moramo urediti absentizem in seveda tisto, kar je ključno in kar cela Evropa oziroma vsi razviti zdravstveni sistemi počno, eno je strog digitalni, transparentni nadzor nad javno oziroma nad porabo javnega zbranega denarja in seveda jasna regulacija poklicev v zdravstvu in še boljše oziroma še bolj jasna regulacija izvajanja dejavnosti.

Toliko za začetek z moje strani. Hvala lepa.

Hvala, zdravstveni minister.

Zdaj bom predal besedo gospe Lenči Arko Fabjan iz Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Torej, Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila, podala pisno mnenje v katerem je opozorila, da predlagane rešitve odpirajo posamezna vprašanja skladnosti z Ustavo. Prvo vprašanje je glede na to, da se z zakonom predlaga uvedba obvezne dajatve in njena višina, vprašanje z vidika 90. člena Ustave, ki iz referendumskega odločanja izvzema obvezne dajatve. Vključitev pomeni, da lahko nastaneta dve situaciji, glede na to, da se na referendumu lahko odloča samo o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih zakonskih rešitvah, pomeni, če Državni zbor referenduma, ki se bo nanašal na druge vsebine in ne na obvezno dajatev, ne bo dopustil, bo posegel v pravice, ki izhajajo iz samega instituta zakonodajnega referenduma. Če bi bil pa referendum dopuščen, to pomeni, da se bo pa odločalo tudi o obvezni dajatvi, ki je kot taka izločena iz zakonodajnega referenduma.

Nadalje smo opozorili tudi na 2. člen Ustave, na načela pravne varnosti, ki med drugim zahtevajo, da so opredelitve jasne, nedvoumne in razumljive. Tako je bilo prvo vprašanje, ki se je izpostavilo, že vprašanje katere zdravstvene storitve so vključene, enako za zobozdravstvene storitve. Nejasnost je povzročala tudi oziroma povzroča različna opredelitev prispevka, tako se pojavljajo opredelitve prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, obvezni zdravstveni prispevki, prispevki na splošno oziroma zdravstveni prispevki. V kolikor se nanaša na isto vsebino, je treba opredelitve poenotiti oziroma pojasniti, kaj so razlike.

Predlog zakona razlikuje tudi med uveljavitvijo in uporabo določb, v tem delu določa enotno uveljavitev, enotno uporabo za vse določbe, s tem, da se posamezne rešitve nanašajo na čas med uveljavitvijo in uporabo zakonskih določb, kar pomeni, da bi bilo treba posamezne določbe začeti uporabljati hkrati z uveljavitvijo.

Poudarili smo tudi, da se je treba opredeliti do uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj je v zakonu predlagana rešitev, ki predstavlja pravno podlago za zvišanje te premije.

Nejasnost je bila tudi v zvezi z dohodninsko obravnavo prispevka, in sicer, ali se zmanjšuje davčna osnova za dohodnino ali odmerjena dohodnina ali nič od tega in zakaj ne.

Za posamezne rešitve je pri tem predvidena uporaba do ureditve, do ustrezne ureditve v drugih zakonih. Gre sicer za rešitev, ki jo je najti tudi že v drugih zakonih, vendar pa je bila ta rešitev vpeljana kot izjema v nujnih primerih, ta izjema pa je sedaj postala že pravilo. Zaradi tega pravila postajajo posamezne ureditve že vprašljive, saj se ne da jasno izluščiti veljavna.

V nadalje smo opozorili tudi še na 14. člen, 38. člen Ustave in tudi ostale pripombe. Ker sem pa pri besedi, bi se pa v določenem delu opredelila tudi že do amandmajev, dobili smo jih na klop, vloženi so bili tik pred začetkom odbora, tako da je Zakonodajno-pravna služba lahko pogledala, se seznanila, ni jih pa mogla proučiti, zlasti ne z vidika medsebojnih povezav, vprašljivo je tudi, kateri amandmaji bodo podprti in kakšna bo končna vsebina potem na koncu.

V oči je pa padla že rešitev iz 45. člena, to je amandma k 11. členu, ravno v delu, ki se nanaša na proračunska sredstva, ki po oceni Zakonodajno-pravne službe, tako kot se glasi, ne pomeni zagotavljanje sredstev v proračunu in ne, da so ta sredstva omejena v proračunu. Problem je pa v tem, ker se glasi »se izjemoma v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije zagotovi,« kar je razumeti, da je treba šele sprejeti te vsebine v zakon, ki ureja izvrševanje proračuna. To je en problem. Drug problem pa je, da se sredstva ne zagotavljajo v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna, temveč morajo biti ta sredstva zagotovljena v samem proračunu.

Problematični se zdi tudi amandma k 12. členu, v katerem v delu, kjer se nanaša na določbo 60. člena tega zakona in določa izjemo, kjer bi po oceni Zakonodajno-pravne službe morala biti vsebina 60. člena prenesena po vsebini, tako da bi se vedelo zakaj se ne uporablja določba.

Manjša težava je pri amandmaju k 27. členu, kjer se besedilo, ki se nadomešča, nahaja na dveh mestih, zaradi česar bi bilo treba pa jasno povedati ali gre za nadomeščanje besedila na dveh mestih ali samo na enem.

Hkrati pa poudarjam, da pač nismo imeli časa za preučitev amandmajev. Zasledili pa smo, da se tudi zamika uporaba tega zakona, in sicer naj bi bilo s 1. januarjem 2024, tako da menimo, da bi lahko imeli tudi zaradi tega več časa za pripravo.

Hvala.

Hvala, predstavnica Zakonodajno-pravne službe.

Kolegica proceduralno? (Da.)

Izvolite.

Najlepša hvala.

Glede na 74. člen Poslovnika dajem proceduralni predlog, ki ga bom povedala na koncu. Zdaj smo slišali mnenje Zakonodajno-pravne službe. Glejte, da ne bo narobe razumljeno, vsi se strinjamo verjetno s tem, da je treba dodatno zavarovanje, prostovoljno dodatno zavarovanje preoblikovati. Ne govorim o ukinitvi in danes je minister večkrat rekel, ukinjamo. Ne ukinjamo, ampak preoblikujemo. Dajte se naučiti oziroma pravilne termine uporabljati. Zakonodajno-pravna služba je opozorila najprej v neskladju z Ustavo. Torej, uvajate obvezni prispevek, kar pomeni obvezno dajatev in davek. To pomeni, da referendum ni možen oziroma v primeru, če bo referendum možen, bo pač to izvzeto ven. Torej, to je ena stvar v neskladju z Ustavo.

Druga stvar, opozorilo na amandma, torej 11. člen, ko govori o Zakonu o izvrševanju proračuna. Danes je minister Bešič Loredan predstavil mnenje Vlade. Mene zanima čigavo mnenje predstavlja minister za finance. Lastno mnenje ali mnenje Vlade? Namreč, govorili smo, minister se strinjam z vami, minister za finance, res je, prejšnje vlade, veliko vlad je zatrlo to miselnost oziroma to težnjo, da bi se ZZZS financirala oziroma vse izgube krile enako kot pri ZPIZ-u, drži. Zato, ker je bila ta malha nenasitna. Drži. To se popolnoma z vami strinjam in da pri tej neomejeni košarici se dogaja marsikaj. V prvem branju smo govorili o 180 milijonih in da ne vemo kje jih bomo dobili v proračunu. Danes govorimo, da bo ZIPRS zagotovil 240 milijonov. In Zakonodajno-pravna služba je dobro povedala, ZIPRS je treba torej še sprejeti, poleg tega pa se v ZIPRS-u ne zagotavlja finančnih sredstev, ampak proračunu. Proračun, rebalans je bil sprejet. Predsednik Vlade je 12. junija dejal: »Vse statistične analize kažejo, da je v slovenskem zdravstvu dovolj denarja in da z denarjem ne moremo rešiti ključnih strukturnih izzivov v prihodnosti. Očitno smo prej slabo, precej slabo organizirani in neučinkoviti pri tem, kako ta denar porabljamo.« Danes smo poslušali ministra, oba v bistvu, da bo potrebno več denarja in tako naprej. Mene skrbi, da pri tem zakonu gre za ad hoc zadevo, za na horuk sprejeti zakon, ki bo povzročil, glede na to, tako kot je rekel minister za finance, v naslednjem letu problem pri fiskalnem pravilu, da ne bo to ostalo v letu 2024, ampak se bo ta stvar nadaljevala in tukaj se moram strinjati z ministrom za zdravstvo, ki je dejal, da potrebujemo prožnejšo ZZZS, da potrebujemo vse tiste ukrepe, ki ste jih tudi minister Loredan našteli. Lahko to naredimo hkrati. Najprej prožno ZZZS, najprej evalvacijo 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, najprej evalvacijo vseh teh zadev… Jaz upam, da jo že imate, ker če imate evalvacijo 23. člena, potem tega ne bi danes delali, na horuk, in tako kot so rekli na, bom rekla, predstavnica Zakonodajno-pravne službe, zamik zakona na 1- 1- 2024. To pomeni, da je še čas, čas za razmislek, čas za razmislek ali takšen zakon, ki ima amandmaje, ki so spisani tako, da gre v bistvu za novo materijo in da smo jih dobili 15 minut prej, je po mojem oziroma po našem mnenju v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke neresno, neodgovorno dejanje.

In minister Loredan, vi ste dejali, da vso odgovornost jemlje oziroma bo imela Vlada. Zakaj si to delate? Z, res, z dobrim namenom predlagamo, da se ta točka umakne danes z dnevnega reda, da se zadeve razmislijo, res, razmislijo, popravijo, popravijo tudi na mnenje ZPS, popravijo na mnenje na…, ki jih imate še od drugih deležnikov in stvari zapeljete, minister, z Zakonom o spremembi ZZZS-ja, prožnostjo, tako kot ste dejali, ponavljam vaše besede, da pregledate košarico, košarico, ki se ne spreminja in da obvezni davek, ki ga uvajate, onemogoča, prvič, referendum, drugič pa onemogoča oziroma niti ne omogoča boljših storitev za državljane in ne pristajam na besede, češ, smo šli nasproti ljudem, ker smo pač zdaj ta zakon dali noter.

Ta zakon je pokopal že eno vlado in bo verjetno še eno vlado, ker 1. 1. 2024 bomo rekli, smo vam rekli. Dajte razmisliti, dajte razmisliti, ali je to res potrebno. Pravite, da če tega zakona ne bo, se lahko zgodi, torej višja premija dopolnilnega zavarovanja, ne. Vsi imate uredbo s katero ste omejili na 35 evrov, ampak vi veste zakaj morate ta zakon sprejet, ker če bo uredba veljala še naprej, ne bo problem na zavarovalnicah.