Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 43. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Na začetku vam naj vas obvestim, da danes nimamo zadržanih in nimamo nobenega nadomestnega člana, tako da ste vsi stalni člani Odbora za zadeve Evropske unije ali prisotni. Pozdravljam tudi novega stalnega člana Odbora za zadeve Evropske unije, mag. Miroslava Gregoriča, ki ga lepo pozdravljam. Obveščam vas, da so na sejo seveda vabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta, vse navzoče vas seveda lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je torej določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Vseeno pa smo vmes dobili eno nadomeščanje, Almo Intihar bo vseeno nadomestil na tem odboru Miha Lamut, ki ga pozdravljam na današnji seji.

Prehajamo pa na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, GRE ZA PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE, TOREJ SPORAZUMA O PROSTI TRGOVINI MED EVROPSKO UNIJO IN NOVO ZELANDIJO.

Gradivo k 1. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 1. junija 2023, k 2. in pa k 3. točki pa 25. maja 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru je danes, gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, torej kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnem delovnem telesu. Slednji ga je obravnaval na 16. nujni seji, to je bilo torej 8. junija 2023 in je sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Sedaj bom na začetku prosil državnega sekretarja Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Vidim, da je z nami gospod Matevž Frangež, torej, da nam predstavi predlog sklepa sveta, zlasti pa seveda predlog stališča Republike Slovenije. Gospod državni sekretar, izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci.

Kot veste, Evropska unija nastopa z enim glasom v globalnih trgovinskih razmerjih po letih pogajanj, ki so trajala od leta 2018 do zaključka pogajanj pred enim letom sta se Evropska unija in Nova Zelandija dogovorili moderen trgovinski sporazum nove generacije, ki prinaša oprijemljive gospodarske in okolijske koristi za obe strani, hkrati pa visoke standarde varovanja tako okolja, socialnih in delavskih pravic. Za Slovenijo je zelo pomembno, da znotraj Evropske unije ustvarjamo močna globalna zavezništva z zanesljivimi svetovnimi partnerji. Pri tem igra ključno vlogo skupna trgovinska politika EU, v okviru katere se sklepajo sporazumi o prosti trgovini s tretjimi državami. To nam omogoča diverzifikacijo dobavnih verig in zagotavlja dostop do virov in izvoznih trgov, kar vse skupaj pomembno prispeva k večji odpornosti našega gospodarstva, izboljšanju gospodarske varnosti in nenazadnje z osvajanjem novih trgov tudi izboljšanje dodane vrednosti. Nova Zelandija je pomembna partnerica Evropske unije, je med najbolj razvitimi državami na svetu. Ta sporazum pa je potrditev okrepljenih odnosov med EU in Novo Zelandijo. Širšega geostrateškega vidika je sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Novo Zelandijo kot podobno mislečo partnerico tudi močan znak naše skupne zavezanosti multilateralnemu trgovinskemu sistemu z osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije. O sporazumih o prosti trgovini med EU in tretjimi državami se v imenu držav članic pogaja Evropska komisija. Slovenija je bila pogajanja v pogajanjih ves čas aktivna in se vključevala s svojimi stališči, še posebej pri ustrezni zaščiti kmetijskih proizvodov. Sam sporazum je zelo obsežen. Vsebuje 27 poglavij, ki s pripadajočimi prilogami in tarifnimi seznami obsegajo 9 tisoč 105 strani. Sporazum bo zagotovil enake konkurenčne pogoje, pripomogel k ustvarjanju delovnih mest, rasti naložb in tako koristil podjetjem in državljanom Evropske unije na eni in Nove Zelandije na drugi strani. Evropski uniji in slovenskim podjetjem prinaša nove izvozne priložnosti tako na področju izvoza blaga kot storitev. Sporazum odpravlja vse novozelandske carine za izvoz blaga iz Evropske unije in tako omogoča več izvoznih priložnosti tudi za naša podjetja, večji in izboljšan dostop do trga storitev, javnih naročil in neposrednih tujih investicij. Sporazum o prosti trgovini sicer upošteva občutljivost evropskega kmetijstva, zato Evropska unija ne bo popolnoma liberalizirala svojih trgov za zelo občutljive proizvode, kot so goveje, ovčje meso, maslo, mleko v prahu. Ti proizvodi, uvoženi iz Nove Zelandije, bodo imeli le omejen in nadzorovan dostop do trga EU v okviru tarifnih kvot, ki upoštevajo pomisleke evropskih kmetov. Dogovor med trgovinskima partnericama, kot rečeno, vključuje tudi najbolj ambiciozne sodobne zaveze glede trgovine in trajnostnega razvoja, vključno z zavezami o spoštovanju pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in temeljnih pravic delavcev. Sporazum o prosti trgovini za uvožena živila določa visoke standarde, vsebuje pa tudi besedilo o trajnostnih prehranskih sistemih, kar je prvič v zgodovini trgovinskih sporazumov EU. Sporazum sicer vsebuje tudi številne določbe, ki bodo poenostavile trgovinske in z njimi povezane postopke in zmanjšale stroške, povezane z izvozom, in bo tako tudi več malim in srednjim podjetjem omogočal poslovanje na obeh trgih. Začetek veljavnosti sporazuma je vezan na zaključek postopkov v okviru EU, torej na samo potrditev v Svetu in Evropskem parlamentu in na drugi strani v Novi Zelandiji, ni pa predmet nacionalnih ratifikacij v državah članicah EU.

Na podlagi vseh prednosti, ki jih prinaša sporazum, predlagamo, da Republika Slovenija podpre Predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospod Frangež.

Na 10. seji, 6. junija 2023, je gradivo k 1., 2. in 3. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prav tako prejeli. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki prosim člana komisije, gospoda Andreja Poglajna. Gospod Andrej Poglajen, državni svetnik, izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci ter vsi ostali vabljeni!

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je soglasno sprejela mnenje, da podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Novo Zelandijo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi za vašo mnenje.

Odpiram razpravo kolegic in kolegov pri tej točki. Se želi kdo javiti? Gospod Gregorič, izvolite.

Hvala lepa.

Vemo, da je za malo Slovenijo Nova Zelandija velesila, kar se tiče pridelave ovčetine, govedine, rib, školjk. Zato me zanima, kakor vidim, so tu očitno neke izjeme in ne gre za odpravo vseh novozelandskih carin za blago, so neke tarifne kvote. Ampak te tarifne kvote lahko predstavljajo tako veliko kvoto, da se slovenski trg lahko preplavi s tem. Zato me zanima, kako je to narejeno.

Kot drugo me zanima v primeru spora, ali je sploh predvideno, katero sodišče bo reševalo te spore. Sedanji uvoz, izvoz iz Nove Zelandije je za Slovenijo zanemarljiv, trenutno. Na začetku pa piše, da bo to znak skupne zavezanosti k trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih. Tu sem jaz malce pozoren - na katerih pravilih? Ali govorimo o WTO, okej, ali kakšna neznana pravila. Toliko za zdaj. Ko sem prej povedal, da je za nas velesila v kmetijstvu, ne smemo pozabiti na sadje pa na vino, kajne. To je vprašanje potem za te kvote.

Hvala lepa.

Najlepša hvala gospodu Gregoriču.

Želi še kdo razpravljati? (Ne.)

Sam bom samo dodal morda podvprašanje, misel. Torej, v bistvu gre za sporazum, ki je v izključni pristojnosti Evropske unije. Torej, ratificiral ga bo Evropski parlament. Tu danes obravnavamo stališče Republike Slovenije. Zadeva se bo na Evropski komisiji in potem kasneje na Evropskem parlamentu ratificirala. Torej, lahko potrdite tudi, boste seveda tudi to nekako še enkrat obrazložili kolegicam in kolegom, ki morda imajo tudi kakšna podvprašanja s tega vidika. Toliko z moje strani.

Izvolite, gospod državni sekretar.

Ja, bom poskušal odgovoriti na del vprašanj sam, za del vprašanj bom pa prosil za pomoč gospo Tatjano Košir, vodjo Sektorja za trgovinsko politiko našega Direktorata za notranji trg.

Najprej glede vprašanja izključne pristojnosti. V skladu s Pogodbo o ustanovitvi EU Evropska unija v vseh globalnih trgovinskih razmerjih nastopa kot celota, svojo vlogo pa imamo seveda v postopku sprejemanja odločitev Evropske unije. Današnja odločitev tega odbora ima torej neposreden vpliv na stališče Republike Slovenije, kot ga bo ta zastopala v Svetu EU, ki bo seveda za postopek dokončne potrditve besedila sporazuma deloval skupaj z Evropskim parlamentom.

Kar se tiče vprašanja kvot, bom prosil za pomoč gospo Košir. Je pa še vprašanje glede pravil. Slovenija zagovarja urejena globalna trgovinska razmerja, prvenstveno znotraj Svetovne trgovinske organizacije. Seveda pa v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije se sklepajo tudi bolj bilateralni kot multilateralni trgovinski sporazumi. To je primer takšnega sporazuma, ki znotraj pravil Svetovne trgovinske organizacije določa dogovore med EU in Novo Zelandijo o pravilih trgovine, ki veljajo med njima. V tem pogledu gre za jasna in transparentna pravila, zelo natančna pravila. Kot rečeno, celoten sporazum obsega 9 tisoč 105 strani in v njem tudi ni, da tako rečem, vsebin, ki bi utegnile prinašati posamična tveganja glede okoljskih ali socialnih standardov. Referiram na pomisleke, ki so se v preteklosti pojavljali ob sklepanju tovrstnih bilateralnih sporazumov, zato pravimo, da gre za sporazum nove generacije z najvišjo stopnjo zavezanosti obeh partneric tako trajnostnemu razvoju kot socialnim pravicam.

Predsednik, zdaj, če dovolite, bi še na del vprašanj odgovorila gospa Tatjana Košir.

Ja, seveda, izvolite.

Hvala lepa, državni sekretar.

Hvala lepa za vprašanja. Glede tarifnih kvot bi pojasnila, da v bistvu je izvoz iz Evropske unije v Novo Zelandijo prost, to se pravi, odpravljene so vse carine in je brezcarinsko poslovanje, na nasprotni strani je pa uvoz v Evropsko unijo za občutljive kmetijske proizvode dovoljen samo v okviru tarifnih kvot. Tarifne kvote pomenijo, da je določena količina za uvoz specifičnega proizvoda. Konkretno v bistvu vam teh številk, gospod Gregorič, za te zadeve, za proizvode, ki ste jih izpostavili, ne morem zdaj trenutno povedati, bi morala v tarifni seznam pogledati, da bi točno vedeli, koliko ton ali kilogramov določenega živila se lahko v okviru te tarifne kvote uvozi v Evropsko unijo. To je glede tarifnih kvot.

Če imate še kakšno dodatno vprašanje, bom z veseljem odgovorila. Glede sporov, ker ste imeli pač vprašanje, v bistvu pa sporazum vzpostavlja pošten mehanizem za reševanje sporov, ki lahko nastanejo v zvezi z razlago in uporabo njegovih določb. In ta mehanizem bo v bistvu zagotovil, da Evropska unija in Nova Zelandija v celoti izvajata te obveznosti iz sporazuma in tako, da bodo lahko podjetja, potrošniki pač uživali te prednosti iz sporazuma. In ne, sporazum pa, kot je državni sekretar v bistvu že omenil, pa ne vsebuje poglavja oziroma ne ureja zaščite naložb in reševanja naložbenih sporov, da bi v bistvu bil to lahko predmet v bistvu trgovinskih sporov pač med EU in Novo Zelandijo oziroma pač njihovimi podjetji.