Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 39. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem skupaj.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 39. izredne seje, ki ste ga prejeli v petek, 16. junija, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali skladno s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev seje dnevnega reda nisem prejela in zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Prisotnih je 70 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 70.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 39. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem in za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja, kolegu Gašperju Ovniku. Izvolite.

Spoštovani, hvala za besedo.

Koalicijske stranke smo 25. 5. 2023 po skrajšanem postopku vložile novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Novela naslavlja trenutno situacijo pomanjkanja strokovnih delavcev na tem področju in z malimi koraki poenostavlja nekatere postopke za lažje zaposlovanje le-teh. Tako bi lahko posamezniki, ki jih zanima pedagoško delo, v izobraževalni sistem prišli iz drugih področij, kot so gospodarstvo ali zdravstvo, ali pa so zaključili študij, na katerih, na fakultetah oziroma smereh, ki ne izobražujejo primarno za pedagoške poklice, lažje prehajali v ta poklic, saj novela predvideva možnost zaposlitve za nedoločen čas tudi za njih. Način, ki ga novela predvideva, je, da, da izpolnijo manjkajoče pogoje v obdobju zaposlitve za določen čas, se pravi v 2 do 3 let, v katerem jih je tudi realno mogoče izpolniti. Rešitev je nujna zlasti zaradi kritičnega stanja na srednjih šolah, kjer primanjkuje oziroma bo v kratkem primanjkovalo učiteljev strokovnih predmetov pri posameznih predmetih, na primer informatika, matematika, naravoslovni predmeti in po celotni izobraževalni vertikali.

Z novelo se dotikamo tudi za dokazovanje znanja slovenskega jezika. Obvladovanje slovenščine kot učnega jezika strokovnega delavca, ki je pridobil srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo po javno veljavnem izobraževalnem programu, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, se preverja s strokovnim izpitom, kandidat za strokovnega delavca, ki ni pridobil izobrazbe v Republiki Sloveniji, pa bo moral uspešno opraviti preizkus znanja slovenskega jezika. Obseg, vsebino in način preizkusa bo določil minister.

Z novelo skrajšujemo tudi postopke sprejemanja podzakonskih predpisov, s katerimi minister določi izobrazbo, saj strokovni svet že v postopku sprejemanja izobraževalnih programov določi posebni del programa, ki je podlaga za določitev izobrazbe. Zato ni potrebno, da bi strokovni svet naknadno podal še mnenje glede predloga pravilnika.

Z omenjeno novelo spreminjamo določbo v ZOFVI glede sestavin posebnega dela izobraževalnega programa, saj sicer ta ne bo mogel implementirati v sistem do 1. 9. 2024, ko naj bi se začel izvajati v osnovnih šolah. V nasprotnem primeru bo na šolah, ki so sodelovale v poskusu, izvajanje teh vsebin prekinjeno vsaj do sprejetja ustreznih predpisov na nivoju zakonodaje, ki ureja področje osnovne šole, in uvedba novosti na vseh šolah. To bi pomenilo prekinitev razvojnega dela in razvojno naravnanih učnih aktivnosti za učence. Strokovno zapisano se v delu, ki določa poseben del izobraževalnega programa, k obstoječim sestavinam dodaja tudi druge programske dokumente, ki urejajo vsebino in obseg programskih elementov. Na ta način se vzpostavlja podlaga, da bodo ti dokumenti v posebnem delu izobraževalnega programa urejali vsebino ali oblike izvajanja izobraževalnega programa, ki predstavljajo programske elemente, vendar njihov status, umeščenost v predmetnik in organizacija izvajanja ni določena z učnim načrtom, predmetnim katalogom znanj ali izpitnim katalogom.

Prav tako zakon dopolnjujemo z možnostjo, da minister s sklepom odloči, da šole in vrtci, ki so v poskusu izvajali nov program, nov programski element ali novost, tega izvajajo pod enakimi pogoji kot v času poskusa, in sicer do izteka naslednjega šolskega leta po zaključku omenjenega poskusa, če javni zavod uvedbo novega programskega elementa ponovno predlaga. Izdaja sklepa bo omogočila premostitev med obdobjem poteka poskusa do formalnega sprejetja novosti v izobraževalnem sistemu in nenazadnje, s predlagano spremembo bi bila priznana tudi pridobljena pedagoško andragoška oziroma specialno pedagoška izobrazba v primerih, ko so v univerzitetni študijski program prve stopnje vključena pedagoško andragoška oziroma specialno pedagoška znanja v obsegu 60 kreditnih točk po ECTS, s katerim se pridobi strokovni naslov profesor.

Predlog zakona ne bo imel finančnih posledic na državni proračun ali druga javnofinančna sredstva, predstavlja pa ta sprememba majhen, a pomemben korak pri reševanju kadrovske problematike na področju vzgoje in izobraževanja, za katerega vsi vemo, da postaja vse večji izziv.

Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku odbora, kolegu Damijanu Zrimu.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani minister, kolegice in kolegi!

Odbor za izobraževanje, znanost in mladino je obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem s predlogom za obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku. Gradivo, ki je bilo posredovano odboru v zvezi z obravnavano predloga zakona, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

K predlogu zakona so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin Svoboda, Socialnih demokratov in Levice, in sicer k 1., 2., 4. in 5. členu predloga zakona.

Minister za vzgojo in izobraževanje je povedal, da Vlada predlagani predlog zakona podpira. Dodal je, da se Vlada zaveda problematike pomanjkanja kadra v vzgoji in izobraževanju, predlagana rešitev pa naslavlja ta problem. Odpravlja namreč ovire pri zaposlovanju posameznikov z ustrezno stopnjo in smerjo izobrazbe, ki jih zanima pedagoško delo in so v izobraževalni sistem prišli z drugih področij ali so zaključili študij na fakultetah oziroma smereh študija, ki ne izobražujejo primarno pedagoške delavce. Povedal je tudi, da se Vlada zaveda težav, do katerih prihaja v praksi ob izteku poskusov v skladu z 20. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, saj prihajajo v vzgojno izobraževalnih zavodih, ki so sodelovali v poskusu do prekinitve izvajanja novosti.

Predstavnik Državnega sveta je predstavil mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, ki predlagane spremembe podpira, hkrati pa navedel nekaj pripomb. Poudaril je, da komisija sicer podpira predlagane spremembe kot način za reševanje trenutne kadrovske problematike, vendar le kot začasen ukrep. Pojasnil je, da predlagane rešitve relativizirajo pomen pedagoške izobrazbe. Pri poučevanju je strokovno znanje na posameznem področju sicer nujni pogoj, bistveno pa je obvladovanje pedagoških, didaktičnih in metodoloških prijemov. Opozoril je tudi, da je plača pomemben faktor pri pridobivanju učiteljskega kadra, predvsem na področju, kjer trg dela ponuja boljše možnosti za zaposlitve.

Predstavnica Združenja mestnih občin Slovenije je povedala, da k predlogu zakona nimajo pripomb. Predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je poudaril, da se lahko predlagani ukrepi za zmanjševanje pomanjkanja učiteljev le začasni. SI zato predlaga, da se trajanje obdobja, ko se čas poučevanja brez pedagoško andragoškega znanja podaljšuje na 3 leta, omeji največ na 5 let.

V razpravi je članica odbora iz Poslanske skupine SDS povedala, da v poslanski skupini predlogu zakona ne nasprotujejo, imajo pa nekaj pomislekov v zvezi s predlaganimi spremembami. Izrazila je zaskrbljenost, da bodo v šolah 3 leta poučevali učitelji, ki ne bodo imeli ustreznih pedagoških znanj, kar je dolgo obdobje, ki lahko zaznamuje celotno generacijo. Menila je, da so bile rešitve v obravnavani predlagane precej pozno, saj so šole ob zaključku šolskega leta že intenzivno pripravljene naslednje leto.

Članica odbora iz Poslanske skupine Levica je povedala, da v poslanski skupini predlagane rešitve vidijo kot začasni ukrep za reševanje kadrovske problematike in jih kot take podpirajo. Zavedajo se, da izobraževalni programi potrebujejo celostno prenovo ter kot ključne razloge za pomanjkanje pedagoškega kadra navede neustrezno vrednotenje pedagoškega dela, neustrezne delovne pogoje in upadanje ugleda učiteljskega poklica.

Minister za vzgojo in izobraževanje je v razpravi dodatno pojasnil, da je ukrep zaposlitve strokovnega delavca za določen čas za 3 leta pozorno premišljen, saj strokovnemu delavcu omogoča pridobitev ustrezno pedagoških analoških znanj in opravo strokovnega izpita.

Odbor je sprejel vložene amandmaje in glasoval o vseh členih predloga zakona ter jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del poročila odbora.

Hvala.

Hvala lepa za uvodno obrazložitev mnenja.

Dajem besedo predstavniku Vlade, dr. Darju Feldi, ministru za vzgojo in izobraževanje.

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Vlada seveda pozdravlja sprejem tega zakona zaradi tega, ker se zavedamo, da na kratki rok seveda rešujemo določene probleme, zlasti pomanjkanje kadrov. Tu seveda moramo ločiti že dva dela tega zakona. Eno so tako imenovani splošno izobraževalni predmeti, drugo so pa seveda bolj strokovni oziroma strokovno teoretični predmeti. Tu je večji poudarek na strokovno teoretičnih oziroma strokovnih predmetih, ker večinoma prihajajo v to kadri iz gospodarstva ali pa iz drugih negospodarskih dejavnosti izven šolstva. Večinoma so to tisti, ki končujejo pedagoške oziroma ne pedagoške programe na fakultetah in niso usposobljeni za pedagoški poklic. In seveda smo premislili, da pravzaprav v manj kot treh letih je težko pričakovati, da bi ta zaključil, če zaključi, seveda toliko bolje, ker navsezadnje prej lahko se vključi v nedoločen čas na področju vzgoje in izobraževanja. Namreč, problem je v tem, da že sam študij tega pedagoško andragoške izobrazbe za 60 kreditov je formalno gledano enoletni. Seveda v enem letu je težko tudi zaključiti, glede na to se ta kandidat vključi že 1. septembra, seveda potem mora šele prijaviti na to in opraviti vse izpite, vse obveznosti iz tega predmeta, tega študija pedagoško andragoškega izobraževanja. Poleg tega pa ga čaka seveda potem še strokovni izpit. Pri strokovnem izpitu je pa težava v tem, da mora opraviti določeno število ur neposrednega dela v šoli. In verjetno je, da bi v enem letu to tak kandidat težko dobil. Večinoma so to namreč, kot rečeno, neki specifični strokovno teoretični predmeti, kar pomeni, da tak kandidat večinoma niti ni polno zaposlen na neki šoli, ampak verjetno opravlja del pedagoškega dela na šoli, del pa verjetno še zmeraj v svoji matični inštituciji, od koder prihaja. In ravno zaradi tega seveda potem težko v enem letu dobi dovolj ur neposrednega dela za prijavo k samemu izpitu, na koncu strokovnemu izpitu. Seveda, to je potem ta del. Drugi del je seveda pa ravno vse novosti, ki se uvajajo v šolstvu gre ponavadi preko nekih eksperimentov, nekih preizkusov in se potem seveda pregleduje, ali so preizkusi uspešni. To je dobri v šolo ali ne. In po navadi je tako, da se po zaključku poskusa najprej pripravijo določeni temelji in zato se v bistvu približno za eno leto ali več prekine to delo, ki je teklo v nekih šolah kot preizkusnih šolah in se šele nato po enem letu ali celo več uvaja nazaj v šole. Zdaj, da ne bi naredili te luknje, tako imenovane luknje v tistih šolah, ker ta stvar že teče, smo rekli, da rajši podaljšamo poskus še za eno leto, med tem časom bomo pa že pripravili podlage, da lahko te šole in seveda še druge šole postopoma se vključujejo v nove dele tega programa oziroma tisto, kar je bilo ugotovljeno, da se je uspešno izkazalo v osnovnih šolah. Zaenkrat delamo to bolj za osnovne šole. Tako, da računamo, da bi s tema dvema spremembama tako na kratko povedano, vsaj začasno nekako uredili določene stvari, seveda so na nas tudi še druge zadeve, ki jih moramo premisliti in tudi bomo prihajali verjetno še z drugimi spremembami, tako ZOFI kot tudi Zakona o osnovni šoli in tudi drugih šolah.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima kot prva Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, v njenem imenu kolegica Iva Dimic.

Izvolite.

Hvala.

Spoštovana predsednica, spoštovana ministra, kolegice in kolegi!

V Novi Sloveniji zadnjih nekaj let močno zaznavamo, da se težave z upravljanjem, izobraževanjem, izvajanjem, nadzorom ne kopičijo samo v zdravstvu, sociali, pravosodju, ampak tudi na področju izobraževanja oziroma zagotavljanju dobrih in strokovnih učiteljev za naše otroke. Kje se začne vzgoja za vrednote, za odgovornega in dobrega državljana, če ne že v vrtcu, ter na to v šoli in naprej v izobraževalnem sistemu, zato je naša skrb za dober, izobražen in strokoven učiteljski kader toliko večja in pomembnejša. Na problematiko pomanjkanja učiteljev matematike, fizike, tehnike, računalništva, informatike, ki je izrazitejši še posebno v po covidnem času, v Novi Sloveniji v svojih razpravah opozarjamo vsakokrat, ko imamo seje odborov ali preko poslanskih vprašanj. Žal so odzivi ministra medli in prepočasni.

V Novi Sloveniji imamo zaenkrat pozitiven in dober odnos do našega izobraževalnega sistema, ker je kader še dober, kakovosten in na to smo vsi ponosni, je pa razvoj in čas informatizacije, digitalizacije prinesel velike izzive tudi na tem področju. Vedno večja potreba po fleksibilnosti pri prehajanju med različnimi zaposlitvami, tudi z vidika večjega prenosa znanj, veščin ter praks na učence zahtevajo ukrepanje ministrstva. Ob tem opozarjamo, da je potrebno reševanje kadrovskega pomanjkanja učiteljskega poklica reševati sistematično. V Novi Sloveniji menimo, da je treba najprej ustrezno ovrednotiti poklic učitelja in drugih strokovnih poklicev v vzgoji in izobraževanju, da bo plača dostojna in primerna zahtevnosti poklica, ki obsega tako vzgojni kot tudi izobraževalni vidik. Izboljšanje pogojev za delo, omogočanje strokovnega razvoja ter prilagajanje novim vsebinam, znanju in veščinam v informacijsko komunikacijski tehnologiji, je le del potrebnih ukrepov. Za mlade strokovne delavce, učitelje, je zagotovo pomembna politika zagotavljanja in dostopnosti kadrovskih stanovanj, še posebno o odločitvi za družino. Pogosto dobivamo pisma in sporočila, da mladi v učiteljskem poklicu praktično skoraj niso kreditno sposobni in zato odhajajo v druge poklice, kjer so bolje plačani.

Namen zakona, ki ga danes obravnavamo po skrajšanem postopku je zagotoviti več učiteljev ob zagotavljanju vsaj obstoječe ravni kakovosti izobraževanja. To si koalicija predstavlja z uvedbo ugodnejših pogojev za zaposlitev učiteljev v primerih prehajanja z drugih strokovnih področij dela na področju vzgoje in izobraževanja. Postopki bi bili hitrejši in enostavnejši, pa bi bil tudi dokazovanje ustrezne jezikovne kompetence učnega jezika. Zakon se na prvi pogled bere lepo, vendar v sebi skriva tudi pasti in nedorečenosti. Ali so predlagane rešitve smiselne in gredo v smer zagotavljanja kvalitete izobraževanja za naše otroke? V Novi Sloveniji poudarjamo, da glede znanja slovenskega jezika kot učnega jezika, ne sme biti nikakršnega dvoma o morebitnih odstopanj. Slišimo lahko, da je zahteva po znanju slovenskega jezika lahko dodaten razlog, da se strokovnjaki ne odločajo za zaposlitev v vzgoji in izobraževanju. Ob teh besedah se človek vpraša, kje smo zgrešili cilj, da je v Sloveniji slovenski jezik postal ovira. Vprašljivo je tudi razlikovanje pri trajanju pogodb za določen čas ob zaposlovanju strokovnih delavcev, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev za zaposlitev v šolah, za 2 leti se namreč omogoča zaposlitev za določen čas kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje glede stopnje izobrazbe in smeri izobrazbe, nimajo pa opravljenega strokovnega izpita, za kar 3 leta pa kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nimajo pa ustrezne pedagoške, pedagoško andragoške ali socialno-pedagoške izobrazbe, pri čemer se mora kandidat v roku enega leta vpisati na ustrezen študijski program, da jo pridobi, se pravi profesorju magistru fizike brez strokovnega izpita 2 leti, magistru strojništva pa 3. Takšno razlikovanje se nam ne zdi ustrezno. Ob vsem tem pa se zastavlja vprašanje ali bodo predlagane spremembe sploh pripomogle k temu, da se bo več strokovnega kadra odločalo za zaposlitev v vzgoji in izobraževanju, glede na to, da plače ostajajo enake.

V poslanski skupini se zavedamo, da se šole zlasti pri strokovnih predmetih soočajo s pomanjkanjem učiteljev, zato zakonu ne bomo nasprotovali.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Socialnih demokratov, v njenem imenu kolega Damijan Zrim.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, ministra, kolegice in kolegi!

V Sloveniji trenutno poteka prenova učnih načrtov v osnovnih in srednjih šolah, saj bodo v prihodnje potrebne drugačne veščine znanja kot danes, zato moramo izobraževalne procese na vseh ravneh izobraževanja še pravi čas prilagoditi na izzive, ki jih prinašajo različne spremembe v okolju in družbi. Z namenom, da izobraževalni sistem ostane korak pred temi spremembami, posamezne šole velikokrat sodelujejo v pilotnih projektih, s katerimi se poskusno preverja izvajanje novih predmetov, učnih snovi ali pedagoških metod v praksi. V kolikor se izkaže, da je bil poskus uvajanja teh novosti uspešen, traja najmanj eno leto, da se spremenijo tudi pravila na nacionalni ravni, s čimer se potem te novosti v izobraževanju začnejo izvajati v vseh ostalih šolah po Sloveniji. V praksi se je izkazalo, da so morale šole, ki so sodelovale v takšnih poizkusih, s časom prekiniti izvajanje teh novih pristopov v izobraževanju kljub temu, da se je še vedelo, da bodo v prihodnje veljala za vse šole. Zaradi tega so morale pogostokrat prekiniti tudi delovno razmerje z učiteljem, ki je bil zaposlen v okviru takšnega poskusa. S predlagano spremembo se bo tako omogočilo, da bodo šole, ki so sodelovale v poskusih izvajanja novosti, lahko še naprej izvajale nove učne programe ali pedagoške metode še eno šolsko leto po zaključku poizkusa, s čimer se bo zagotovilo neprekinjeno izvajanje novih pristopov v šolah, ki so se v, ki so se v poskusih, ki so se izkazali za uspešne.

Spoštovani. Učnim in pedagoškim spremembam v šolah morajo nujno slediti tudi ukrepi na področju zagotavljanja zadostnega števila primerno usposobljenih učiteljic in učiteljev, saj postaja kadrovska kriza v šolah vedno večji problem. Trenutni veljavni zakon dopušča, da šole za eno leto zaposlijo kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev, če je taka zaposlitev nujno potrebna za nemoteno izvajanje pedagoškega pouka. S predlaganimi spremembami se tako dodatno olajšuje pogoje za zaposlovanje učit in učiteljev, predvsem pa strokovnih sodelavcev, ki poučujejo strokovne predmete v poklicnih in srednjih šolah. Po novem bodo lahko šole zaposlile kandidata, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa strokovnega izpita, za 2 leti, ali kandidata, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa pedagoškega znanja, za 3 leta. V kolikor kandidat v tem času izpolni manjkajoče pogoje, se lahko takoj zaposli za nedoločen čas. Po nekaterih ocenah pri nas primanjkuje okoli 4 tisoč učiteljev in učiteljic, poleg tega se pričakuje, da bo v prihodnjih desetletjih upokojila kar tretjina učiteljev in učiteljic, večinoma pedagoškega kadra je namreč starejših nad 50 let. Glede na to, da povprečna starost učitelja vse višja, moramo v prihodnosti posebno pozornost nameniti motiviranju mladih za opravljanje tega poklica, predvsem pa zagotoviti, da bo delo učiteljev ustrezno ovrednoteno in cenjeno. Socialni demokrati bomo torej zaradi navedenih razlogov predlagano novelo zakona podprli.

Hvala.