Spoštovane kolegice poslanke, poslanci, minister za zdravje, ostali prisotni.

Lep pozdrav na 19. nujni seji Odbora Državnega zbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani, in da se današnje seje ne more udeležiti poslanec Zvonko Černač, medtem ko na seji kot nadomestni člani s pooblastili nastopajo poslanec mag. Branko Grims, ki nadomešča poslanca mag. Dejana Kaloha, poslanec Anton Štrubej, ki nadomešča poslanko mag. Karmen Furman, poslanec Lenart Žavbi, ki nadomešča poslanko Terezo Novak, in poslanka Jožica Derganc, ki nadomešča poslanca Miroslava Gregoriča. Prehajamo na določitev dnevnega reda današnje seje.

S sklicem seje, 13. junija ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in sicer Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, nujni postopek.

Ker do pričetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Zato kar prehajamo na 1. točko dnevnega reda, in sicer Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, nujni postopek, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 44. seji dne 16. junija 2023 odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o členih na seji današnjega odbora.

Kot gradivo, objavljeno na spletni strani Državnega zbora ste prejeli predlog zakona z dne 9. 6. 2023, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. 6. 2023, mnenje Državnega sveta - Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide z dne 21. 6. 2023, predlog amandmajev ZZZS z dne 20. 6. 2023.

Vabljeni k 1. točki so bili Vlada, Ministrstvo za zdravje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in o členih predloga zakona na podlagi 126. člena Poslovnika.

Istočasno obveščam, da smo prejeli tudi dvojne amandmaje in sicer, Poslanske skupine Nova Slovenija, ki jih je vložila 19. junija in amandmaje koalicije, ki so bili tudi vloženi pred začetkom seje in bodo razdeljeni tekom seje.

Odboru tako predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o posameznih amandmajih, nato pa glasovanje o vseh členih skupaj. A kdo temu nasprotuje? Predajam besedo ministru za zdravje, Danijelu Bešič Loredanu. Izvolite.

Lep pozdrav! Hvala za besedo, predsednica. Lep pozdrav poslanke, poslanci, vsi ostali! Danes nas je bolj malo - vidim, ja -, ampak gremo naprej.

Torej, če mi dovolite, bi v uvodu predstavil zakaj je lani sprejeti zakon s ciljem, da se po epidemiji Covida-19 zdravstveni sistem stabilizira, bil pravzaprav po naši oceni uspešen. In zakaj je potrebno sedaj 15. člen ciljano spremeniti, potem ko smo naredili natančno analizo. Torej, vsi se seveda spomnimo, da se je v času epidemije covida v dveh letih število nenujnih zdravstvenih storitev se je precej zmanjšalo, v povprečju nekje med 16 in 20 %. Takrat je bil cilj zakona, da zagotovimo stabilnost sistema, ki ga vrnemo na raven iz leta 2019, zato smo vse podatke bazirali na številu napotnic iz leta 2019, 2020 in 2021, čeprav vemo, da so podatki iz leta 2020 in 2021 precej popačeni. Hkrati smo seveda objektivno želeli pridobiti informacije o napotitvah iz primarne na sekundarno in tudi delno na terciarno raven ter želeli smo objektivno preveriti zmogljivosti našega celotnega zdravstvenega sistema. Potem ko smo seveda naredili natančno analizo, pridobili vse podatke okoli katerih je bila že široka razprava, tudi javna obravnava tudi na odboru, mi dovolite, da samo povem tri ključne točke. Torej, zdravstveno obravnavo je prejelo več kot 35 tisoč ljudi, nekatere zdravstvene storitve, se pravi čakalne dobe pri nekaterih zdravstvenih storitvah so se skrajšale, celo prepolovile. Se pa je dejansko pri večini storitev so se čakalne vrste povečale, vendar z bistveno nižjim trendom povečave, kot če tega zakona ne bi bilo. Številke so bile že predstavljene, ampak samo, da jih osvežim. Torej aprila 2021 približno ob tistem zadnjem hudem valu epidemije, potem je sicer še bil, vendar ni bil tako hud, čeprav moramo poudariti in se spomniti, da je zdravstveni sistem še januarja, februarja, delno marca 2022 deloval na zmanjšanih oziroma ob zmanjšanih kapacitetah. Torej, aprila 2021 je bilo število čakajočih približno 510 tisoč. Do začetka interventnega zakona se je zvečalo na 700 tisoč. Se pravi v 17 mesecih za približno 37 % oziroma na mesečni ravni za 2,2 %. Če uporabimo analizo, matematične izračune in nato kaj se je kasneje v sistemu dogajalo, bi ob enakem trendu naraščanja, kasneje smo dokazali primerjalno 2023, 2022, da je bil ta trend še bistveno večji, bi v bistvu imeli v sistemu več kot 823 tisoč čakajočih. Dejansko smo na ta račun vsaj za silo pokrpali tako imenovani postcovidni rep in priliv pacientov, ki storitev v času covida niso dobili.

Izpostavil bi seveda še dve, tri ključne stvari, ki smo jih z interventnim zakonom, potem ko smo seveda odprli v celoti sistem, smo ugotovili nekatere anomalije, ki jih je in jih bo seveda potrebno odpraviti. Prvo je, da smo konstantno imeli na nek način napačne podatke o številu čakajočih. Torej, ne gre za podatke o ljudeh, pač pa o podatkih za podatke o storitvah. Kasneje smo potem, ko smo vse popravljalne mehanizme v sistemu eNaročanja odpravili, ugotovili, da je ena od anomalij tako imenovane plavajoče napotnice, ki so bile izdane, ne pa tudi unovčene s strani pacientov, takšnih napotnic je trenutno v sistemu za skoraj 3 milijone, torej 3 milijone napotnic, ki nimajo termina, niso bile unovčene in tako naprej. Moram tukaj poudariti, da Ministrstvo za zdravje pristojnosti za nadzor sistemov izvajalcev, da bi lahko poiskali vzroke, zakaj se to dogaja, kaj se dogaja, nimamo. Vse te anomalije, kot smo prvič, ko smo to seveda ugotovili in tudi na Odboru za zdravstvo predstavili, se bodo sedaj odpravile, ko bo začel veljati Zakon o digitalizaciji, ki bo v celoti vpeljal digitalno transparentnost, zakonsko obveznost poročanja in bomo končno združili baze izvajalcev NIJZ in ZZZS. In osebno si želim in tako bo zakonska obveza, da tudi poenotimo pravzaprav sistem na tako imenovane zdravstvene storitve oziroma vrste zdravstvenih storitev. Danes vemo, da temu ni tako. Seveda moramo priznati, da v kolikor izločimo stabilizacijo sistema, je naša želja in iskreni namen, da bi čakalne dobe bistveno skrajšali, kar, ker smo izračune delali na letih 2019 in 2020, na prilivu napotnic, se je v letih 2022 in 2023, posebej razmerje napotnic 2023, 2022 je pokazalo, da je 1 milijon napotnic več bilo danih v sistem, skrajševanje čakalnih dob, kot smo ga pričakovali in tudi nanj matematično računali, ni možno. No, danes vse to vemo, te podatke imamo, se pravi, s predlagano spremembo 15. člena interventnega zakona ostaja naš cilj enak. Prvič, povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev, vendar sedaj ciljano tistih, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo, hkrati želimo seveda sredstva, ki niso več neomejena, smotrnejšo in učinkoviteje in ciljano porabiti tam, da bodo v bistvu pacienti, kjer so čakalne dobe najdaljše, prišli do storitve. Nenazadnje tudi delno s strani NIJZ, ZZZS in stroko bomo ovrednotili, katere pravzaprav storitve so najbolj pomembne in najbolj vplivajo na zdravje ljudi, tako v preprečevanje smrtnosti, zgodnje odkrivanje raka kot tudi izboljšanje kvalitete življenja.

Za kratko bi rekel povzetek, do tega trenutka je interventni zakon financiral vse storitve, ki jih je bilo možno v sistemu izvesti, sedaj smo videli, da je sistem izjemno, izjemno prilagodljiv in neomejeno odprto denarnico porabi za tisto, kar sistemu paše in ne za ljudi. To je bilo sedaj potrjeno z dokazi in je neizpodbitno, zato je naloga Vlade in seveda tudi koalicije, da to ustavi. S predlagano spremembo 15. člena interventnega zakona se dodatno financiranje omogoča tistim zdravstvenim storitvam, kjer so čakalne dobe najdaljše, in sproti jih bomo spremljali, po drugi strani, kjer je korist za pacienta največja, torej razmerje cost benefit, kot temu rečemo, vloženi denar v opravljeno storitve mora biti za družbo, za pacienta, za posameznika največja. S to spremembo v bistvu uvajamo fleksibilnost, da ne rečem variabilnost sistema, kjer bomo s trimesečnimi analizami in spremembami ciljano usmerjali denar tam, kjer je to najbolj potrebno. Seveda do uveljavitve digitalizacije in dokler bo polno implementirana, se bomo seveda mogli osredotočiti na podatke iz NIJZ, oni opravljajo e-naročanja in e čakalno vrsto, kot tudi iz ZZZS, ki plačuje vse storitve.

V zaključku želim poudariti, da smo vsekakor sistem stabilizirali na eni strani, na drugi strani smo seveda odkrili vse anomalije sistema. Te anomalije sistema bomo sedaj postopoma odpravljali z delno interventnimi, delno sistemskimi ukrepi. Tak sistemski ukrep je absolutno digitalizacija zdravstvenega sistema in predlog novega zakona ki je bil pred kratkim, je prestal prvo obravnavo in nadaljuje svojo pot v proceduri zakonodajnega postopka, na drugi strani in to je ključno, kar želim poudariti z vsemi analizami, potem, ko smo sistem odprli, želimo dejansko postaviti pacienta na prvo mesto, denar bo po fleksibilnem načinu sledil pacientom in storitve bodo narejene tam, kjer so najbolj potrebne, kjer ljudje najdlje časa čakajo in poskušali bomo seveda uloviti razmerje čakajoči, kot tudi tiste storitve, ki so za prebivalstvo in vsakega posameznika najbolj ključne, najbolj pomembne, če vemo, da bomo storitve usmerjali v storitve, ki zgodnje odkrivajo raka, vemo koliko lahko to koristi za ljudi in za sistem.

Toliko za uvod. V nadaljevanju seveda za vsa vprašanja z veseljem odgovorimo.

Hvala lepa, predsednica.

Hvala za predstavitev.

Sedaj predajam besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, mag. Saši Bricelj Podgornik.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje o predlogu zakona, z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. V mnenju smo opozorili na določene nedoslednosti, nejasnosti in pomanjkljivosti predlagane ureditve, tudi določene ustavne spornosti. Pred sejo je bil vložen tudi amandma, ki določene pripombe ustrezno naslavlja, zato bom izpostavila le pripombe, ki z amandmaji niso naslovljeni, in sicer, problem pri prvem odstavku, v 1. členu, se pravi prvi odstavek 15. člena zakona je problem, ker predvideva dve različni ureditvi za določitev izbranih vrst zdravstvenih storitev, in sicer temeljno pravilo je, da izbrane vrste zdravstvenih storitev določi Vlada na podlagi nabora vrst zdravstvenih storitev, ki ga pripravi zavod oziroma po vloženem amandmaju določi Vlada na predlog zavoda. Nadalje pa je še vedno tudi ohranjena izjema in sicer, da lahko Vlada izbrane vrste zdravstvenih storitev določi tudi na predlog ministra, pristojnega za zdravje, ki sicer predlog pripravi po enakih kriterijih, vendar, pri tem razmerje med tem temeljnim pravilom in izjemo ni določeno in ker izjema ni vezana na določen kriterij oziroma na nastop določene okoliščine, Vladi omogoča povsem prosto arbitrarno presojo, ali bo izbrane zdravstvene storitve določila neposredno na predlog ministra ali pa na predlog zavoda.

Opozarjamo, da je takšna rešitev sporna z vidika načela pravne države in legalitete in zato je treba po mnenju Zakonodajno-pravne službe predlagano ureditev dopolniti in opredeliti v katerem primeru Vlada določi te storitve na predlog ministra in ne na predlog zavoda.

Ponovno smo opozorili na predlagano rešitev devetega odstavka, ki pooblašča Vlado, da lahko ukrep iz tega člena s sklepom še dvakrat podaljša. Takšna rešitev se v bistvu povzema še iz PKP zakonov. Ta rešitev pomeni, da se vladi omogoča odločanje o veljavnosti zakonske ureditve in v tem okviru o trajanju zakonskega ukrepa in vedno smo opozarjali, da je takšna določba sporna z vidika ustavnega načela pravne države, načela delitve oblasti in tudi načela legalitete in s tem v zvezi se tudi zastavlja vprašanje, kateri razlogi utemeljujejo predlagano rešitev oziroma zakaj zakonodajalec pred iztekom roka ne bi sam pretehtal okoliščin, ki utemeljujejo podaljšanje ukrepa po predlogu zakona.

V zvezi s prehodnimi določbami so naše pripombe ustrezno upoštevane, dodatno pa bi opozorila v zvezi z amandmajem, vloženim amandmajem in sicer v zvezi s tretjim odstavkom, ki opredeljuje poročanje, je treba opozoriti na neustrezno določeno obdobje poročanja za izbrane vrste zdravstvenih storitev, po tem členu se namreč lahko obdobje poročanja začne s 1. septembrom 2023, saj se takrat začne ukrep šele izvajati. Se pravi, ta odstavek je treba uskladiti s časovnico po predlogu zakona. S tem v zvezi pa je treba oziroma dodatno, ja, je treba s spremembo prvega odstavka uskladiti tudi prvi odstavek 2. člena, ki se nanaša na prehodno določbo za zavod, je treba prilagoditi spremembi prvega odstavka 15. člena zakona. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo sedaj predajam predstavniku Državnega sveta, gospodu Danijelu Kastelicu. Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednic. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani minister in državni sekretar, ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 9. seji 20. junija in se seznanila s stališči Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov ter Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje sta predlogu zakona izrekla podporo, hkrati pa pozvala k uvedbi vzporednih dodatnih ukrepov, ki niso finančnega značaja in ki bi lahko bistveno pripomogli k bolj učinkovitemu izvajanju spremenjenih zakonskih določb z namenom skrajševanja čakalnih dob. Zdravniška zbornica pa je predlogu zakona striktno nasprotovala, predvsem zato, ker ne omogoča vključitve tako imenovanih čistih zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev v izvajanje storitev za skrajševanje čakalnih dob. Člani komisije smo v razpravi pozdravili odločitev predlagatelja, da predlaga spremembe interventnega zakona glede na ugotovitve, da dosedanja ureditev ni bila v celoti učinkovita. Komisija opozarja tudi na to, da smo se s težavami s čakalnimi dobami soočili že pred pojavom covid-19, kot enega od možnih vzrokov smo prepoznali tudi demografske spremembe. Komisija s tem pozdravlja odločitev predlagatelja, da se ciljno usmerja sredstva za skrajševanje čakalnih dob, kjer so se, kot poroča pristojno ministrstvo, čakalne dobe najbolj podaljšale ravno pri storitvah, ki bi jih bilo najbolj nujno izvesti, medtem ko so se pri manj nujnih storitvah na primer ortodontija bistveno skrajšale. Pozvali smo tudi k prečiščenju vseh baz podatkov v zvezi s čakalnimi dobami, da se bo lahko realno cenilo stanje v zvezi s čakajočimi na storitve oziroma število storitev, ki še niso bile izvedene. Presenečeni smo bili tudi ob podatku, da v sistemu obstaja tri milijone tako imenovanih plavajočih napotnic, ki so izdane ali nikoli uveljavljene, kar je opozoril tudi že minister. Komisija prav tako meni, da bi bilo treba nujno izboljšati organizacijo dela v javnem zdravstvu, tako na primarni kakor tudi na sekundarni in terciarni ravni. prav tako se strinjamo s predlogi Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, da bi bilo za učinkovito reševanje problema dolgih čakalnih dob treba pristopiti tudi k drugim ukrepom, na primer k prečiščenju seznamov čakajočih, zmanjšanju administrativnih obremenitev zdravstvenega kadra in z zagotavljanjem bolj predvidljivih procesov znotraj sistema. Prav tako smo ocenili, da bi se za večje spremembe v sistemu morali predhodno spremeniti tudi odnos posameznika in družbe do zdravja in zdravstvenega sistema nasploh, za zgled bi si morali vzeti države, ki stremijo k celostni obravnavi bolnika in posledično rešitve iščejo tudi na podlagi vključevanja komplementarne medicine v že obstoječe sisteme zdravljenja.

Glede vprašanja je vključevanja tako imenovanih čistih zasebnih izvajalcev skrajševanje čakalnih dob pa so člani komisije zavzeli različna stališča, po eni strani je bilo ocenjeno, da se čakalnih dob ne bo moglo učinkovito skrajšati brez vključitve vseh možnih kapacitet v zdravstvo, tako javnih kot zasebnih, in da je treba v osnovi razmišljati predvsem o tem, kako zdravstveni sistem organizirati tako, da bo vsak državljan lahko čim prej dostopal do ustrezne zdravstvene storitve in bil enako kakovostno obravnavan ne glede na vrsto izvajalca zdravstvene storitve, predvsem v primerih, ko lahko zakasnela oskrba pomeni grožnjo za posameznikovo življenje, po drugi strani pa je bila izražena podpora predloženi rešitvi, da se čiste zasebne izvajalce izključi iz procesa skrajševanja čakalnih dob, saj se je po uveljavitvi interventnega zakona izkazalo, da je ureditev vplivala na to, da javni zdravstveni zavodi, ki so dostopni za vse zavarovance, iz različnih razlogov niso imeli možnosti izvajati dodatnih storitev, predvsem zaradi odliva kadra k zasebnim izvajalcem. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje koncesij v zdravstvu, pri čemer je bilo opozorjeno, da v lokalnih skupnostih koncesionarji na primarni ravni v veliko primerih zagotavljajo dostopnost do zdravstvenih storitev, zato bi bilo pred kakršnimikoli posegi v ta segment izvajalcev zdravstvenih storitev temeljito premisliti. Komisija se je spraševala tudi o vzrokih za nastanek tako velikega razkola v zdravstvenem sistemu med javnim in zasebnim delom izvajalcev zdravstvenih storitev. V času pred pojavom covida se namreč nismo soočali s tako diametralno nasprotnimi stališči, kot se jih zaznava danes. Razpravljali smo tudi o možnih razlogih za trenutno precejšnje nezadovoljstvo pri zaposlenih v zdravstvu in ugotavljali, da ne gre zgolj za prenizka plačila za delo, ampak predvsem za nezadovoljstvo z odnosi v kolektivih.

Ocenjujemo, da bistvenega napredka pri reševanju aktualnih težav v slovenskem zdravstvu ne bo možno narediti brez usklajenega delovanja vseh deležnikov v zdravstvenem sistemu, tako različnih skupin zdravstvenih poklicev kot tudi državne in lokalne ravni. Zato smo pozvali tudi pristojno ministrstvo, da še bolj aktivno pristopi k predhodnemu usklajevanju vsebine zakonskih predlogov s področja zdravstva do te mere, da bodo ob vložitvi v zakonodajno proceduro že dobili dovolj podpore, da bodo nato tudi v praksi izvedljivi in učinkoviti. Sami pa smo podprli.

Hvala tudi vam za predstavitev.

Odpiram razpravo poslank in poslancev, in sicer razpravo o členih in vloženih amandmajih. Če dovolite, bi se najprej prijavila kar sama, da obrazložim amandmaje, in potem nadaljujemo z Ivo Dimic, ki se je že prijavila.

Torej, danes ste prejeli amandmaje koalicije. Naj takoj uvodoma povem, da do seje tudi na podlagi mnenja ZPS bomo vložili še dodatne amandmaje, ki bodo naslovili pomisleke, ki jih je predstavila uvodoma predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Amandmaji, ki jih je vložila koalicija, pa sledijo predvsem že podanemu mnenju Zakonodajno-pravne službe in tudi predlogu, ki smo ga prejeli s strani ZZZS.

Kar je, recimo, ena taka bistvena sprememba, je, da smo obstoječi zakon predvsem v spremenjenem 15. členu v prvem odstavku dopolnili na način, da smo črtali »prvi pregledi na«, torej, da smo pustili samo izbrane zdravstvene storitve, saj ocenjujemo, da s tem vseeno imamo nekoliko več več manevrskega prostora in da lahko Vlada z uredbo v bistvu v vsakem trenutku naslovi tiste zdravstvene storitve, kjer je recimo najbolj pereča problematika glede čakanja ali pa so zdravju najbolj škodljive.

Kar se tiče ostalih členov, pa tako, kot sem že uvodoma povedala, gre predvsem za spremembe tehnične narave in na podlagi predlogov, ki smo jih sprejeli, tako da ni bistvenih vsebinskih sprememb. In tako kot sem že povedala, zagotovo bo še amandma na seji Državnega zbora, ko bo ta zakon obravnaval, vsaj v delu prvega odstavka 15. člena, 9. in prehodnih določb. Zdaj pa dajem besedo poslanki Ivi Dimic. Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica, spoštovani minister, državni sekretar in vsi prisotni!

V Novi Sloveniji ves čas poudarjamo, da mora denar slediti pacientu. Če želimo skrajšati čakalne vrste, je nujno potrebno uporabiti vse kapacitete, ki lahko te čakajoče obravnavajo, ne glede, kje so, zato ker ti ljudje tudi plačujejo v sistem, v sistem, ki mu ne more zagotoviti v nekem normalnem obdobju, časovnem obdobju storitev, ki jo nujno potrebuje. Verjamem, da se vsi strinjamo danes tukaj, da tisti, ki je v čakalni vrsti in čaka nad dopustno dobo, da je njegovo zdravstveno stanje ogroženo, da ni šel v čakalno vrsto zato, ker bo čez tri leta potreboval storitev, ampak je šel zato, ker storitev potrebuje.

Zato smo v Novi Sloveniji pripravili in vložili amandma k 1. členu, ki govori o tem, da se v 15. členu zakona za prvim stavkom, kjer je pika, nadomesti z vejico in doda besedilo »izvajalci zdravstvene dejavnosti zunaj mreže javne zdravstvene službe, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, pa za plačilo izbranih vrst zdravstvenih storitev po tem zakonu po realizaciji z zavodom sklenejo pogodbo«.

Se pravi, naš amandma prinaša tudi, da se za obdobja, ki so navedena in tudi za tiste, ki so, bom rekla, kjer je čakalna doba na dopustno dobo najdaljša, uporabi tudi izvajalce, ki so čisti zasebniki. Zakaj to ločevanje, če pa imamo težavo s tem, da ljudje res čakajo nad dopustno dobo? Še več, če gre ta gospod, gospa čez mejo na Hrvaško, se tudi hrvaškemu zasebniku plača, a ne, lahko opravi to, našim če bi pa to storitev želel opraviti v Sloveniji, pa ne.

Tukaj ne vidim razloga zakaj vendarle tudi minister in tudi koalicija se ne gre nasproti temu, da te čakalne dobe skrajšamo, popucamo, po domače rečeno, in začnemo lahko na novo s sistemom kot je bil vzpostavljen, saj to je samo za določeno obdobje. Verjamem, da se jih je v čakalnih vrstah, ki čakajo, teh 141 tisoč, in kot kaže jih je vedno več, ker smo že imeli tudi zakon, kjer smo to pucali, pa nismo bili dlih najbolj uspešni, da seveda tudi to nekaj stane, ampak jaz še enkrat poudarjam, pacient ki vplačuje v sistem, ima pravico do storitve takrat, ko jo potrebuje, in če že za to pravico že dolgo čaka je prav, če se pogovarjamo kako bomo rešili, kako bomo pomagali našemu zdravstvenemu sistemu, da se uporabijo vse proste kapacitete v našem sistemu. In ne pristajam na to, da zato, ker je pa on zasebnik, pa mogoče ima možnost, da pa te storitve ne sme opraviti

Imamo razne primere, kjer včasih tudi sam lahko plačaš, ampak storitev, da je opravljena. Ravno te dni sem izvedela za eno storitev, kjer so pod nujno naši strokovnjaki, naši kirurgi priporočil eni pacientki, da storitev čim prej opravi, in da jo bo najprej opravila na Hrvaškem. Seveda je bila samo plačnica, ker jo ni bilo mogoče izvesti v Sloveniji, zato ker so tudi dolge čakalne dobe, in če želi svoje zdravje ohraniti, naj to opravi in je opravila, operacija je stala 6 tisoč evrov. Po prvem zahtevku je dobila vrnjenih 150, po drugem pa 450 evrov. Sem pa rekla, da ni bila dolga čakalna, ampak je reševala svoje življenje, svoje zdravje, ker je bila tako zahtevna operacija, in je bila edina možnost, da je šla na hrvaško stran. In zakaj ne bi, če je obstaja tak specialist, tak zdravnik v Sloveniji, zakaj ne bi bilo to možno narediti v Sloveniji. Ker je pa gospa zaposlena in plačuje že 35 let v namen, ker vsi to plačujemo, da ko bomo potrebovali zdravnika, ga bomo tudi dobili. Meni se zdi da če, se vsak pri sebi vpraša kaj je prav, kaj bi bilo potrebno narediti, da je odgovor povsem in vsakemu jasen. Da, kot sem rekla, za neko obdobje uporab…, uporabimo vse tisto, kar imamo, skrajš…, čakalne vrste, sem že večkrat povedala in v Novi Sloveniji ves čas poudarjamo, skrajša…, čakalne vrste, bodo skrajšali samo zdravniki in pa zdravstveno osebje, medicinske sestre, nihče drug, tisti, ki delajo v našem zdravstvenem sistemu. S tega vidika, pa sem že te dni že kar nekaj primerov naštela, s tega vidika mislim, da je, draga koalicija, dragi minister, res čas, da pristopimo celovito k reševanju. Celovito, ne, ni to, da ene možnosti ne uporabimo, ampak rečemo, za pol leta bomo uporabili vse možnosti in bomo popucali, bomo omogočili tistim, ki najdlje in kar je najbolj pereče, da se opravi, ne vem, v pol leta, do konca leta, ne pa z nekimi kaskadnimi sistemi in ne vem še s čim, kar smo poslušali že v zadnjih dveh, treh letih, štirih letih, ko bi že šlo, ko bi bila zadeva že rešena, pa smo rekli, ne, kaskadni sistem mora biti narejen, da bomo to rešili, pa se ni nič rešilo, pa se s tem kaskadni, mislim, da srečujemo, štiri ali pet let že delamo na tem. Res, lahko bi še marsikaj povedala, pa saj govorimo ta teden res že cel čas o razmerah v zdravstvu. Želim si, no, da bi vendarle na tej točki razumeli, da pomagamo tistim, ki, katerih zdravje in pa življenje je ogroženo in čakajo v čakalni vrsti nedopustno dolgo. Teh je 141 tisoč. Verjamem, da ne vsi enako zahtevno, ampak da se določenim, ki so seveda v tej čakalni vrsti, omogoči, da pridejo tako ali drugače do storitve. S tem, ko sem rekla tako ali drugače, je ali čim prej v javnem, samo spet je ta rek, kaj je to čim prej, oziroma da se uporabi vse proste kapacitete, ki jih naše zdravstvo ima. In seveda s tega naslova smo vložili amandma, še enkrat poudarjam in se nadejam, da vendarle smo toliko daleč že vsi in se poznamo in prišli in poznamo razmere, da se bo ta amandma podprl. Hvala zaenkrat.

Hvala za razpravo.

Se še kdo javlja k razpravi? Gospa Jelka Godec, izvolite.

Ja, v Sloveniji imamo po Ustavi in pa po zakonu zapisano, da gre za svobodno izbiro zdravnika. Ali, če želite drugače, javno zdravstvo je v bistvu tisto, ki omogoča svobodno izbiro zdravnika. Zdaj, prvo vprašanje je ali to v Sloveniji sploh drži. Jaz sem to vprašanje že večkrat postavila, odgovora nisem dobila. Torej ali to v resnici drži, ne? Drugo je seveda, da vsi pravočasno težimo ali pa težijo bolniki oziroma vsi bolniki pa državljani težijo k temu, pa tudi zdravstveni sistem, ministrstvo in upravljavci zdravstvenega sistema k temu, da vsi bolniki pridejo pravočasno do oskrbe, ki jo pač potrebujejo. Tretja stvar je, da vsak zdravnik lahko svobodno izbira, kje bo delal, torej pri kateremu delodajalcu in da vsak ima po Ustavi in zakonu možnost svobodne gospodarske pobude. To troje recimo je vprašanje, ki se danes pojavlja z amandmajem, ki, kot je rekla kolegica Dimic, ukinja oziroma briše ven možnost dela vseh zdravstvenih delavcev, zdravstvenih ustanov, torej celotnega sektorja, ki imajo seveda dovoljenje za delo, akreditacije in tako naprej. Torej, ali res sledimo tem trem točkam? To je retorično vprašanje, ker odgovor mislim, da je dokaj jasen. Potem so pa tukaj stvari, ki v bistvu spet sprožajo neke vrste konkurenčnost oziroma vprašanje konkurenčnosti v zdravstvu. Zdaj eni boste rekli, da pač so javni zavodi tisti edini, ki lahko opravljajo zdravstvene storitve, ki jih moramo v bistvu negovati, bom rekla, tudi napajati z denarjem. Jaz bi se lahko strinjala s tem, da seveda so javni zdravstveni zavodi oziroma javno zdravstvo tisto, ki ga moramo bogatiti, ki ga moramo ohranjati, ki ga moramo negovati, ki ga moramo nadgrajevati. Vendar je javno zdravstvo tisto zdravstvo, ki omogoča svobodno izbiro vsakega pacienta ali vsakega državljana. Pri nas tega ne poznamo in zato govorimo dostikrat oziroma lahko kar rečemo, da gre za čisto državno zdravstvo. To kar danes delamo oziroma kar mi je zelo žal, da je pač minister pristal na to ali pa je to pač njegova pobuda, da iz vsaj skrajševanja čakalnih dob umakne ta kaskadni sistem, da umakne vse tiste izvajalce, ki imajo akreditacijo, dovoljenja za delo, v bistvu negiramo konkurenco, v bistvu prehajamo v nek sistem, ki ga ne želimo. V sistem, ki vodi v, bom rekla, to, da tudi gre za neko delitev pacientov oziroma na tiste, ki si lahko zdravstvene storitve privoščijo ali doma pri zasebniku ali v tujini pri zasebniku, ker pač v javnem zdravstvu, tako opevanem javnem zdravstvu, ki to ni, ne pridejo na vrsto. Hkrati seveda torej deli na tiste, ki oziroma nekoč je bilo rečeno, da na desni strani želimo ameriški sistem, zdravstveni ameriški sistem, ampak nikoli tega nismo mi zagovarjali, zato ker to, kar se danes dogaja, gre za to. Torej, da bogati bodo prišli do zdravstvenih storitev, tisti, ki pa pač nimajo denarja, pač ne bodo in bodo čakali, da v državnem sistemu, v državnem zdravstvu dobijo oskrbo, ko jo bodo pač dobili. Zato ker to se dogaja tudi s tem, ko pač ukinjate dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obliki kot ga danes poznamo, ker ni bilo narejenih nekih, bom rekla, pregledov tudi ne, predvsem pa problem ni bilo naslovljen, kot vi pravite, problem modela financiranja zdravstva in se danes zadeve pač zapletajo še bolj kot so zapletene.

Zdaj rečeno je bilo, da prejšnji interventni zakon je pokazal tudi anomalije, ki se dogajajo v zdravstvenem sistemu. In te anomalije se zdaj s tem novim oziroma z novelo zakona odpravljajo. Ena anomalija, ki sem jo že tudi zadnjič opozorila, pa jaz mislim, da je bila pa posledica tega prejšnjega interventnega zakona, je radiologija v Celju. Danes kliniki v bolnici Celje, govorim zato za Bolnico Celje, ker sem tudi tam blizu doma, opozarjajo na to, da so okrnjeni programi, preiskave, tudi operacije rakavih bolnikov, zato ker enostavno ni izvidov slikovnih preiskav. Na urologiji opozarjajo na to, da nimajo izvidov oziroma ja, izvidov CT za sečila, recimo za ponovne preglede, ko gre za sum za maligna obolenja sečil, ledvic in tako naprej, da enostavno nimajo teh izvidov. Zakaj pa nimajo izvidov? Zato ker ni ljudi, ki bi izvide pisali. Kaj se je zgodilo z interventnim zakonom, pa tudi verjetno še zaradi česa drugega? Veliko teh specialistov, ki so pisali izvide, če po domače povem, je odšlo k zasebniku, odšlo enostavno. Zakaj? Ker so bila potem oziroma so tudi delno, bom povedala še zakaj so drugi odšli, delno zato, ker potem preko podjemnih pogodb je bilo plačilo ugodnejše, zraven je zasebni zavod, ki se bohoti zaradi tega. Namreč, ti radiologi odhajajo v ta zasebni zavod. Ta zasebni zavod prosi za dodatne programe, ker enostavno ne uspe več narediti vseh CT MR preiskav. V Bolnišnici Celje že nekaj tednov aparature samevajo, v kliniki nimajo izvidov. In mene zanima, če boste s tem interventnim zakonom naslovili, kot pravite, tudi te čakalne dobe, ki pa v bistvu niso nadopustno dolge? Vzrok ni seveda samo oziroma delno je interventni zakon, delno pa tudi očitno nesposobnost menedžiranja oziroma upravljanja storitev oziroma v bolnišnici. Torej, če rešujemo javno zdravstvo, javne zavode, zakaj dopuščamo takšne anomalije? To potem ni to, kar je bilo rečeno, da bo Cost benefit maksimalen. Je to res? Jaz mislim, da ne. In torej takšne anomalije, ki so se zgodile in se očitno bodo še dogajale, bodo pač pripeljale do tega, da bo, če karikiram, nekdo, ki pač sedi tule v dvorani, imel ta problem in ker v bolnišnici ne bo prišel na vrsto oziroma mu ne bodo omogočili izvida za pregled prostate oziroma ugotovitev, ali gre za maligno ali ne obolenje, odšel k zasebniku tam 100 metrov stran ali pa 2 kilometra stran, dobil izvid in potem si plačal operacijo.

Zakaj to delamo, ne vem. In s tem, s tem prvim interventnim oziroma drugim interventnim, ki je bil v veljavi, bi seveda stvari lahko tekle drugače, pa žal ste se odločili zdaj, da pač zasebniki ne smejo pomagati pri skrajševanju čakalnih dob, vsaj tukaj, da ne govorim seveda o konkurenčnosti v zdravstvu in tako naprej.

Zdaj, če se dotaknem samih amandmajev oziroma tega, kar se pač zdaj z novelo želi doseči, je prvo vprašanje, ki je, vprašanje je, če mi lahko odgovorite na tole, kdaj se ve, da je nek izvajalec zdravstvene storitve opravil celotni redni program storitev? Ker namreč po noveli zakona tudi že prej je lahko nek javni zavod opravil dodatne posege oziroma dodatne storitve, ko je opravil redni obseg programa zdravstvene dejavnosti. Kdaj je to, mene zanima. In da se plačuje po realizaciji oziroma po opravljeni storitvi. Po opravljeni storitvi plačajo samo zavarovalnice, dopolnilno zdravstveno zavarovanje. ZZZS ne plačuje po opravljenih storitvah oziroma plača po realizaciji ali pa po avansu.

No, še enkrat, vprašanje je, kdaj torej, ker imate v drugem odstavku napisano, »izvajalci lahko izvajajo zdravstvene storitve iz prejšnjega odstavka nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti, če so predhodno v celoti izpolnili redni program.«, redni obseg programa, zdaj pa mi povejte, kdaj to je.

Potem naslednje vprašanje je, kako veste oziroma kako vemo, vsi skupaj, kdaj je nek zdravnik opravil vse storitve v rednem delovnem času? Ker izven rednega delovnega časa potem lahko skrajšujemo čakalne vrste. Kdaj je, kdaj vemo, kdaj je, kdaj je tista, katera številka je ali pa, ne vem, na kakšen način se torej pač določi, da je nek zdravnik opravil vse storitve v svojem rednem delovnem času in potem lahko opravlja še ostale.

Zdaj, piše, da oziroma pohvalili ste se s tem, da ste dali ven prve preglede in da ste napisali, da za namene povečanja dostopnosti do zdravstvenih storitev in odprave oziroma skrajševanja čakalnih dob za izbrane vrste zdravstvenih storitev, za katere se vodi čakalni seznam, se pač izvajalcem v okviru zmogljivosti zagotovi plačilo storitev po realizaciji brez sklenitve posebne pisne pogodbe. Prej je bilo rečeno, da se bodo te zdravstvene dejavnosti, ki pač oziroma pardon, zdravstvene storitve, ki se bodo plačevale še izven rednega programa, da bodo tiste, ki so najbolj škodljive za človeka oziroma pacienta oziroma kjer se najdlje čaka. Katere pa so najbolj škodljive za pacienta? Za mene je lahko najbolj škodljivo to, da, ne vem, se mi na palcu od noht ali kako se reče, za noht… Kaj je najbolj škodljivo za pacienta? Za vsakega pacienta je nekaj drugega škodljivo, vsekakor se lahko strinjamo, da so to rakava obolenja, da so tista, ki so najbolj škodljiva. Lahko je, ne vem, bolečina v hrbtenici, ne moreš hoditi, je za tebe škodljivo, greš v bolniško in tako naprej.

Torej, to so preveč splošne besede v zakonu, ne, edino, če pač se vam to zdi smešno in čudno, ampak to so stvari, ki me zanima, ker o tem bo odločala Vlada, sicer na predlog zavoda in kjer se najdlje čaka. Ali ne bi raje naslovili tam, kjer so najdaljše oziroma nad dopustno dolgo čaka. Zdaj je pa vprašanje, kaj pa nad dopustno dolgo čaka. Imate 10 izvajalcev, pri enem izvajalcu se pride na vrsto recimo v 14. dneh, pri drugih pa 500 dni, pri ostalih devetih pa 500 dni. Ali imamo tukaj naj…, naj…, torej, da se čaka nad dopustno dolgo? Zato, ker še vedno rečete, pri devetih ne moreš priti na vrsto, pojdi k tistemu prvemu. Imamo kakšno Mediano, imamo kakšno Gaussovo krivuljo in tako naprej, s katero bomo določali kaj je tisto, katere so tiste storitve, ki se bodo financirale. Sicer to prepuščate ZZZS, kajne, in Vlada bo glede na predlog ZZZS to določala. Pa vendar je to vprašanje. In tako kot je bilo prej izpostavljeno, je problem te izjeme, ko minister lahko tudi sicer na predlog ZZZS sam oziroma Vlada na predlog ministra sprejme vrste zdravstvenih storitev, s katerega se bo pač to plačevalo.

Jaz bi tu opozorila na eno stvar, ki sem jo opozarjala že v času sprejetja interventnega zakona. Zdaj ne vem, mislim, da je bil prvi ali, saj zdaj ne vem, nisem točno prepričana, no, prvi ali drugi, ki je govoril o splošnem dogovoru, kjer je bilo rečeno, da če ZZZS in vsi ostali akterji ne sprejmejo dogovora v doglednem času, da to naredi Vlada. To se zdaj dogaja – Vlada vlada uredbami. In več ni tega dogovora, namreč, ker Vlada določi, kaj se bo plačevalo v rednem programu. Tam se je sicer napisalo, da v primeru, če, ne vem, se zgodi to in ono, tu pa niti ni napisano, kdaj v bistvu je minister tisti, ki to prevzame oziroma da sam predlaga. Potem je napisano, da se da - zdaj pa ne vem, če je to že v temu noter tudi -, da se da v pregled… aha, da se da v seznanitev Zdravstvenemu svetu. No, to ste sicer malo popravili, ker prej je pisalo, da da mnenje tudi Zdravstveni svet, ki pa ni obvezujoč. Vlada ni obvezana, da to spoštuje. Sploh ne vem, zakaj to noter pišete, to je to brezveze; če Zdravstveni svet nima kaj povedati zraven, potem to niti nima smisla.

Torej, vprašanja. Moram reči, da to, kar zdaj delate, minister, ne vem, no, zakaj ste opustili misel na to vključevanje vseh možnih kadrov v skrajševanje čakalnih dob, vsaj v tem delu, no, če že v drugem koalicija ne stoji. Sicer smo zadnjič slišali, zato ker se koalicija s tem ni strinjala že prej, se zdaj to umika. Ne vem, zakaj ste prej dva interventna zakona soglasno podprli, če se s tem ne strinjate. Mogoče tisti, ki tu sedite, ravno niste srž problema, je pa to dosti žalostno, da pač zdaj res gremo nazaj v leta, ko se bo svobodna gospodarska pobuda in vse ostalo seveda tudi, bom rekla, zatajilo.

No, še eno vprašanje, zakon se začne uporabljati s 1. septembrom 2023, torej, do takrat bo veljal še star interventni zakon. In glede na tretji odstavek 15. člena veljavnega zakona me zanima, ali boste izvedli drugi, tretji odstavek 15. člena, torej, boste vključili do 1. septembra še vse zasebnike, potem boste pa rekli, s 1. septembrom, zdaj pa konec. Vmes, seveda, pa imate tudi zapisano, da v izvajanje zdravstvenih storitev iz prejšnjega odstavka izvajalec zdravstvene dejavnosti s koncesijo ne more vključiti zdravstvenih delavcev, zaposlenih pri javnih zdravstvenih zavodih. To je bilo tudi v prejšnjem interventnem zakonu problem. In potem, ko so šli izvajalci, kot se temu reče, v luft, so prišla neka navodila z ministrstva, da to pač ne drži, da to ne gre – zakaj? -, zato, ker so se zavedali nečesa, ker pri koncesionarjih imaš zaposlene pa zdravstvene delavce, recimo, ki delajo v bolnišnici tudi in imajo naročene paciente. Kdo bo te paciente prevzel, če zdaj več ti zaposleni, ki so zaposleni v javnem zavodu, ne smejo delati pri koncesionarju? Kdo bo delal te bolnike? To je spet, bom rekla, omejevanje svobodne izbire dela, svobodne gospodarske pobude in tako naprej. Torej, do 1. septembra boste vključili zasebnike, potem jim boste pa rekli, zdaj pa dosti, s tem, da morate seveda še prej sprejeti sklep Vlade, pa zavod mora v tridesetih dneh narediti razpis in tako naprej. Tako da pričakujemo seveda izvršitev tega tretjega odstavka 15. člena, kajti datum za izvršitev tega je bil 31. marec 2023. Hkrati vam koalicijska pogodba v okviru zdravstvenega dela govori o tem, da v bistvu… Lahko vam preberem: »Na podlagi interventnega Zakona o zdravstvu bomo sprejeli aneks k splošnemu dogovoru, v katerem bo določeno, da se vse storitve plačujejo po opravljenih storitvah. Storitve lahko opravijo vsi izvajalci, ki se prijavijo v sistem. Zaradi ogromnega števila ljudi, ki nimajo primerne oskrbe, je treba aktivirati vse potenciale zdravstvenega sistema, ki so na voljo. Storitve se bodo delile kaskadno, najprej razpis samo za javne zavode, čez tri mesece za koncesionarje in nato okvirno čez tri mesece za zasebnike… » in tako naprej.

Moram reči, da bom glasovala oziroma naši poslanci bomo glasovali proti tej noveli. Glasovali smo že proti interventnemu zakonu tudi, saj smo vam povedali, zakaj. In tudi problemi, na katere smo takrat opozarjali, so se zgodili. Jaz mislim, da s tem, kar… Torej, odgovore bi sicer želela na to, kdaj bomo vedeli, da je nad rednim obsegom programa, katere so pač tiste storitve, ki jih boste naslavljali, kot pravite, katere so najbolj škodljive, in ali gre seveda tudi za… kdaj govorimo o nad dopustno dolgo čakajočih, če imamo deset izvajalcev, eden ima normalno čakalno dobo, drugih devet pač ne. In pa zakaj izključujete, osnovno vprašanje je to, zakaj izključujete vse kadrovske potenciale za skrajševanje čakalnih dob. Osnovnih problemov, ki so, se pa itak ne rešuje s tem interventnim zakonom. Je pa problem modela financiranja, upravljanje in tako naprej. Tako je kar veliko stvari, pa jaz mislim, da boste v septembru prišli z novim interventnim zakonom, ker boste ugotovili, da to ne deluje.

Hvala.