Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam! Začenjam 16. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da smo prisotni vsi člani odbora, torej, nihče ni zadržan, razen kolegica Iva Dimic, ki jo nadomešča… Nimamo nadomestila za kolegico Ivo Dimic. Imamo pa še dve pooblastili, in sicer Monika Pekošak nadomešča poslanca Roberta Janeva, kolega Darko Krajnc pa kolegico Vero Granfol. S sklicem seje ste prejeli dnevni red, in sicer, imamo eno točko, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA.

Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer: predlog zakona, zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora, skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem, mnenje Vlade, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, predlog amandmaja k predlogu zakona, ki ga je posredoval Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, pripombe Mestne občine Ljubljana.

K tej točki dnevnega reda so vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica, zato ne bom brala.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 43. seji, 6. junija letos, odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika.

Rok za vlaganje amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona. Amandmaje so vložili: Poslanska skupina Svoboda, Poslanska skupina Socialnih demokratov in Poslanska skupina Levica.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja, kolegu Gašperju Ovniku.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani minister, predstavniki Državnega sveta, lep dober dan!

Koalicijske poslanske skupine smo pripravili novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in jo po skrajšanem postopku vložile v zakonodajni postopek dne 25. 5. 2023.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je tako imenovani sistemski zakon na področju vzgoje in izobraževanja in ureja pogoje za opravljanje in način upravljanja ter financiranja na področjih predšolske vzgoje, osnovnošolskega, glasbenega, srednješolskega in višjega strokovnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih. Med drugim ureja tudi sestavo izobraževalnega programa, ki obsega splošni in posebni del, posodabljanje javno veljavnih programov, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zaposleni strokovni delavci, in ustrezno pedagoško, pedagoško andragoško oziroma specialno pedagoško izobrazbo; slednje je predmet zakonodajne spremembe, ki jo boste obravnavali danes. Menimo namreč, da je treba v delu, ki ga določa posebni del izobraževalnega programa, k obstoječim sestavinam dodati tudi druge programske dokumente, ki urejajo vsebino in obseg programskih elementov. Na ta način se vzpostavlja podlaga, da bodo ti dokumenti v posebnem delu izobraževalnega programa urejali vsebine ali oblike izvajanja izobraževalnega programa, ki predstavljajo programske elemente, vendar njihov status, umeščenost v predmetnik in organizacije izvajanja ni določen z učnimi načrti, predmetnim katalogom znanj ali izpitnim katalogom. Prav tako zakon dopolnjujemo z možnostjo, da minister s sklepom odloči, da šole in vrtci, ki v poskusu izvajajo nov programski element ali novost, tega izvajajo pod enakimi pogoji kot v času poskusa, in sicer do izteka naslednjega šolskega leta po zaključku poskusa, če javni zavod uvedbo novega programskega elementa ponovno predlaga. Izdajo sklepa bo mogoče premostiti med obdobjem poteka poskusa do formalno sprejete novosti.

V izobraževalnem sistemu novela ureja dokazovanje znanja slovenščine kot učnega jezika. Obvladovanje slovenščine kot učnega jezika strokovnega delavca se preverja s strokovnim izpitom. Kandidat za strokovnega delavca, ki ni pridobil izobrazbe v Republiki Sloveniji, bo moral uspešno opraviti preizkus znanja slovenskega jezika; obseg, vsebino in način preizkusa bo določil minister.

S predlagano spremembo se z namenom odprave administrativnih ovir skrajšuje tudi postopek sprejemanja podzakonskega predpisa, s katerim minister določi izobrazbo, saj strokovni svet že v postopku sprejemanja izobraževalnih programov določi posebni del programa, ki je podlaga za določitev izobrazbe. Zato menimo, da ni potrebno, da bi strokovni svet naknadno podal še mnenje glede predloga pravilnika, s katerim minister določi izobrazbo strokovnih delavcev.

S predlagano spremembo bi bila priznana tudi pridobljena pedagoška, pedagoško andragoška oziroma specialna pedagoška izobrazba v primerih, ko so v univerzitetni študijski program prve stopnje vključena pedagoška, pedagoško andragoška in specialno pedagoška znanja v obsegu šestdesetih kreditnih točk po ECTS, s katerim se pridobi strokovni naslov profesor. In nenazadnje novela določa dodatno ureditev zaposlovanja strokovnih delavcev, ki ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta, ki bo širila nabor potencialnih strokovnih delavcev. Predvidena rešitev omogoča zaposlitev strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja za določen čas, čas z možnostjo sklenitve zaposlitve za nedoločen čas brez javne objave, če posameznik v nekem postavljenem roku ob sklenitvi pogodbe izpolni manjkajoče pogoje za zaposlitev. Tako bo lahko delodajalec s kandidatom, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa opravljenega strokovnega izpita, sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh let. S strokovnim delavcem, ki v roku dveh let od sklenitve pogodbe opravi strokovni izpit, se ob izpolnitvi pogojev sklene pogodba za nedoločen čas brez javne objave. S kandidatom, ki izpolnjuje pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, nima pa pridobljene ustrezne pedagoške, pedagoško andragoške ali specialno pedagoške izobrazbe, pa bo lahko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas treh let pod pogojem, da se strokovni delavec v roku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem odstavkom vpiše v ustrezen študijski program za pridobitev pedagoške, pedagoško andragoške ali specialno pedagoške izobrazbe, sicer mu pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha naslednji dan po preteku enega leta od sklenitve. S strokovnim delavcem, ki v roku treh let od sklenitve pogodbe pridobi ustrezno pedagoško, pedagoško, andragoško in specialno pedagoško izobrazbo in opravi strokovni izpit, se sklene pogodba za nedoločen čas brez javne obravnave. Predlagana sprememba po mnenju predlagatelja predstavlja majhen, a pomemben korak pri reševanju kadrovske problematike na področju vzgoje in izobraževanja, za katero vemo, da postaja vse večji izziv.

Dodajamo še, da predlog zakona ne bo imel finančnih posledic za državni proračun ali druga javna finančna sredstva.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi tebi.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ministru dr. Darju Feldi.

Spoštovani poslanci, spoštovani predstavnik Državnega sveta! Vlada podpira te spremembe, zaradi tega, ker smo se pravzaprav znašli v takem sistemu, da, prvič, imamo pomanjkanje kadra, zlasti se to kaže v srednjih poklicnih šolah, zaradi tega, ker tam seveda potrebujemo dejansko neka specialna znanja nekih področij in večinoma so to kolegi, ki so zaposleni v gospodarstvu ali pa v negospodarski dejavnosti, ampak ne na področju šolstva, in ki so potrebni seveda zato, da dajejo svoja znanja naprej srednješolcem. Zato tudi dajemo to možnost, da lahko v treh letih opravijo, če nimajo še nobenih pogojev, skratka, niti pedagoško andragoške oziroma specialno andragoške izobrazbe, če pa to imajo, potem pa imajo v krajšem času za opraviti samo še strokovni izpit. Na ta način verjamemo, da se bo marsikateri, ki sedaj ne deluje šolstvu, odločil, da gre na področje šolstva in s tem tudi zapolnil vrzeli, ki jih imamo ravno na tem področju.

Drugi del je pa pravzaprav to, kar je v nekem smislu nekako mogoče ena luknja v našem sistemu, da če delamo nek eksperiment v šolstvu, da preizkušamo neke nove metode ali pa nove načine dela, da potem v resnici, ko se konča eksperiment, v bistvu se pojavi luknja enega leta, ko je treba urediti vse potrebno, da nekako to uvedemo v redni šolski sistem, seveda, če se izkaže kot dober v času eksperimenta. No, in ta drugi del pravzaprav nam omogoča, da ne bi prekinili s tem, ker seveda s tem pridemo do težav, da na tistih šolah, kjer to že teče kot eksperiment, bi potem zaradi tega enoletnega odloga izgubili kadre, ki so že dejansko zaposleni, bi verjetno šli kam drugam in potem bi jih s težavo spet dobili nazaj v šolstvo, da bi delali pač tisto, za kar smo se v bistvu odločili, da je dobro in da bomo nadaljevali nekako v vsem šolskem sistemu in ne samo na nekaterih šolah kot eksperiment.

Torej, Vlada, ponovno poudarjam, podpira te spremembe Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, zaradi tega, ker nam v tem hipu dejansko pomaga premostiti določene težave. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa besedo dajem predstavniku Zakonodajno-pravne službe, gospodu Galu Gračaninu.

Najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških nalog pripravila mnenje o predlogu zakona z vidika njegove skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom ter z zakonodajno tehničnega vidika. ZPS je v mnenju opozorila na nekatere pomanjkljivosti predloga zakona, ki pa jih predlagani amandmaji koalicije naslavljajo, zato ZPS k predlogu zakona nima pripomb.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, gospodu Branimirju Štruklju.

Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Torej, komisija je novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja podprla, hkrati pa izpostavila nekatere probleme, ki jih vidimo pri tej noveli zakona, in podprla tudi amandma, ki ga je predlagal SVIZ Slovenije; o tem bom, če boste dovolili, potem kasneje nekaj več povedal kot predstavnik SVIZ.

Žal sem danes nekako dvakrat, to se mi ne zgodi prav pogosto, ampak komisija je v vsakem primeru ob vseh problemih, ki jih trenutno slovensko izobraževanje ima, podprla tudi te razloge, ki naj bi pripeljali več strokovnjakov in strokovnjakinj v izobraževalni sistem. Minister je omenil zlasti v tistem delu učiteljic in učiteljev, ki prihajajo iz gospodarstva oziroma bodo šele postali učitelji, kar je tudi eden od problemov te spremembe. Gre zlasti za strokovnjake na različnih področjih, inženirje, farmacevte, pa informatike, skratka, vse tiste, ki zlasti v srednjih šolah poučujejo strokovno teoretične predmete, pa niso, ko so končevali študij, pridobili pedagoško andragoške izobrazbe. Kot veste, je to nujen pogoj za to, da lahko nekdo poučuje, kot je danes zapisal eden od dnevnikov. Ni nujno, da je dober inženir hkrati tudi dober učitelj in iz tega razloga tu vidimo težavo, zlasti komisija jo vidi pri argumentaciji, ki jo je sam predlagatelj izpostavil, namreč predlagatelj obakrat, ko govori o razlogih za spremembo, govori o pomanjkanju učiteljev. Zdaj logičen sklep je naslednji. Če je to edini razlog za to, da se podaljšuje čas pedagoško-andragoške izobrazbe in predlagatelj verjame, da je to ukrep s katerim se bo ta problem odpravil, potem ni nobenega razloga, da je to trajno, trajna sprememba, ampak je začasna, dokler imamo neko patološko stanje v pomanjkanju učiteljev in učiteljic. Tako da, že iz tega razloga bi bilo smiselno upoštevati SVIZ-ov amandma, ki tukaj časovno, čas ko je to podaljšanje pridobitve pedagoško-andragoške izobrazbe, se podaljšuje, mogoče. Naj tukaj opozorim, da imamo eno podobno že izkušnjo, kaj je, ko takole narediš. To je začasen ukrep pri dveh otrocih več v vrtcih, ki gredo nad normativ. Ta začasen ukrep traja že 20 let, zato ker ni bil v prehodnih določbah, ampak je bil v samem telesu zakona, in tudi ta predlog je v telesu zakona, ki pa v resnici dela nekaj kar je pa skrajno problematično, to je, da relativizira pomen pedagoško-andragoške izobrazbe. Namreč, če nekdo, ni potrebno, da naredi to v enem letu, ampak v treh, se zdi kot da se pomen tega kar je bistveno za izobraževanje, to pa ni obvladovanje nekega predmeta, matematike, tujega jezika, kemije ali česarkoli, to je nujni pogoj, ampak bistveno je obvladovati pedagoških, didaktičnih, metodoloških prijemov, te se pa naučiš skozi izpite, ki jih narediš, pedagoško-andragoške. In seveda, ker je ta, žal, predlog, torej predlagatelj dopušča tudi veriženje. Namreč, jaz grem na eno šolo kot inženir, pa grem, sicer se prijavim na fakulteto, potem po treh letih pa ne opravim 60 kreditnih točk in grem preprosto čez tri leta na naslednjo šolo, kar pomeni da, tako počasi, po desetih letih, saj kdo pa, zakaj bi bila pa pomembna ta pedagoško- andragoška izobrazba. Nima tega, je žal, tega v besedilu ni tako. Celo več je, vprašanje je celo nejasno okrog tega, ali lahko na isti šoli ponavlja to ali ne. To ni zapisano po treh letih, ko ne naredi, povsem jasno na tej postavki. In seveda, iz tega razloga, če mislimo resno, da rešujemo problem pomanjkanja, bi bilo smiselno reči, dajmo poskusiti za pet let v prehodnih določbah, če bodo razlogi odpadli, zakaj bi problematizirali težo pedagoške in andragoške izobrazbe, ki je pomembna za poučevanje, ključna. Učitelj je tisti, ki obvlada, bom rekel, stroko poučevanja in vzgajanja, ne tisti, ki je dober v kemiji. To je nujno. Da je dober v kemiji, ampak mora poučevati znati, in tukaj se žal predlagatelj, pomen te izobrazbe v resnici relativizira.

Zdaj v diskusiji je postalo tudi nekoliko, bom rekel, vprašljivo, ali ni predlagatelj preoptimističen, ko ocenjuje, da bomo mi dodatne inženirje iz gospodarstva dobili zato, ker mu bomo za tri leta podaljšali čas, ko bo lahko opravil pedagoško-andragoško izobrazbo, zraven ima pa ta inženir ta trenutek dvakrat ali pa trikrat višjo plačo kot učitelj. Ali ni to ključni razlog za to, da teh inženirjev ne dobimo v srednje izobraževanje, ker so pač bistveno, bistveno bolje plačani kot učiteljev.

Naj vam mimogrede povem, da je ta trenutek neto plača, nekoga, ki je naredil univerzo in potem še eno leto opravljal strokovni izpit, skratka po 19. letih izobraževanja, tisoč 60 evrov neto. Tisoč 60 evrov neto. In zdaj si predstavljajte inženirja, ki mora imeti pa zelo hudo izraženo, zelo hudo izražen pedagoški eros, da bi pustil službo za 3 in toliko tisoč evrov in prišel učit na eno srednjo šolo zaradi tega, ker mu bomo podaljšali namesto iz enega leta pedagoško-andragoške izobrazbe na tri. Tako, da tu, ampak se ne norčujemo, vemo… Karkoli bo prispevalo k temu, da se zmanjša, da se zmanjša primanjkljaj učiteljstva, saj veste, zdaj lovimo študente po ulicah in jih za roko vlečemo v razrede, ki ga prvič vidijo od znotraj, kaj šele, da bi imeli kakršnokoli izkušnjo, ampak podobno je z nekim inženirjem, ki prvič pride v šolo, in zdaj mu bomo pustili, da bo tri leta učil ali pa šest ali pa devet brez. Zdaj, zaradi tega je ta zakon brez finančnih posledic, ker je pa zraven pa še ena, po mojem, nedopustna reč, ki se dogaja tem, ki pridejo iz gospodarstva, zdaj jih ni, da morajo pedagoško-andragoško izobrazbo, ki jo morajo opraviti, sami plačati, čeprav pridejo v interesu delodajalca, ravnatelja šole in ga ne plača, jim teh 60 kreditov ne plača delodajalca, ampak ga mora iz svojega žepa plačati. Tudi to je eden od razlogov zakaj je vprašljivo, da bi prišli, in s tem v zvezi še enkrat pozivamo, komisija je soglasno prevzela ta amandma SVIZ in predlaga predlagateljem, da ga upoštevajo. Dajmo za 5 let, ko bi moralo biti dovolj, da se ta situacija izboljša, ne pa da delamo neko trajno, vprašljivo potezo, ki je, kar se tiče kakovosti izobraževanja, absolutno vprašljiva. Absolutno vprašljiva.

In zdaj, če grem še na drug del, zelo na kratko, ker bo verjetno predstavnica ljubljanske občine, gospa Fabčič,

to tudi sama predstavila. Mi smo tudi poslušali pobudo ljubljanske občine, kjer bi v ZOFI lahko obstala možnost, da se združujejo vrtci v eno večjo enoto. To smo naslovili na ministrstvo, da naj premisli okrog tega. Ni, ni predmet, saj vsi vemo, ampak ker je bilo v razpravi, pa tudi kar se tiče koncesij za tiste pedagoške prakse, kot so Montessori in pa in pa Waldorfska, ki niso v enakem položaju kot tiste zasebne šole s koncesijo, ki imajo javno veljavno izobrazbo, prav tako vprašanje, bom rekel, gospodarjenja s koncesijami, preneseno na občine. Naslovili smo poziv ministrstvu, naj premisli, ali so ti predlogi smiselni. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj, da se malo oddahnete, vas pustim, bom dala besedo najprej predstavnici Združenja mestnih občin Slovenije in potem vam še enkrat.

Izvolite, gospa Marija Fabčič.

Lep pozdrav v imenu Združenja mestnih občin Slovenije in Mestna občina Ljubljana.

Na samo novelo zakona nimamo pripomb, smo pa podali dva predloga, kot je gospod Štrukelj me že napovedal.

Prvi je ta, da se odpre 73. člen ZOFI, ki govori o tem, da je možno oziroma, ki ne dovoli podeljevanja koncesij za tiste programe - govorim predvsem za vrtce - za tiste programe, ki jih zasebniki izvajajo po posebnih pedagoških načelih. In sicer, naš predlog tako Združenja mestnih občin Slovenije kot Ljubljane je že dolgo časa znan pri zasebnih vrtcih, da se gre ta sistem voditi izključno preko podeljevanja koncesij in v tem kontekstu ob sedaj odprtem zakonu se nam zdi zelo, zelo smiselno, da se seveda odpre tudi 73. člen in se omogoči potem tudi možnost proste izbire za starše, da se lahko tudi podelijo koncesije tistim zasebnim vrtcem, ki izvajajo, recimo Montessori, pa Waldorfska, pa še marsikatero drugo pedagogiko, ki jo seveda predhodno potrdi strokovni svet in je seveda potem tudi veljavna v Republiki Sloveniji. Kot anomalijo bi povedala, da imamo na primer status waldorfske šole, ki ima status koncesijske šole, ki izvaja program po waldorfski pedagogiki, medtem ko vrtec, ki je v njena organizacijska enota, pa koncesije ne more pridobiti, ker trenutno tega zakon že 30 let ne omogoča. To je prva pobuda. In druga pobuda je, da se na enak način v sedmem členu ZOFVI ravno tako dodatno odpre, da se omogoči na enak način kot ima Ministrstvo za izobraževanje centre srednjih šol, tudi enak organizacijski in statusni položaj za javne vrtce, tako da bi lahko ustanovitelj ustanavljal centre na nek način holdinški, se pravi, da so skupne službe, kot je nabava, kot je finance, računovodstvo, to so tiste, vzdrževanje, pa še bi lahko naštevala, to so tiste dejavnosti v javnih vrtcih, ki jih morajo ravno tako ravnatelji, ki prihajajo iz vrst pedagoških delavcev, kar je seveda za pozdraviti in je tudi njihova vloga in bi morala biti predvsem pedagoška, tistega znanja, ki pa je primanjkljaj in ki mora biti zelo specialistično stanje, pa bi potem lahko prevzeli centri s svojimi specialisti. Hvala lepa.