Dobro jutro. Spoštovane kolegice poslanke, poslanci, predstavniki Ministrstva za zdravje, ostali vabljeni, lepo pozdravljeni na 18. nujni seji Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora, in sicer na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS.

Obveščam vas, da kot nadomestni člani na današnji seji sodelujejo poslanec Rado Gladek, ki nadomešča poslanca Zvonka Černača, poslanec Jani Prednik, ki nadomešča poslanko mag. Bojano Muršič in poslanec Andrej Hoivik, ki nadomešča poslanko Alenko Jeraj.

S sklicem seje dne 7. junija ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in sicer neuspeh 111 milijonov težkega ukrepa za skrajševanje čakalnih dob. Ker do pričetka seje ni bilo predlogov za širitev dnevnega reda oziroma za umik točke dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Zato kar prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA SEJE ODBORA - NEUSPEH 111 MILIJONOV TEŽKEGA UKREPA ZA SKRAJŠEVANJE ČAKALNIH DOB. Kot gradivo ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odbora z dne 2. junij 2023, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora in dodatno ste prejeli še gradivo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje in sicer današnjo prezentacijo z dne 15. 6. 2023, ki je tudi objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. K 1. točki dnevnega reda so bili vabljeni torej predlagatelji zahteve, Poslanske skupine SDS,, Vlada, Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni svet Republike Slovenije, Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvo, Strateški svet za zdravstvo in predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije, dodatno smo na sejo vabili tudi predstavnike Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato karr pričnemo z vsebino. Dajem besedo predlagatelju zahteve Poslanske skupine SDS, poslancu mag. Dejanu Kalohuu. Izvolite.

Predsednica, hvala lepa za dano besedo. Zdaj najprej pozdrav kolegom poslancem in poslankam, na drugi strani bi želel pozdraviti deležnike s strani Ministrstva za zdravstvo, zdaj kot vidimo, minister ni z nami, verjetno je upravičeno zadržan, predvidevam, noben še ni sicer rekel na to temo, boste pol povedali, prav tako ni predsednika Vlade dr. Roberta Goloba, tako da predsednika Vlade in podpredsednika Vlade smo seveda povabili s posebnim namenom, da tudi ona dva, bi rekel, kot vrhova in oblasti in če rečem navednica, zdravstvene oblasti pojasnita ta fiasko, ki ga bo danes obravnavala današnja točka, ampak kakorkoli, kdo je danes tukaj, prav lepo pozdravljam. Mislim, da je tudi Dr. Mirta Koželj z nami, tako, tudi vam lep pozdrav. Tako, da če sem koga spustil, se pa opravičujem.

Kot je rekla predsednica, tako je, naj vam naj vam najprej predstavim zahtevo naše stranke za sklic nujne seje Odbora za zdravstvo z obravnavo naslednje točke – neuspeh 11 milijonov težkega ukrepa za skrajševanje čakalnih dob. Uvodoma, zdaj sicer ministra nisem v to hotel povedati in front in face, se pravi v obraz, da ko spremljam te njegove, rečemo temu demage control tiskovne konference, se res vprašam, uvodoma, kdo mu to piar seveda svetuj. Jaz sem sam delal dolga leta v medijih, tudi sodeloval s piar agencijami in res na nek način se mi v tem pogledu smili, ker ocenjujem, da to niso tiskovke, ki naj bi preprečevale že neko narejeno škodo, ampak za tiskovke, ki to škodo samo še povečujejo. Tako, da to, ne vem, se boste verjetno sami pomenili med sabo na ministrstvu, ampak jaz sem si osebno izjavo ministrov 14. junija 2023 zavrtel nazaj petkrat, da sem dojel kaj je minister sploh dejal, ko je, citiram, rekel: »Zato, ker smo denar vložili v storitve, v dostopnost, v življenje pacientov in nikoli ni bilo rečeno s strani ministrstva, da bomo na ta račun drastično skrajšali čakalne dobe.« Petkrat se to replayam, se pravi, ni bila poanta tega interventnega zakona torej in vaših prizadevanj, da se bodo krajšale čakalne dobe, vsaj ne v drastičnem pogledu. 8. julija 2022 ste v luči predstavitve tega interventnega zakona, se pravi, poimenovali ste ga Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, dejali, to je minister dejal: »Z vsemi akterji smo iskali možnost, kako zdravstveni sistem približati ljudem. Ključno sporočilo je, da želimo močan javni zdravstveni sistem, v katerem bomo izboljšali dostopnost in skrajšali čakalne dobe.« Tukaj zdaj stavčne zveze, da bi drastično skrajšali, res da ni bilo, ampak poglejmo nadaljevanje. Tukaj sem jaz hotel ministra res reči, mi poslanci, glejte, pazimo na vsako izgovorjeno besedo, imamo težo v javnem prostoru, če jo postavim na 100 %, jaz mislim, da en minister Vlade ima 150 % to težo besed, se dejansko izvršuje kot zdravstveni minister, oblast in še na posebej delikatnem področju, kjer gre dejansko za življenja in na drugi strani tudi lahko smrti naših sodržavljanov. Se pravi, na eni strani imamo vprašanje smrti in življenj naših sodržavljanov, na drugi strani imamo težke milijone, se pravi, do tega trenutka jih niste skurili samo 111 milijonov v svojstvu skrajševanja čakalnih dob, ampak že ca 150 in gre za davkoplačevalski denar, ki so ga ti isti pacienti večinoma vplačevali v državni erar. Medklic na ta 8. julij, ko je gospod minister Bešič Loredan povedal, da nameravate skrajšati čakalne dobe, na isti dan sprejetja tega zakona na Vladi, je ta ista Vlada na seji imenovala gospoda Aleša Šabedra, ga zdaj pozdravljam, sem ga prej čisto ne spregledal oziroma pozabil omeniti, z zamikom na 14. julij, takrat 2022 ga imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Urada za nadzor kakovosti investicij v zdravstvu. Jaz zdaj gledam, da takrat na nek način, glede na to, da je gospod Šabeder že bil ne na vrstih funkcijah pomembnih v slovenskem zdravstvu, tudi je bil direktor UKC Ljubljana, jaz mislim, da takrat točno na ta presečni dan, 8. julij 2022 je bil na nek način konstituiran usoden dvojec z ministrom vred za slovensko zdravstvo, seveda v sodnem smislu, kar tudi dokazuje ta vajina skupno enoletna odisejada, da se prav nič ni zdravstvo premaknilo na bolje. To je sicer moja ocena, tudi ocena kolegov. Boste potem probali v svojem izvajanju verjetno kaj povedati, da temu ni tako, predvidevam. V skladu s tem interventnim zakonom naj bi vse sile po vaših besedah s strani ministrstva, tudi ministra Loredana Bešiča, usmerili v primarno zdravstvo. Potem je minister razlagal, da tam do približno sredine septembra 2022 želite najprej ugotoviti kakšno je pri čakalnih dobah dejansko stanje. Potem ste želeli v treh do šestih mesecih čakalne dobe skrajšati za 30% in potem citiram ministra: »V dveh letih naj bi se čakalne dobe tam, kjer so strašno nedopustne, skrajšale za 70 %.« Konec navedka. Potem je sledila tiskovna konferenca 10. julija, kjer je minister za STA spet razlagal, da na ministrstvu pričakujete, da se bodo na podlagi tega zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico in potem je slikovito navedel primer bolnikov in je dejal: »Če mora danes bolnik čakati pol leta in dlje na operacijo raka prostate ali raka na ledvici, ker ni urologov, bomo super uspešni, če to skrčimo na mesec dni, pa še ta en mesec je predolgo za bolnika.« s tem se strinjamo, ampak glede efikasnosti vizavi zakona pa seveda ni bilo nobenega učinka, vsaj ne za te bolnike.

Danes smo torej, spoštovani, 16. junija 2023. Minister Bešič Loredan se je spraševal sam sebe, če je ta zakon res zgodba o uspehu. Resnici na ljubo in tudi v skrb našim pacientom ga lahko verjetno vsi zdravo razumski, racionalni, ki si prizadevamo, da se bo naše stanje zdravstva izboljšalo, ga lahko označimo kot neke vrste katastrofa. Zdaj, ta karakterizacija tega zakona, ki je pač tudi naslavljala tako imenovani stresni test, če se malo figurativno izrazim, da stres ste seveda povzročili našim, žal slovenskim pacientom, ki so bili, jaz verjamem, v velikem stresu, bo še kakšen kolega kaj na to temo povedal, ko ima kakšnega svojca v tem trenutku v naših ustanovah, da so bili dejansko pod dodatnim stresom, ker so se jim preiskave in posegi odmikali v nove mesece, včasih celo v leta, kar je izredno žalostno ter zaskrbljujoče. Številke, spoštovani, ne lažejo, zdaj mi smo te vaše prve številke na osnovi zakona, ker vam je tudi z devetim odstavkom 15. člena nekako zapovedal, da nas seznanjate z analizami skrajševanja čakalnih dob v štirih obdobjih. Zdaj, prvo poročilo od obdobja od 1. septembra 2022 do 31. marca 2023 smo ga potem dobili na mize 18. aprila 2023, to je šlo za tako imenovano prvo poročilo o izvajanju ukrepa iz prvega odstavka 15. člena, kot je bilo rečeno, in za poučevalno obdobje oktobra 2022 do februar 2023 oziroma marec 2023. Odbor za zdravstvo je to vaše poročilo obravnaval na 16. nujni seji 11. maja 2023. Mi smo si seveda že takrat zelo detajlno pogledale in te vaše grafe, vaše navedbe in ugotovili, da na dan 1. september 2022 je bilo skupno število čakajočih za terapevtske diagnostične in postopke ter prve preglede 683.465, od tega 335.194 nad dopustno čakalno dobo. Na dan 31. marec 2023 pa je bilo skupno število čakajočih za terapevtske diagnostične in postopke ter prve preglede 715.441, od tega 381.937 čakajočih nad dopustno čakalno dobo. Govorimo seveda za obdobje, ko ste že 111 milijonov injicirali dodatnih finančnih sredstev v namenu skrajševanja čakalnih dob in v tem obdobju so se dejansko te čakalne dobe povečale, kar je seveda ravno tisto, kar nas je najbolj šokiralo, skoraj 50 tisoč pacientov več je na dan 31. marec 2023 na obravnavo čakalo nad dopustno čakalno dobo glede na 1. september 2022. Ko smo si pogledali mesečna poročila, ki so jih tudi dokaj dobro povzeli nekateri relevantni častniki v Sloveniji, med njimi tudi Finance, smo lahko ugotovili sledeče in se v bistvu potrjuje to vaše lastno poročilo. Na dan 1. oktober 2022 je bilo pri stopnji nujnosti zelo hitro na prve preglede, na dopustno dolgo čakalo 73 % vseh čakajočih, na terapevtsko diagnostične postopke pa več kot 14 dni čakalo 53 % vseh čakajočih na tej stopnji nujnosti. Navedeni odstotki so se v obdobju ukrepa iz interventnega zakona očitno povišali, saj so podatki na dan 1. maj 2023 naslednji: pri stopnji nujnosti zelo hitro in na prve preglede na dopustno dolgo čakalo 81 % vseh čakajočih, na terapevtsko diagnostične postopke pa je več kot 14 dni 63 % vseh čakajočih pri tej stopnji nujnosti. Zdaj, ker sem prej govoril o davkoplačevalskem denarju, se pravi, zdaj že lahko govorimo o 150 milijonih evrov, lahko verjetno vsi ocenimo, tudi vi, če ste vsaj malo samokritični, da ta poraba davkoplačevalskega denarja v svojstvu ukrepa za skrajšanje čakalnih dob ni dosegla želenega učinka, zato smo mi seveda pripravili dva predloga sklepov in vam bom jih sedaj, tudi vi ste jih prebrali, ampak zaradi javnosti še enkrat prebral. Predloga sklepov sta sledeča: torej prvi sklep: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da v 30-ih dneh pripravi novelo Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki bo vsebovala dodatne usmerjene ukrepe za tista področja prospektivnega programa, kjer se čakalne dobe kljub 111 milijonov težkemu ukrepu niso skrajšal. In drugi sklep, malo daljši: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da nemudoma pristopi k realizaciji tretjega odstavka 15. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki se glasi: če izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe do 31. marca 2023 ne zagotovijo zadostnega obsega odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo, kar Vlada ugotovi s posebnim sklepom. Zavod v nadaljnjih 60 dneh od izdanega sklepa izvede javni poziv, s katerim v izvajanje zdravstvenih storitev za namen odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob za posamezno vrsto zdravstvene storitve, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo, dodatno vključi izvajalce zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe. Izvajalci zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe izvajajo zdravstvene storitve, za katere obstaja čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. V izvajanje zdravstvene storitve iz tega odstavka izvajalec zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe ne more vključiti zdravstvenih delavcev, zaposlenih pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Vrste zdravstvene dejavnosti, podrobnejši postopek in merila za vključitev izvajalcev iz tega odstavka določi minister, pristojen za zdravje. Postopek financiranja, poročanja in nadzor nad izvajanjem zdravstvenih storitev ter tehnične pogoje za vključitev v poročanju izvajanja zdravstvenih storitev pa določi zavod. Zdaj naj še enkrat podčrtam vse navedeno. Zdaj vaš interventni zakon je jasno nalagal, to je bila zakonska dikcija, da pripravite analizo odprave oziroma skrajšanja čakalnih dob. Mi smo seveda pričakovali, da bo minister, gospod Bešič Loredan predstavil dejansko analizo z vsemi potrebnimi podatki in ugotovitvami, zdaj na katere je bilo res jasno, transparentno, kaj je recimo hipotetično tudi šlo prav pri tem vašem zakonu, predvsem pa kaj je šlo narobe, ker narobe je pa očitno šlo zelo dosti glede na drastičen poskok čakalnih vrst ter na kakšen način, spoštovani predstavniki ministrstva, boste ukrepali v prihodnje, da ko bomo imeli na mizi naslednja tri obdobja, da bomo dejansko vedeli, kje smo oziroma predvsem kje ste vi. Zdaj, jaz včasih, ko gledam ministra, ko gledam ministra, danes je sicer imel še eno priložnost, ne, ki ga sicer njegovi nekateri kolegi že sicer naganjajo iz funkcije, da bi pojasnil dodatno s številkami ta izkazani neuspeh, izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za državljane, pa bodo verjetno to kolegi elaborirali, tako da se mi res včasih zdi, da je cela ekipa nekako izgubljena v vesolju tega zdravstvenega ekosistema. Ampak glejte, spoštovani, zato ste tam, da rešujete te v nebo vpijoče zadeve.

In zdaj, da ne bom predolg v tem uvodnem delu, bi pa vseeno zaključil z mislijo dr. Erika Breclja, predsednika Strateškega sveta za zdravstvu. V včerajšnji Tarči je nekako v enem zamahu povzel, povzel tudi, kaj si vaši kolegi mislijo o vašem neuspešnem ministrovanju. Tako, tako je rekel, pa glede na to, da gre za vladni strateški svet, jaz dopuščam, da se boste v koaliciji zmenili, kdo zdaj koga predčasno kam naganja. Skratka, dr. Brecelj je takole dejal, navajam: »Podal je številne časovnice, vse so padle. Organizira tiskovne konference, na katerih megalomansko obljublja stvari s figo v žepu. Veliko je laži, veliko je laži, storjenega nič v enem letu. Jaz predlagam, da potegne zadnjo časovnico, upam, da mu bo ta uspela, in to je odhod iz Ministrstva za zdravje«. Se pravi, še enkrat, mi ne bomo tukaj zdaj posegali vaša koalicijska razmerja v vaše morebitne napenjanje mišic na tem področju, predvsem nas pa, kot rečeno, zanimajo, ti podatki so zaskrbljujoči. Kasneje v razpravi še bomo z določenimi še natančneje postregli vis a vis vaši odgovor, tako da predsednica, zaenkrat hvala lepa za posluh.

Hvala za predstavitev.

Besedo predajam predstavniku Ministrstva za zdravje, in sicer državni sekretarki Tjaši Vidic. Še prej pa naj povem, da so se opravičili tako predsednik Vlade kot tudi minister za zdravje. Izvolite, državna sekretarka.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica odbora in lepo pozdravljeni vsi vabljeni.

Današnjo nujno sejo Odbora za zdravstvo na Ministrstvu za zdravje razumemo kot nadaljevanje razprave po obravnavi poročila o izvajanju ukrepa iz prvega odstavka 15. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema za obdobje od oktobra 2022 do februarja dva 2023 in menimo, da je dobro, da smo ponovno skupaj danes in da tako celotna politična javnost kakor stroka, ki je danes povabljena in obžalujem, da se niso odzvali vabilu, ker verjamem, da bi bila razprava bistveno bolj plodna tudi z njihovo prisotnostjo, da razpravljamo o teh pomembnih vprašanjih. Namreč le skupaj s širšo družbeno, strokovno in politično razpravo bomo lahko naslovili vse nakopičene težave in anomalije zdravstvenega sistema. In dovolite mi, da citiram ministra: le s širšim družbenim konsenzom bomo lahko prišli do prenove zdravstvenega sistema, ki si ga naši državljani zaslužijo. Današnja razprava je zlasti namenjena razpravi o ukrepu, ki je izvajanje in plačevanje zdravstvenih storitev odprl v javni zdravstveni mreži, ki jo sestavljajo javni zdravstveni zavodi in koncesionarji, tako da ni bilo omejeno na določeno število storitev, in to bom povedala z namenom, pa mi dovolite večkrat slišan argument in namerno uporabljam zelo splošne besede, sicer, da ne bomo slišali argumenta s strani izvajalcev, oktobra recimo, kako bi sicer oni lahko še izvajali operacije, ampak jih ne morejo, ker nimajo za to plačanega programa. Nadalje bi želela posebej poudariti splošni namen interventnega zakona. Naslov zakona ni bilo skrajševanje čakalnih dob, to je bil eden od namenov. Predvsem bi želeli poudariti, da je namen zakona interventnega, ki je bil sprejet, bil stabilizacija zdravstvenega sistema. Pa na tem mestu sama ne bom razpravljala o številkah, ker bom za to predala besedo strokovnjakom z Ministrstva za zdravje. In o tej stabilizaciji in o tem namenu se dajmo danes pogovarjati. Dovolite mi, da povem, da zdravstveni sistem ima zelo veliko deležnikov, ampak pomembno je omeniti ključne tri in to so a splošno spet povedano, bolnik, zdravnik in plačnik. Naloga ministrstva je, da z ustreznimi ukrepi omogoča, da ta sistem deluje, torej da bolnik dobi storitev, ki jo in ko jo potrebuje, in da zdravnik, in to posebej poudarjam, z ustreznimi ukrepi upravljanja s strani vodstva lahko opravi svoje poslanstvo in delo, za katerega je zaposlen, in sicer tako, da ga opravi učinkovito, hitro in zlasti kakovostno in da to zavarovalnica plača. Oženje razprave zgolj in izključno na zakonodajni ukrep brez širše razprave ali so izvajalci, torej javni zdravstveni zavodi in koncesionarji naredili vse, kar je v njihovi moči, s polno odgovornostjo in znanjem ter vsemi vzvodi, ki jih zakonodaja že dopušča, da bi pomagali in sodelovali pri tej stabilizaciji zdravstvenega sistema po COVID-19 epidemiji, ki je dokazano zmanjšala dostopnost in število opravljenih storitev ne samo v naši državi ampak po celotni Evropi in širše v svetu, ter ali je zavarovalnica poleg plačila storitev opravila analizo učinkovitosti in produktivnosti storitev in izvajalcev, torej storitev, ki jih je plačala, tako imenovana aktivna vloga ZZZS kot kupca, ja, to nas bo skupaj s konsenzom pripeljalo do izboljšanih ukrepov, ki bodo našim državljanom zagotovili zdravstvene storitve, ki si jih zaslužijo, ki so hitre, učinkovite in kakovostne. In dovolite mi na tem mestu, da posebej poudarim, da ministrstvo ima koalicijsko podpisane zaveze in časovnice, ki so v koalicijsko podpisanih zavezah, ministrstvo izpolnjuje. Celo več, ministrstvo je skupaj s poslansko, poslansko skupino in koalicijskima partnericama enega od predvidenih ukrepov izpolnilo prej in se nadeja, da bo do konca, do začetka parlamentarnih počitnic ta ukrep tudi potrjen.

Nadalje, kakor je bilo že večkrat ugotovljeno, danes razpravljamo o podatkih, ja, podatkih, ki prihajajo iz različnih inštitucij, iz NIJZ-ja, ZZZS, ne bom na dolgo ponavljala besed ministra, ker je bilo jasno in večkrat povedano. Brez jasnih izvornih podatkov, ki bodo omogočili transparenten sistem, primerjavo storilnosti, primerjavo delovanja naših javnih zdravstvenih zavodov, naših koncesionarjev in naših zasebnih izvajalcev, dokler tega ne bomo imeli, je razprava, ali so določene številke katastrofa po vašem mnenju ali so uspeh, le razprava, ki jo lahko vodimo in iz nje vlečemo najboljše ukrepe, ki jih lahko, in anomalije, ki jih je potrebno odpraviti.

Nadalje bi dodala tudi, da ministrstvo, tako kot je napovedalo, potrebuje podatke, da lahko z njimi pripravlja tiste ukrepe, ki jih pravzaprav ministrstvu nalaga država. In lepo prosimo, dajmo se danes pogovarjati o tem, kaj so vloge posameznih deležnikov v zdravstvenem sistemu. Jaz lahko razumem, da smo danes predstavniki ministrstva v vlogi zagovarjanja ukrepa za zakon, ki smo ga predlagali, pa vendar, zakonodajo morajo spoštovati in ustrezno ukrepe izvajati vsi deležniki v zdravstvenem sistemu. In menimo, da bi širša razprava - zato se veselimo današnje in tudi vseh nadaljnjih razprav -, v tej smeri morala tudi iti.

Dovolite mi še, da povem, da imamo zakon, ki je določil na predlog, ki je bil potem v Državnem zboru tudi potrjen, obdobno poročanje za izvajanje ukrepa, obdobno poročanje. Mi razumemo, da je prvo poročilo in o teh podatkih danes razpravljamo. Ja, ko opravimo razpravo, imamo naslednje obdobje poročanja, medtem lahko ukrep popravimo, dopolnimo ali pa ne. In temu je danes namenjena razprava. Vlada in ministrstvo in prav tako odbor, sem prepričana, smo tukaj zato, da ta obdobna poročanja razpravljamo v tej smeri, da najdemo še boljše ukrepe in rešitve na podlagi podatkov, ki so danes dostopni. Nadejamo se, da z Zakonom o digitalizaciji bodo ti podatki, ki bodo izvorni, še bistveno boljši, transparentni in zbrani na enem mestu. Samo kratko bi še dodala, da imamo seveda pripravljene in so bili tudi že predstavljeni, pa jih bom samo na kratko povzela, predloge za spremembe in izboljšave. Naj vam povem, da je Vlada že potrdila predlog spremembe 15. člena, zato ker ni, da čakamo pozive s strani odbora ali različnih političnih strank oziroma javnosti, ampak aktivno preučujemo uspešnost naših ukrepov. Zakon o digitalizaciji sem že omenila. Ukrepe, ki veljajo, ki se nanašajo na upravljanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje, bomo predvidoma do konca junija predlagali v potrditev Vladi, nato v Državni zbor. In še to bi dodala, da zaradi vseh anomalij v sistemu pripravljamo izhodišča tako za Agencijo za nadzor in kakovost v zdravstvu, kjer bomo zbrali skupaj zdravstveni inšpektorat in sistemske nadzore in Agencijo za upravljanje zdravstvenega sistema, tako imenovani zdravstveni holding, kar bo omogočilo upravljanje zdravstvenega sistema iz ene točke. In dovolite mi pojasnilo, nista to dve agenciji, poleg Urada za nadzor in kakovost. Večkrat je bilo povedano, da za korenite, resne sistemske rešitve, ki bodo, ki bodo veljale na daljše obdobje, kot nam izkazuje praksa zadnjih let, smo povedali, da je potrebno to narediti postopoma in po korakih. In ravno na podlagi takšnih razprav, podatkov, posameznih ukrepov lahko pridemo do resnih sistemskih rešitev, ki bodo družbenopolitično in zlasti strokovno sprejemljive. Po vzoru evropskih držav moramo namreč doseči strog nadzor nad javno zbranim denarjem in regulacijo poklicev ter izvajanje zdravstvene dejavnosti. In nenazadnje, potrebno je vzpostaviti mrežo, ki se bo skladala s potrebami prebivalstva, kjer bo kakovost storitve na prvem mestu. V tem smislu bi dodala tudi, da obžalujem, da ni predstavnika strateškega sveta, ker verjamem, da bi bila razprava v tem smislu še bolj konstruktivna, veliko ukrepov, ki jih je strateški svet predlagal, sem ravnokar navedla, vključno s postavitvijo mreže, in se seveda strateškemu svetu in vsem ostalim deležnikom, ki nam sugerirajo ukrepe, zahvaljujem, ker več različnih možnosti omogoča širšo razpravo in širši vpogled v to, kaj bi na koncu bil najboljši ukrep. Zagotovo pa je eno - da ukrep mora biti osnovan na podatkih in ne na različnih teorijah in slabih izkušnjah iz preteklosti.

Tako mi dovolite, da vam kljub vsemu repliciram. Ta ekipa ni izgubljena v vesolju, je pa res, da ekipa ni politično zelo izkušena, vsaj ne večji del. To pa še ne pomeni, da ekipa slabo misli in da se ne trudi za to, da ukrepe tudi izpelje. Morda bo ravno ta novost prinesla boljše ukrepe za naprej. Seveda se zahvaljujemo tudi gospodu Breclju, da je delil mnenje, ki ste ga citirali. Bi se pa obregnila tudi ob vaše, če dovolite za konec, kjer ste v predlogu za sklic seje vendarle citirali tudi vi gospoda Breclja, da v začetku jeseni določenih stvari še ni razumel. Nas veseli, da je kot predsednik strateškega sveta razumel besede strokovnjakov, ki jih ima v strateškem svetu. In verjamemo, da bodo ukrepi z njihove strani še boljši in še bolj konstruktivni.

Hvala lepa za besedo.

Hvala državni sekretarki.

Besedo dajem direktorju Urada za nadzor kakovosti in investicije v zdravstvu, Alešu Šabedru, ki nam bo tudi projiciral projekcijo. Izvolite.

Hvala za besedo, predsednica.

Najprej lep pozdrav vsem poslankam, poslancem in vsem gostom na današnjem odboru!

Malce tehničnih težav imamo. Ali imamo mogoče kakšnega tehnika v dvorani, ki bi nam lahko pomagal pri tej projekciji? Zdaj bo očitno nekaj… / medsebojni pogovor/

Dobro, bomo vmes rešili tehnične težave. Tako bi dali naprej besedo vam, pa bi nadaljevali z ostalimi govorci. Predlagam, da damo besedo predsednici Zdravstvenega sveta Republike Slovenije dr. Mirti Koželj. Izvolite.

Dober dan! Lep pozdrav vsem skupaj! Hvala za besedo.

Poleg tega, da sem res eno leto predsednica Zdravstvenega

Sveta, sem v glavnem delala klinično medicino in bom tudi iz tega nekako izhajala. Uvodoma bi pa tako rekla, da to, da se očita 110 ali zdaj že 150 milijonov evrov, je nepotreben očitek, zaradi tega, ker ta denar pravzaprav ni bil zapravljen, ni bil vržen čez oken, ampak je bil porabljen za zdravstvene storitve. In mislim, da se je razgalilo tudi to, da vidimo, katere zdravstvene storitve imajo neko prednost, katere nimajo, so morda nekoliko manj pomembne. Skratka, ta zadeva je pokazala marsikaj, ki bo v pomoč za nadaljnje urejanje čakalnih dob.

Kar se čakalnih dob tiče, bi rekla, glede na svoje izkušnje v kliničnem delu, da pravzaprav to ni čisto nič novega. Čakalne dobe se podaljšujejo že zelo dolgo časa in če se nek tak pojav pojavi, potem se je treba vprašati… / nemir v dvorani/

Prosim za posluh, ker je zelo moteče. Hvala.

… v osnovi, zakaj se čakalne dobe povečujejo. Kdo je tisti, ki napotuje - to so bolj ali manj družinski zdravniki. In menim, da moramo tukaj se vprašati, zakaj je toliko napotitev. Tudi te številke, ki jih bo kasneje pokazal gospod Šabeder, kažejo na to, da je napotitev ogromno. Verjetno vse te napotitve niso tako zelo potrebne. Zakaj napotujejo, ne zato, ker bi jih mi na fakulteti slabo učili, ampak zaradi tega, ker so na delovnem mestu pod določenim pritiskom. Oni niso samo pod časovnim pritiskom, oni so tudi pod pritiskom - pa to pozitivno, prosim, vzemite - bolnikov, ki so vedno bolje seznanjeni s svojo boleznijo. Iz izkušenj vam povem, da pride bolnik v ambulanto, da ima listek, kaj želi in katere napotitve želi, in zelo težko je potem z njim debatirati in mu kakšno stvar tudi odkloniti. Ko sem delala v ambulanti za adolescente na Pediatrični kliniki, sem dobila na primer napotnico za v bistvu za popolnoma zdravega otroka, ki je imel že opredeljen šum na srcu, ni bil bolan, kontrola čez eno leto. Ja, zakaj? To se ponavlja in ponavlja, in mislim, da moramo tu v osnovi začeti te anomalije odpravljati. Po drugi strani se ogromno preiskav ponavlja. Spet iz prakse, delala sem na invalidski komisiji, včasih so bili izvidi taki, da si z njimi nismo mogli pomagati, in je pacient moral to potem ponovno nekje opraviti to preiskavo. In kaj to pomeni za ZZZS - ponovno plačevanje. Torej, moramo imeti tam neko kontrolo. Kar se tiče pa sedanjih čakalnih dob, o katerih se zdaj pogovarjamo, je pa seveda nekaj tudi covidnega repa, kajne. Potem po covidu se je zagotovo število napotitev povečalo, ker smo imeli nek zaostanek, ker pacienti niso imeli dovolj dobrega dostopa do zdravnika. In to kar naprej vlečemo, da pravzaprav pacient nima več nekega dostopa oziroma se zelo veliko stvari obravnava po telefonu. Mi po telefonu ne moremo obravnavati bolečine v trebuhu, in ni pravilno, da potem kar napišemo ultrazvok srca, pa morda še kaj drugega. Torej, tukaj jaz vidim, da so neke rezerve.

Torej, podaljševanje, slabšanje čakalnih dob je tudi odraz pomanjkanja zdravniškega kadra. To je sicer seveda druga zgodba, pomanjkanje zdravniškega kadra, pa vendar, to se odraža v čakalnih dobah. Imamo več napotitev, imamo tudi več narejenega, pa vendar z enakimi tako kadrovskimi kot tudi drugimi kapacitetami. To se pravi, iz tega sledi, da se čakalna doba podaljšuje.

Samo še tretjo stvar bi povedala. Zdravstveni svet, ali smo se mi kaj vprašali okrog čakalnih dob. Seveda smo se vprašali. In sicer, prva pobudnica je bila dr. Kolarjeva, članica Zdravstvenega sveta, ki je na prvi seji povedala, da imamo pri vrstah zdravstvenih storitev neke anomalije, ki pa jih je kasneje ugotavljala vedno več in več. In na Zdravstvenem svetu smo se zavezali, takrat smo rekli, da se bomo dobili s predsedniki razširjenih strokovnih kolegijev in da bodo uredili te šifre, vendar sva potem enostavno začeli ne samo po mailu, ampak celo osebno kontaktirati. Od štiridesetih razširjenih strokovnih kolegijev smo dobili, moj zadnji podatek je triintrideset odgovorov, popravkov, ki bi morali biti osveževani vsako leto. Jaz sem šla nazaj pogledat, vendar to ni tako, nekateri leta in leta niso oddajali poročila. In celo imamo primere, ko se ne dobijo niti enkrat na leto, obvezani pa so, da se dobijo petkrat na leto, in obvezani so, da vsaj enkrat letno osvežujejo vrste zdravstvenih storitev. In vam povem, samo za eno zdravstveno storitev sem šla gledat, to je ultrazvok srca, ki se pojavlja v dejavnosti internistike, v dejavnosti onkologije, tam, kjer nikoli ne delajo ultrazvoka srca in ga pošiljajo na internistiko, in v dejavnosti radiologije, ki se seveda s tem sploh ne ukvarja. To se pravi, da samo kot primer to povem, kako zelo so stvari, so stvari zanemarjene in to je treba vse »spucati«, preden sploh lahko se nadalje pogovarjamo.

Torej, tukaj sem zdaj samo opozorila na te točke, katere jaz mislim, da je treba, je treba urediti in pa seveda sem mnenja, da ta denar seveda ni bil vržen skozi okno, da je veliko povedal in tudi, z njim smo naredili veliko, mislim da 3 tisoč storitev.

Hvala lepa za pozornost.