Spoštovane članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, spoštovani vabljeni, gospa ministrica s sodelavci! Začenjam 9. redno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in vas vse lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da sta danes zadržana Nataša Sukič in gospod Jožef Horvat. Imamo pa še dve pooblastili, in sicer gospod Jožef Lenart nadomešča gospoda Franca Rosca in gospod Franci Kepa nadomešča gospoda Jožefa Jelena.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje 26. oktobra /?!/ ste prejeli naslednji dnevni red: zaključni račun in poročilo o delu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2022 ter pobude in vprašanja članov odbora. Predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniškem roku nisem prejela, zato je določen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAKLJUČNI RAČUN IN POROČILO SKLADA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.

Odbor navedeno poročilo obravnava na podlagi četrtega odstavka 41. člena poslovnika.

Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v 9. členu med drugim določa, da Vlada Državnemu zboru najmanj enkrat letno poroča o delovanju sklada. Prehajamo na obravnavo te točke.

Obvestim vas še, koga sem vabila na sejo. Vabila sem predstavnike Vlade, to se pravi, ministrstva, in z nami še enkrat ugotavljam, da je gospa ministrica s sodelavci, ki jih pozdravljam, predstavnika oziroma predstavnico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, predstavnika Državnega sveta in Kmetijsko gozdarske zbornice, ki jih za zdaj še ne vidim.

S sklicem seje ste prejeli zaključni računi in poročilo, ki ju je Državni zbor prejel letos 11. maja, 16. junija pa ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jo imate tudi pri sebi.

Za uvodno predstavitev zaključnega računa in poročila dajem besedo gospe ministrici Ireni Šinko. Ministrica, izvolite, beseda je vaša.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Jaz bi samo kratko povedala, da je bil sklad ustanovljen leta 1993 z namenom gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter z namenom kot zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov v postopkih denacionalizacije. Z Zakonom o SIDG, torej Družbi Slovenski državni gozdovi, je sklad s 1. junijem 2016 gospodaril samo s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije in na podlagi tega potem tudi je zavezanec še naprej za vračilo kmetijskih zemljišč, gozdov in gozdov v postopkih denacionalizacije. Veliko breme sklada v zvezi s tem je torej plačilo odškodnine za nezmožnost uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov v postopkih denacionalizacije. Treba je povedati, da so tukaj kar visoki odškodninski zahtevki, ki sklad bremenijo. Poleg tega je treba povedati tudi, da dejansko denacionalizacijski postopki še ne bodo končani, kajti menim, da so sedaj najtežji postopki in je še veliko zahtevkov; mislim, zahtevkov je zelo malo, ampak vračilo morajo biti v naravi.

Za ostalo pa predlagam, da konkretno poročilo poda direktorica.

Hvala lepa, gospa ministrica. Besedo dajem direktorici sklada, gospe Ireni Tušar.

Pozdravljeni vsi prisotni!

Naj uvodoma povem, da me je Vlada na funkcijo direktorice sklada imenovala 22. maja, funkcijo samo pa sem nastopila 26. maja, medtem ko je bil zaključni račun in poročilo za leto 2022 sprejeto na svetu zavoda že februarja letos, Vlada pa ga je sprejela 11. maja 2023.

Kratko skozi ključne podatke letnega poročila.

Sklad je poslovanje v letu 2022 zaključil uspešno, s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 10 milijonov 560 tisoč evrov. Prihodki so bili realizirani v višini 23 milijonov in odhodki v višini 19 milijonov, prihodki od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči so bili realizirani v višini 8 milijonov, od tega za kupnine fizičnih oseb v znesku 4 milijone 700 in za kupnine pravnih oseb v znesku 3 milijone 235 tisoč evrov. Skupni prihodki od prodaje nepremičnin so znašali 11 milijonov 800 tisoč evrov, in sicer največ od prodaje kmetijskih zemljišč, v znesku milijon 722 tisoč, in od prodaje stavbnih zemljišč in zemljišč za infrastrukturo v znesku 8 milijonov 931 evrov. Razliko do celotne vrednosti prihodkov milijon 118 tisoč predstavljajo prihodki iz naslova menjav, razdružitev in komasacij. Prihodki iz naslova opravljenih storitev sklada, kot so dana soglasja, služnosti, stavbne pravice, so znašali 780 tisoč evrov, prihodki iz proračunskih sredstev v letu 2022 so bili realizirani v višini 11 milijonov 270 tisoč evrov. Zajemali so prihodke za upravljanje melioracijskih sistemov ter prihodke za pokrivanje odškodnin za nezmožnost uporabe gozdov po Zakonu o denacionalizaciji iz gozdnega sklada v višini 11 milijonov 135 evrov.

Na strani odhodkov, odhodki so bili realizirani v višini 19 milijonov in največji delež, 11 milijonov, se nanaša na izplačevanje odškodnin za nezmožnost uporabe zemljišč po predpisih o denacionalizaciji. Na podlagi teh predpisov je sklad zavezan za plačilo odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije. Milijon 876 tisoč evrov je sklad izplačal Slovenskemu državnemu holdingu, saj mu mora v skladu s predpisi o denacionalizaciji izplačati 10 % vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči. Odhodki služb sklada so bili realizirani v višini skoraj 4 milijonov, odhodki od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči pa v znesku 590 tisoč evrov, od tega največ na račun nujnega vzdrževanja kmetijske infrastrukture, sanacij in melioracij zemljišč. Za sanacijo zemljišč, ki zajemajo nedovoljena, nedovoljena odlagališča in nedovoljene gradnje, je sklad v letu 2022 porabil 93 tisoč evrov. Bilančna vsota sklada, se pravi, vrednost sredstev oziroma njihovih virov je na dan 31. 12. 2022 bila 528 milijonov 278 tisoč evrov. Seveda, največjo postavko predstavljajo zemljišča, kar 494 milijonov.

Sklad je na dan 31. 12. 2022 upravljal s 73 tisoč hektarji zemljišč. Vrednost zemljišč se je zaradi dogodkov, evidentiranih v letu 2022, povečala za 5 milijonov 309 tisoč evrov.

Nekaj o nakupih zemljišč. Na območju celotne Slovenije je sklad v letu 2022 odkupil skoraj 220 zemljišč za skupni pogodbeni znesek 3 milijone 763 tisoč evrov oziroma v povprečju za 1,71 evra na kvadratni meter. Od tega je bilo po dejanski rabi 212 hektarjev kmetijskih zemljišč in 6,5 pet hektarjev gozdov, za to je bilo sklenjenih 216 kupoprodajnih pogodb in odkupljenih tisoč 561 parcel.

Sklad spremlja objave ponudb upravnih enot za prodajo kmetijskih zemljišč in tudi objave sodišč za prodajo kmetijskih zemljišč in kmetij na dražbah. Od vseh kupljenih zemljišč v letu 2022 je bilo kar 63 % vseh zemljišč odkupljenih v 10-kilometrskem obmejnem pasu. V povprečju je sklad za ta zemljišča plačal 1,65 evra za kvadratni meter. S temi nakupi je sklad sledil usmeritvi Vlade Republike Slovenije iz leta 2011 in razvojni strategiji sklada na strani prodaje. Program prodaje nepremičnin sprejme svet sklada. Potrditev posameznega primera prodaje s strani sveta sklada je pogoj za začetek izvedbe prodaje. V letu 2022 je bilo prodanih 31,3 hektarja zemljišč, od tega 27,6 hektarja kmetijskih, 2,4 hektarja gozdov in 1,3 hektarja pozidanih zemljišč v skupni pogodbeni vrednosti 10,9 milijona evrov oziroma po povprečni ceni 34 oziroma skoraj 35 evrov na kvadratni meter. Sklenjenih je bilo 270 kupoprodajnih pogodb. Višja dosežena povprečna prodajna cena kmetijskih zemljišč je višja od povprečnih tržnih cen kmetijskih zemljišč zaradi upoštevanja Pravilnika o prometu z nepremičninami, ki določa, da se kmetijska zemljišča, ki mejijo na stavbna zemljišča oziroma so v stometrskem pasu oddaljenosti od stavbnih zemljišč, prodajajo po ceni do od polovične do polne cene stavbnih zemljišč.

Še nekaj podatkov o zakupih. Sklad ima skupaj sklenjenih 17 tisoč 266 zakupnih, brezplačnih in najemnih pogodb za 54 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. V povprečju je imela ena oseba v pogodbenem razmerju 3,1 hektarja. Povprečno obračunana letna zakupnina je v letu 2022 znašala 146,6 evra za hektar. Cenik zakupnin za leto 2022 je bil sicer nominalno enak letu 2021, pri čemer v letu 2022 ni bilo nobenih zakonskih znižanj zakupnine, kot je bil to primer za leto 2021, ko so na cene vplivali predvsem covid in spomladanska pozeba leta 2021. Fizične osebe imajo sklenjenih 16 tisoč 534 pogodb za skupno površino 32 tisoč hektarjev oziroma samo 2 hektarja na osebo v povprečju in v povprečju znaša zakup fizične osebe 143,9 evra na hektar. V zakupu imajo 60 % vseh zemljišč. Pravne osebe so imele na drugi strani sklenjenih 547 zakupnih pogodb za skupno površino 21 tisoč 276 hektarjev oziroma 38,9 hektarja na osebo v povprečju. Skupaj je bila pravnim osebam zaračunana zakupnina v znesku 3 milijone 207 tisoč evrov, v povprečju 150 evrov na hektar. V zakupu imajo 40 % vseh zemljišč. Državni organi, šole in lovske družine so imele z devetimi zakupnimi pogodbami v brezplačnem zakupu 231 hektarjev zemljišč. Ministrstvo za obrambo ima v brezplačnem najemu še dodatnih 113 hektarjev kmetijskih zemljišč. Tako je skupaj v brezplačnem pogodbenem razmerju oddanih 344 hektarjev zemljišč.

Sklad je v letu 2022 upravljal z 260 hidromelioracijskimi sistemi, od tega z osmimi državnimi namakalnimi sistemi in 252 osuševalnimi sistemi. Sklad je skrbel za vzdrževanje 196 osuševalnih in sedmih državnih namakalnih sistemov. Razliko do vseh, za tiste skrbijo sami zakupniki, uporabniki oziroma lastniki kmetijskih zemljišč. V letu 2022 je bilo za upravljanje hidromelioracijskih sistemov realiziranih 143 tisoč evrov. Glede na plan je bila realizacija proračunskih sredstev za vlaganje v državne namakalne sisteme v letu 2022 samo 14 %, vendar so v izvedbi dela, ki bodo zaključena v letošnjem letu, in sicer za namakalni sistem Miklavž in namakalni razvod Vogršček ter izdelava projektne dokumentacije za državne namakalne sisteme Ivanci, Pivol, Sermin, Hrib in Zontarji v skupni vrednosti 216 tisoč evrov. Trenutno na skladu potekajo postopki za vzpostavitev petih novih državnih namakalnih sistemov, od teh je največje Dravsko polje, kjer bi naj bila površina tam nekje do dva tisoč hektarjev in za ta sistem je že izbran izdelovalec idejne zasnove in ta idejna zasnova skupaj s podpisanimi pogodbami z uporabniki državnega namakalnega sistema bi naj bila zaključena do marca leta 2024. Potem naslednji sistem je Zadobrova in Levec, Zadobrova 60 hektarjev, Levec 50 hektarjev, tudi za ta oba sistema je bil že izbran izdelovalec idejne zasnove. Nato pa sta še dva sistema, Ojstriška vas za 70 hektarjev in Ptuj še dodatnih 70 hektarjev.

Na skladu ves čas poteka tudi urejanje evidenc nepremičnin sklada. V letu 2022 je sklad nadaljeval tudi s prenosi zemljišč na sklad. Poleg neodplačnih prenosov zemljišč na sklad so se hkrati izvajali tudi neodplačni prenosi zemljišč, ki so že v upravljanju sklada na druge zakonske lastnike, kot so recimo občine, in sicer po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč, tukaj gre za prenose kmetijskih zemljišč in gozdov v last občin, nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila namenjena graditvi objektov, zemljišča, ki predstavljajo območje vodnih zajetij, stavbna zemljišča, na katerih je predvidena gradnja objektov v javnem interesu, potem pa so še tukaj Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, nekaj o zakonu o cestah in zakonu o športu. Vsi pravni subjekti, ki so upravljali s kmetijskimi zemljišči nekoč družbene lastnine, bi sicer morali prenose zemljišč na sklad opraviti sami v roku 6-ih mesecev od uveljavitve Zakona o skladu, to pomeni do 11. 9. 1993, vendar tega večinoma niso izvajali, ker za to v zakonu ni bilo predvidenih nobenih sankcij. Poleg tega je za sklad pomembno tudi odpravljanje napak v registru zemljišč, tako je sklad tudi v letu nadaljeval z odpravljanjem napak v registru osnovnih sredstev, gre za primere zemljiških parcel, ki jih sklad sicer vodi v svojem registru in se evidentira na zemljiškem katastru, vendar za njih v zemljiški knjigi še ni vpisana lastninska pravica v korist Republike Slovenije. Po stanju na dan 31. 12. 2022 je bilo takšnih parcel še vedno 2287. Hvala za pozornost.

Tudi vam hvala za izčrpno poročilo. Kot sem že prej rekla, smo k tej točki vabili predstavnike Državnega sveta in predstavnike Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki jih pa med nami ne vidim, kar pomeni, da jim ne bomo mogli dati besede, zato bomo kar prešli na razpravo članic in članov odbora. Sprašujem prisotne, kdor želi razpravljati, naj se prijavi. Gospod Robert Janev se je oglasil. Če še kdo drugi, naj se zdaj prijavi, ne vidim drugega, ja, gospod Lisec, ja. Izvoli, kolega Robert. Ja, kar Robert Janev najprej, potem gospod Lisec, potem pa dalje. Hvala.

Predsedujoča, hvala za besedo. Lep pozdrav spoštovana ministrica, poslanke, poslanci in vsi vabljeni.

Dotaknil se bom teme, ki na nek način uokvirja in je problem celotne Slovenije, jo bom pa poskušal nekako ponazoriti skozi področja iz katerega jaz prihajam in sicer iz Slovenske Istre in dotaknil se bom kar od začetka. Torej poslovanje v letu 2022 je sklad zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 10 milijonov evrov. Vse tisto, kar gremo skozi te podatke preverjati, je moja osredotočenost predvsem na prodaji zemljišč in gre tu za delež 36,7 %, ker je sklad reziral v bistvu 12 dvanajst milijonov nepremičnin , parcel oziroma zemljišč, kjer predstavlja prodaja kmetijskih zemljišč 1,7 milijona, prodajo stavbnih zemljišč in zemljišč za infrastrukturo 8,9 milijona. Mene v prvi vrsti predvsem zanima za kakšne vrste seveda tu piše stavbna zemljišča in zemljišča za infrastrukturo, vendar ne vemo točno za kakšno infrastrukturo in kakšna stavbna zemljišča gre, ali je tam že kaj pozidano ali ne. Glede na to, da je problem slovenske Istre predvsem v razpršenosti kmetijskih zemljišč, se soočamo s težavo, kjer se uzurpirajo kmetijska zemljišča s črnimi gradnjami. Slovenska Istra je zelo vabljiva cona za tiste, ki si želijo vikende narediti dol in jih imeti poleg morja. Sklad kmetijskih zemljišč upravlja s 50 tisoč hektarji in iz poročila je razvidno, da uspete v bistvu nekako nadzor v okvir znotraj 2,5 tisoč hektarjev po nekem random principu. Torej vemo, da to predstavlja ca 5 % dejansko nadzora nad tistim, kar se dogaja nad kmetijskimi zemljišči in temu primerno je potem tudi dogajanje v konceptu zakupa in kupovanja zemljišč za vikende v Slovenski Istri. Če občina nima nekega trajnega programa zaščite kmetijskih zemljišč, zelo hitro zapademo v skušnjavo po tem, da se kmetijska zemljišča tudi na nek način z njimi špekulira in odkupuje po nekih čudnih, vsaj za moje pojme čudnih načelih, pa bom bolj konkreten s številkami in bom vzel nekako v obzir recimo občino Izola. V občini Izola se je v letih 2021, 2022 in prve tri mesece 2023 odprodalo zemljišč za milijon evrov. Povprečna velikost teh zemljišč je bila manj kot 1000 kvadratov, povprečna vrednost teh zemljišč je bila 185 evrov na kvadratni meter. Seveda tu sledimo zdaj tistemu pravilniku, pravilniku o prodaji nepremičnin in seveda se dotaknemo tega, ali je dejansko sklad v tej luči sledil svojemu poslanstvu in to je na nek način zaščiti kmetijskih zemljišč, prehranski varnosti in samooskrbi. Dodal bom še ta podatek, v letih 2022 in v prvih treh mesecih 2023 je v občini Izola Sklad kmetijskih zemljišč dal v zakup 357 kmetijskih zemljišč, povprečna velikost teh kmetijskih zemljišč je pa manj kot 1000 kvadratnih metrov, torej smo spet pri zemljiščih, ki na nek način že vnaprej navajajo, prejudicirajo, da gre to za neko morebitno špekulacijo. Zdaj, ker vemo, da je po tem pravilniku o nepremičninah, ki govori, o katerem ste tudi vi, direktorica, povedali sami nekaj o vplivnem območju, v katerem sklad mora po tem pravilniku prodati zemljišča za vsa tista zemljišča, ki so v vplivnem območju, torej se dotikajo stavbnih zemljišč oziroma so v 100-metrskem pasu in če k temu navežemo mojo uvodno pripombo o razpršenosti, potem zelo hitro pridemo do tega, da onemogočamo dejansko domače kmete, da si zadevo uspejo zaokviriti in širiti kmetijsko območje in seveda tudi svoje delovanje. Primer lahko dam, ko kmet recimo ima ob hiši svojo kmetijo in je poleg njega zemljišče, ki je v upravljanju kmetijskega sklada, lahko tisto odkupi samo po tržni vrednosti stavbnega zemljišča. In zdaj mi dajte razložiti na kakšen način bo nekdo odkupil 1000 kvadratnih metrov, kar predstavlja po teh vrednostih, ki sem jih prej predstavil, 250 evrov na kvadratni meter, torej za 250 tisoč evrov bo nekdo kupil zdaj 1000 kvadratnih metrov, zakaj? Katastrski dohodek na takšnih zemljiščih je v bistvu tudi manjši od 10 evrov, kar pomeni, da se kmetu to enostavno za predelavo ne izplača, torej smo v špekulacij, da bo to odkupil nekdo drug, seveda kupuje- kdo - po prioritetah in vemo kakšne so prioritete, prioritete je najprej solastnik, kmet mejaš, ki si tega ne more privoščiti, ne in potem pridemo na kaj, na zakupnika. Mi smo pri tistih številkah, ki sem jih na začetku že omenil, 357 je bilo to samo v dveh letih in samo v občini Izola. Torej tem zakupnikom smo dali možnost, da si kupujejo – kaj - parcele za to, da si gradijo dol vikende. Zakaj? Zaradi tega, ker imamo nadzor na letni ravni zgolj na višini 5 %. Moje vprašanje gre v smeri tega, na kakšen način lahko mi zaščitimo in pomagamo tudi tistim kmetom, ki nimajo toliko denarja, da bi si privoščili nakup, zdaj lahko govorimo že o stavbnih zemljiščih, in na ta način zaščitimo tudi kmetijska zemljišča v luči tega, kar si želimo vsi, torej ta zeleni prehod na prehransko samooskrbo. Pa bom zaenkrat tukaj končal, pa potem, če bo čas, bom dodal še kakšno vprašanje.

Hvala.

Najlepša hvala.

Gospo ministrica sprašujem ali želi zdaj odgovoriti ali dam še naprej besedo? Še lahko damo naprej besedo.

Potem je naslednji gospod Tomaž Lisec, za njim pa gospod Jožef Lenart, potem pa dalje.

Izvolite, kolega Tomaž Lisec.

Ja, hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovana ministrica, nova direktorica, vsem skupaj lep pozdrav.

Zelo na kratko, dve, tri refleksije, pa morda kakšno dodatno vprašanje.

V bistvu ena zgodba je, ki se, vsaj v mojih razpravah ponavlja že kar nekaj let. Sam sicer osebno mislim, da ko berem te številke, ki so sicer zelo nazorne in za katere se tudi zahvaljujem. Ko tukaj berem, da je leta 2022 sklad od kupil približno 220 hektarjev zemljišč, pustimo po kakšni ceni, medtem pa prodal 31 hektarjev zemljišč, mislim, da je po mojem mnenju ta politika sklada napačna. Jaz osebno mislim, da so vsi boljši gospodar kot pa država, čeprav je tukaj preko sklada nenazadnje tudi do mene in pa naših članov, ne samo Odbora za kmetijstvo, ampak naših poslancev in pa še koga drugega, prihajajo želje in pa pobude, da bi država racionalno odprodajala oziroma dajala v najem predvsem kakšna manjša kmetijska zemljišča, ko gre za okroževanje kmetijskih zemljišč, ne glede na dejstvo, ali so potem blizu stavbne parcele, ki potem samo ceno dvignejo in marsikateri kmet v, ne samo v moji občini ali pa še marsikje drugje, ima za soseda sklad kmetijskih zemljišč, parcela tam od 500 pa do 2 tisoč kvadratnih metrov in imajo grozno velike ovire in težave, ko hočejo to zemljišče ali dobiti v najem ali pa ga, kot sem že rekel, morda pa pri preveliki ceni tudi odkupiti. Zakaj odkupiti? Zato, da bodo sami na tisto kar zjutraj in zvečer gledajo, ko stopijo iz hiše, tudi sami delali.

Jaz sem bil kar na nekaj terenih, ko sem videl, da so te parcele Sklada kmetijskih zemljišč v dokaj slabem stanju, ljudje prosijo, če lahko urejajo, ker potem, ko se to zaraščanje seli tudi na njihove parcele, imajo probleme, ker želijo včasih tudi kak meter ali pa dva metra pokositi na državni parceli, pa jih je strah, da ne bodo potem dobili kakšno inšpekcijo, ne pa zahvalo, da to urejajo. Tako, da z moje strani sram apel predvsem novi direktorici, da bo skupaj z vsemi sodelavci na terenu in pa v pisarnah imela posluh za te manjše želje slovenskih kmetov.

Še enkrat, jaz osebno mislim, da bi morale biti številke drugačne, da bi moral Sklad kmetijskih zemljišč, razen v tem desetkilometrskem obmejnem pasu veliko več prodajati in pa manj kupovati.

Zdaj, druga stvar, ki je. Jaz osebno podpiram to, da imamo zakon, ki omogoča neodplačno prenos zemljišč na občine. Me pa samo zanima, pa moram reči, da to nisem še nikoli izpostavil. Ali je na skladu kakšen nadzor? Ali se potem dejansko te parcele, ki jih, za katere občine zaprosijo, da bodo potem gradile tisto kar jim pač zakon omogoča, ker vemo, da potem ne bomo imeli župane, nepremičninske mogotce, skratka, ali se ta nadzor vrši oziroma se je vršil tudi v letu 2022, če so kakšne informacije.

In pa nazadnje, jaz bi se zahvalil bivšemu direktorju, gospodu Tolarju za zelo korektno in konstruktivno delo in ob tej priložnosti zaželel novi direktorici uspešno delo in pa dobro sodelovanje z nami, člani Odbora za kmetijstvo v Državnem zboru.

Najlepša hvala.

Hvala lepa za razpravo poslancu Tomažu Liscu.

Zdaj dajem besedo Jožefu Lenartu. Sprašujem, če še kdo želi, da se prijavi, da se pripravi. Ne. Izvoli, kolega Jožef Lenart, beseda je tvoja.

Hvala lepa za besedo, predsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej ministrici.

Takole, glede na podana poročila se tudi zahvaljujem ostalim gostom, in sicer imam pa, bom rekel, nekako pogled, ki ga imajo tudi kmetje iz Spodnjega Podravja, da je seveda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je dejansko zelo potreben, skrbi za obdelanost, racionalno rabo in potem seveda tudi za odkupe in pa prodajo, tudi, moram reči, opaziti je zavidljiv finančni rezultat, seveda pa naši kmetje iz mojih koncev nekako menijo, da je sklad koristen, tako kot jaz, ampak da ne v obliki, ko dejansko dela nekako nekonkurenčno okolje, saj kmetje težko plačajo ceno, po kateri sklad kupuje in tudi prodaja. Zdaj zakaj, zakaj tako? Jaz sem malo potegnil skupaj te številke, ki so navedene v samem poročilu, in sicer, če pogledamo, 219 hektarjev je dejansko bilo kupljeno s strani sklada v letu 2022, vrednost 3 milijone 700, se pravi, imamo številka 3,700 delijeno 219, okrog 17 tisoč evrov za hektar, medtem ko vemo, da dejansko kmetijska zemljišča, dobre njive se že celo kupujejo po 3 evre na kvadratni meter, kar je bilo nekaj let nazaj mogoče, ne vem, 2017, 2018, je pa bilo po 2 evra, njiva v najboljši, kako naj rečem, kondiciji, njiva pač v največji rodnosti. Tako da te cene so šle krepko gor, cena zemlje torej raste in seveda kmetje pričakujejo, da bi se nekako poiskale še rešitve, po katerih bi se nekako bolj pravično tole delilo v zakup tudi. Kajti če kmetje nimajo možnosti za širitev, ne, potem se določeni mladi potem več ne odločajo za kmetovanje. Potem pa druga zadeva, če imam 20 hektarjev njiv, pa jih lahko prodam po 3 evre na kvadratni meter, ne, to mi pade v žep 600 tisočakov in rečem, ah, grem rajši v službo, to pa imam v redu finančno kondicijo iz te zemlje. Tako da seveda pričakujemo, bom rekel, v prihodnosti tudi kakšne rešitve, da bi se to spremenilo. Poznamo približno tudi, iz česa so nastali, kje so koreni za te težave. Potem pa moram še reči, da sama oddaja v zakup zemljišč med, podatke imam iz leta 2018, med prvimi petnajst zakupniki ni bilo niti ene fizične osebe, se pravi, vsi največji zakupniki so pravne osebe. Od tega, kar ima sklad v lasti, pa leta 2018 prva po zakupu Panvita, torej iz Prekmurja, 3 tisoč hektarjev in druga Perutnina Agro in seveda z 2 tisoč hektarji najemnih površin. In jaz nimam proti tem podjetjem, bom rekel, nič, ampak nekako pa moram reči, da določena podjetja seveda pridejo do teh zemljišč, ker so finančno močna, ampak dejansko pa sploh ne zagotavljajo tako dobrih pogojev delavcem, ki jih imajo, glede na to, da tukaj, bom rekel, ne glede na to, da bi naj imeli zasebniki prednost, ne morejo dejansko konkurirati tako visokim cenam. Tako da naj se to ne vzame kot kritiko, ampak jaz verjamem, da bomo poiskali tudi kakšne zakonske osnove za to, da bi se to na dolgi rok nekako spremenilo, da se bodo lahko mladi prevzemniki tudi širili in lažje živeli. Kajti naši kmetje, če tako rečem, imajo starejši do sedaj nekako usklajeno prakso, bom rekel, živijo za to, da pač se ta zemlja obdela, ki jo imajo, mlajši pa vedno bolj gledajo skozi finančno plat ali se jim to splača ali ne.

Hvala lepa.