Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 11. sejo Državnega zbora, ki sem jo sklicala na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o na seji odsotnih poslankah in poslancih ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 11. seje Državnega zbora.

Gospod Vrtovec, želite besedo? Kaj pa imate? Postopkovno.

Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica.

Zelo na kratko. Komisija za nadzor javnih financ je 21. 6. 2023 sprejela sklep, da Državnemu zboru predlaga, da odločanje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju preloži, dokler Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za finance ne pripravita vseh potrebnih izračunov vpliva predloga na proračun Republike Slovenije za leti 2023 in 2024. Obravnava predloga tega zakona je predvidena pa prav na tej seji, na tej seji v petek, 30. 6. 2023. Potencialno, če vsi amandmaji niso sprejeti, je mogoče potem v nasprotju s sklepom Komisije za nadzor javnih financ tudi samo glasovanje.

Želim vas opozoriti, v skladu s poslovnikom, da do današnjega dne ministrstvi nista predložili vseh potencialnih izračunov vplivov tega predloga zakona na proračun in da se torej v skladu s 74. členom Poslovnika zagotovi, da se odločanje o vsebini te novele zakona v petek preloži na eno od naslednjih sej.

Hvala lepa za vaš postopkovni predlog. Če dovolite, bomo zdaj odločili o dnevnem redu. Vi imate v bistvu na dnevni red ta postopkovni predlog, kajne? Vlada ima še čas do petka, ko je na vrsti točka. Vlada ima do petka še čas, da poda zaprošene pripombe. Tako bomo zdaj najprej odločali o dnevnem redu. Jaz bom to dovolila, dala na dnevni red, predstavniki Vlade, tisti, ki morajo to slišati, pa upam, da so to slišali in da bodo podali pripombe. Ja? Hvala lepa.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek … / oglašanje iz dvorane/ Ja, saj do vašega pa pridemo, veste, gospod Krivec, ravno zdaj. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 16. junija 2023, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točke dnevnega reda seje – to ste pa vi napovedali, Poslanska skupina SDS je to Državnemu zboru že predlagala, zato sem seveda o tem obveščena – da se z dnevnega reda 11. seje umakne 13. točka dnevnega reda, to je Predlog zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, druga obravnava. Predlog ste prejeli 23. junija 2023 in je objavljen na e-klopi.

Predvidevam, da želi besedo predstavnik predlagatelja.

Kolega Danijel Krivec, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Kot ste že omenili, v skladu s podlago v poslovniku, 64. členom Poslovnika predlagamo, da se umakne z dnevnega reda 11. redne seje Državnega zbora ta točka o obnovljivih virih energije. Pred drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu je obsežno mnenje pripravila Zakonodajno-pravna služba, ki je omenjeni zakon proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika. Na sam predlog je bilo veliko število pripomb praktično k vsem členom. Ne glede na amandmiranje v drugem branju so zadeve še vedno v neskladju z ustavo, zato je Zakonodajno-pravna služba opozorila na kršitve Ustave Republike Slovenije, in sicer kršitev načela pravne države, načela delitve oblasti, enakosti pred zakonom, uresničevanja in omejevanja pravic, enakega varstva pravic, načela zakonitosti v kazenskem pravu, pravice do zasebne lastnine, zakonske pristojnosti Državnega zbora, organizacije in dela uprave ter usklajenih pravnih aktov. ZPS tudi ugotavlja, da je predlagano besedilo nepregledno, po vsebini notranje strukturno neusklajeno in se s tem zmanjšujejo tako preglednost, razumljivost kot tudi jasnost pravne ureditve. S predlogom tega zakona se urejajo pravice in obveznosti širšega kroga naslovljencev, ki svojega pravnega položaja na posameznih mestih ne morejo jasno razbrati. Takšen pristop spodkopava temeljne elemente ustavnega načela pravne države. Veliko pripomb so podali tudi Kmetijsko gozdarska zbornica, Zadružna zveza, civilnodružbene organizacije in številni posamezniki.

Zato glede na neusklajenost zakona in tudi na neustavnost, na katero še vedno opozarja Zakonodajno-pravna služba, v poslanski skupini predlagamo, da se ta točka prestavi na eno od naslednjih sej in se v tem času tudi ustrezno uskladi z Zakonodajno-pravno službo, da ne bo prihajalo do eventualnih protiustavnosti, kar bi v nadaljevanju tako ali tako pomenilo tudi možnost ustavne presoje.

Najlepša hvala.

Želim samo razjasniti v zvezi s postopkovnim predlogom kolega Vrtovca prej. Ta predlog ni bil podan skladno s poslovnikom, toliko časa prej, kot bi moral biti, da bi zdaj o njem odločali v dnevnem redu. Ampak saj boste vi, kot vem, podajali še naprej svoje predloge. Zdaj bomo z dnevnim redom, tako kot je bilo napovedano, nadaljevali.

Vi ste seveda pravočasno podali svoj predlog, Poslanska skupina SDS, glede umika.

Zdaj sprašujem, ali želi besedo predstavnik oziroma predstavnica Vlade kot predlagatelja zadeve glede tega umika? Ne.

Želite besedo morda predstavniki poslanskih skupin?

Kolega Borut Sajovic, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča.

V Poslanski skupini Svoboda umiku tega nasprotujemo. Ničkolikokrat smo pozvani, da je treba problematiko umeščanja naprav in obnovljivih virov rešiti, in mi to delamo. Zakon je odprt, zakon je v postopku. Vsakdo, ki ima razen ljubosumnosti, ker v prejšnjem mandatu ni uspel rešiti tega, k čemur se je zavezal, kakšne argumentirane predloge – prosim. S to proceduralno zadevo, da se nekaj, ker je tako pomembno za to državo ne reši, ampak ne rešiti se je poskušalo že na dveh odborih. Zakaj je potrebno to zadevo rešiti? Zato ker so od tega odvisna naša sredstva v Načrtu za okrevanje in odpornost. Prvi razlog. Drugi: k temu nas zavezujejo mednarodni okoljski in podnebni sporazumi. K temu smo pristopili, k temu smo se zavezali. In kot tretje: uresničevanje dolgoročne potrebne podnebne strategije, ki je bila sprejeta v tej dvorani – kdaj že? – junija 2021. Tisti, ki so to predlagali, danes temu nasprotujejo. Razumi, kdor more.

Mi razumemo, da je umeščanje naprav potrebno urediti in da ta država alternativne energetske vire potrebuje vsak dan bolj.

Hvala lepa.

Želijo morda besedo še drugi predstavniki poslanskih skupin? Ne. Bi morda želel besedo predstavnik predlagatelja umika oziroma dodatno obrazložiti predlog za umik? Tudi ne. Torej zaključujem predstavitev stališč o predlogu umika. Imate vi kaj, kolega? Da. Izvolite … / oglašanje iz dvorane/ Okej, zmota, predvidevam. Hvala lepa.

Zaključujem predstavitev stališč o predlogu umika in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslanci, prosim, preverite delovanje svojih glasovalnih naprav, ker odločamo o predlogu za umik 13. točke z dnevnega reda.

Glasujemo. Prisotnih je 73 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 30, 41 pa proti.

(Za je glasovalo 30.) (Proti 41.)

Ugotavljam, da predlog za umik ni sprejet.

Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ga je prejel s sklicem.

Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, 68 jih je glasovalo za, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 11. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 34 poslanskih vprašanj. Sedaj sledi tekst, ki ga slišite vedno ... Še prej pa, predvidevam, postopkovno.

Izvolite, gospa Godec.

Najlepša hvala.

Vlada nam je na podlagi četrtega odstavka 241. člena poslala opravičila za današnjo sejo, torej odsotnosti ministrov. Vladi oziroma vam, predsednica, predlagam, da se pogovorite z vlado glede tega, da če že spoštujejo četrti odstavek, ki govori, da morajo poslati opravičila pet dni pred sejo, da se upošteva tudi tretji odstavek 241. člena, ki govori, da morajo pri obravnavi poslanskih vprašanj biti na seji Državnega zbora navzoči predsednik Vlade in ministri ter generalni sekretar Vlade.

Danes imamo na mizi opravičila ministrov, med katerimi je dr. Dominika Švarc Pipan odsotna zaradi letnega dopusta. Terminski plan Državnega zbora je najavljen leto dni vnaprej, sprejet leto dni vnaprej. Enkrat mesečno so seveda tudi poslanska vprašanja, na redni seji vsak ponedeljek. V 235. členu Poslovnika piše, »če sta minister in državni sekretar zadržana zaradi obveznosti v institucijah Evropske unije ali zaradi mednarodnih obveznosti, ju lahko« nadomešča drugi predstavnik, torej tudi direktor direktorata, vendar na sami seji le takrat, kadar kolegij tako o tem odloči.

Letni dopust torej ni opravičilo s seje Državnega zbora in ga lahko smatramo kot neko neupravičeno odsotnost. Hkrati pa naj opozorim, da ni niti predstavnika Ministrstva za pravosodje, torej tudi ni državnega sekretarja, enako velja za Ministrstvo za zdravje, od koder prav tako ni državnega sekretarja. Torej zdravstveno opravičilo ministra Loredana lahko vzamemo kot opravičilo, kot upravičen razlog, vendar pa – zakaj ni državnih sekretarjev? To je ena zadeva. Pojavlja se tudi, da na različne odbore prihajajo predstavniki, ki nimajo pooblastil. Vlada, bili ste že opozorjeni na Kolegiju predsednice Državnega zbora glede teh zadev, to je odsotnosti ministrov pri poslanskih vprašanjih, odsotnosti ministrov recimo na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide nenehno, hkrati ste bili pa tudi opozorjeni na zamudo predsednika Vlade. Danes smo ponovno čakali predsednika Vlade, ker ni prišel točno, in smo začeli minuto oziroma minuto in pol čez. Predsednica Državnega zbora je na to že opozorila vlado. Glede na to, da pravijo, da raste ugled Državnega zbora, ugled Vlade definitivno ne more rasti s takšnimi odsotnostmi, prihajanjem z zamudo. Potem sprehod čez podij. Mislim, da nek bonton pa vendarle v Državnem zboru še vedno obstaja.

Predvsem pa še enkrat, ministrica za pravosodje je odsotna zaradi letnega dopusta, nima nobenih predstavnikov, poleg tega imamo danes 34 ustnih vprašanj, pri 11 ne bo odgovorov zaradi teh odsotnosti, takšnih ali drugačnih.

Predsednica Državnega zbora, še enkrat, pozovite vlado, da se drži Poslovnika Državnega zbora. Hvala.

Hvala lepa.

Zelo sem vesela, da ugled Državnega zbora raste, in upam, da bo tako še naprej. Pozivam Vlado Republike Slovenije, da je prisotna na poslanskih vprašanjih. Poslanska vprašanja so takšna, da sicer državni sekretar ne more nanje odgovarjati, ampak kljub temu se izkaže spoštovanje do Državnega zbora, da se vsaj pride. Vljudno prosim vse predstavnike Vlade, da pridete pravočasno, če ne morete priti, to se pravi ministrice, ministri, da namesto vas pridejo državni sekretarji. Državni zbor je le najvišji predstavniški organ in si zasluži dolžno spoštovanje. Hvala lepa.

Zdaj bom prebrala tekst, ki ga vedno preberem. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da so na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. Če poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katero ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: Tanja Fajon ministrica za zunanje in evropske zadeve; dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije od 14.30 dalje; dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo; Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport; Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje; Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje ter Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo, od 15.30 dalje. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob, poslanska vprašanja pa mu bodo postavili mag. Janez Žakelj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, Danijel Krivec iz Poslanske skupine SDS in dr. Vida Čadonič Špelič iz Poslanske skupine Nova Slovenija ter mag. Nataša Avšič Bogovič iz Poslanske skupine Svoboda.

Sedaj, prosim, najprej poslanec mag. Janez Žakelj, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade. Izvolite.

Najlepša hvala, predsednica.

Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani ministri, predsednik Vlade!

V Novi Sloveniji nas skrbijo zadnji podatki o padcu industrijske proizvodnje in čedalje večji nekonkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. Na to kritično stanje že več mesecev opozarja tudi gospodarstvo, pa so od vlade deležni le napadov nekaterih predstavnikov gospodarstva. Zadnji primerjalni podatki v slovenskih in številnih mednarodnih institucijah kažejo, da se situacija na gospodarstvu in na trgu dela slabša, tako da v Novi Sloveniji pričakujemo takojšen odziv vlade s pripravo celovitega odzivnega akcijskega načrta. Upamo, da so ti podatki Eurostata v zvezi s padcem industrijske proizvodnje, ki so bili objavljeni in ki kažejo, da je v aprilu padec industrijske proizvodnje v Sloveniji beležil 7,9-odstotni padec – to je največ med državami evroobmočja. In če gledamo, da je evroobmočje v aprilu celo generiralo rast industrijske proizvodnje za 1 %. Drugi takšen, še bolj zaskrbljujoč podatek tudi Eurostata je na trgu delovne sile, in sicer, v prvem kvartalu leta 2023 se je zaposlenost v Sloveniji zmanjšala za 1,6 odstotne točke v primerjavi s predhodnim četrtletjem. To se pravi, da gre za največje zmanjšanje med državami Evropske unije. Podjetja v en glas poudarjajo, da ne potrebujejo pomoči, ampak zgolj konkurenčne pogoje dela, pri čemer je cena energentov ključna. Nova Slovenija je že septembra lani predlagala uvedbo energetske kapice za ceno energentov, vlada pa je odgovorila, da to ni možno. Nemčija je pred kratkim sprejela to energetsko kapico, in sicer 130 evrov na megavatno uro za električno energijo. Zdaj nas v Novi Sloveniji predvsem skrbi padec konkurenčnosti našega gospodarstva, ki je energetsko odvisno od drage energije.

Tudi drugi podatki kažejo na zelo negativne trende, zato nas zanima, premier:

Ali nameravate reagirati z akcijskim načrtom?

Ali nameravate aktivirati Ministrstvo za infrastrukturo, da bo na področju infrastrukture povečalo razpise, ki so zastali?

Poleg tega pa nas skrbi tudi slab socialni dialog, saj so na zadnji seji Ekonomsko-socialnega sveta gospodarstveniki izostali, zaradi tega ker vi niste imeli časa priti na ta … / izklop mikrofona/