Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, pričenjam 35. sejo Odbora za zunanjo politiko. Dobro jutro vsem skupaj.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestni člani in članice naslednje poslanke oziroma poslanci. Tako sem prejel opravičilo, in sicer je danes, upravičenec se je zaradi službene odsotnosti poslanec Jernej Vrtovec. Na seji pa s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci, in sicer Tereza Novak nadomešča poslanko Lucijo Tacer, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca Deana Premika. Lepo pozdravljam vse navzoče.

Tako prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

Obveščam vas, da ste 16. 5. prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točko 3.a, 3.b, 4.a in 4.b in zato predlagam, da glasujemo najprej o predlogu za širitev s točko 3.a.

Glasujemo. Navzočih je 8 poslank in poslancev, za je glasovalo 8, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Tako predlagam, da glasujemo še o predlogu za širitev s točko 3.b.

Glasujemo. Navzočih je 8 poslank in poslancev, za je glasovalo 8, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Nato sedaj predlagam, da glasujemo o predlogu za širitev točke s 4.a.

Glasujemo. Navzočih je 7 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti nihče.

(Za je glasovalo 7.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

In še glasujemo o predlogu za širitev s točko 4.b.

Glasujemo. Navzočih je 8 poslank in poslancev, za je glasovalo 8, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovanimi širitvami.

Naj vas, spoštovane kolegice in kolegi, obvestim, da danes ob 11. uri se prične tudi redna seja, da je izredna seja Državnega zbora 39., zato bi vse skupaj želel pozvati k racionalni izrabi časa, ki ga imamo na voljo, ker v primeru, da ne bomo zaključili do 11. ure, seveda jo bomo nadaljevali po končani 39. izredni seji Državnega zbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO SO VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANIC IN ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Kot ste že seznanjeni, je ta točka uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Naj pojasnim, da glede poteka te točke ob smiselni uporabi 265. in 246. člena Poslovnika ustna predstavitev poslanskega vprašanja ne sme trajati več kot 3 minute. Odgovor predstavnika Vlade lahko traja največ 5 minut. Tako kot običajno vas tudi tokrat obveščam, da lahko poslanka ali poslanec na seji postavi največ 2 ustni vprašanji. Možno je tudi dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja največ 2 minuti, in pa odgovor pred…, predstavnika Vlade, ki pa lahko traja največ 3 minute. Tako kot vedno bi najprej zbrali en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predal gospe ministrici.

Dovolite pa mi, da danes začnem sam s pobudo. In sicer v javnosti in seveda tudi na našem odboru smo že razpravljali o večji kvalificirani, o uporabi kvalificirane večine v zunanji in varnostni politiki Evropske unije z namenom, da Unija na omenjenih področjih ukrepa hitreje in bolj učinkovito. Odbor za zunanjo politiko kot eden izmed sooblikovalcev zunanje politike mora biti v to razpravo tudi aktivno vključen, zato danes v skladu s 46. členom Poslovnika predlagam, da bi se na to temo opravila javna predstavitev mnenj. Na to javno predstavitev mnenj bi povabili strokovnjake in zainteresirano javnost, ki bi lahko podali koristne informacije v zvezi s predlagano tematiko in svoje mnenje izrazili ustno ali pisno. Tako bi predlagal, da javno predstavitev mnenj izvedemo letos jeseni. V okviru obravnave predloga za sklic javne predstavitve mnenj bi matično delovno telo seveda moralo sprejeti odločitev, prvič, ali naj se javna predstavitev mnenj opravi, drugič, da se dogovorimo še o naslednjih vprašanjih. To pa je okvirni predviden datum, okvirn…, ali pa okvirni datum sklica, o vprašanjih, o katerih se želijo pridobiti informacije in pa seveda o vabljenih na javno predstavitev. Po današnji seji, če bo seveda to nekako sprejeto, boste članice in člani odbora povabljeni, da oblikujete vprašanja ter podate predloge glede vprašanj, o katerih želite pridobiti informacije in da podate seznam vabljenih na javno predstavitev mnenj. Predlagal pa bi, da bi te predloge posredovali pisno, in sicer najkasneje do vključno 8. septembra letošnjega leta, torej 2023.

V zvezi s tem odpiram razpravo za sklic javne predstavitve mnenj. Morda se želi na predlog odzvati tudi gospa ministrica? Izvolite.

Ja, najlepša hvala. Dobro jutro vsem članicam, članom in ostalim odbor.

Zdaj, kar zadeva javno predstavitev mnenj, jaz sem pobudo lahko samo pozdravim. Se mi zdi, da je en tak primeren trenutek, če jeseni opravimo eno malo bolj temeljito razpravo. Tudi za nas bodo koristne informacije mogoče tudi v luči, da se približujemo 20. obletnici Evropske unije in lahko opravimo eno tako temeljito razpravo, kaj se dogaja zlasti v evropski zunanji politiki, ko gre za sistem odločanja in predloge, ki so na mizi zdaj. Za nas je seveda za Slovenijo v prvi vrsti pomembna enotnost Evropske unije, vključno s tem, da se upošteva zlasti glas tudi majhnih članic Evropske unije. In mi smo do zdaj, sami veste, tudi v tem odboru smo že govorili, se pogovarjali neformalno, enkrat v skupini prijateljic razprave o kvalificirani večini. Tu gre za to, da je bila 4. četrtega maja objavljena tudi izjava našega ministrstva ali pa skupine prijateljev glede začetka delovanja skupine prijateljev o glasovanju s kvalificirano večino. Mi smo se pridružili tej skupini februarja letos, zdaj pred kratkim se je pridružila še ena država, Romunija, moram pa reči, da ker gre za to neformalno skupino, da nimamo praktično nobenih konkretnih predlogov na mizi. Kar mi želimo, je, da smo od vsega začetka proaktivni, vključeni, predvsem pa da nekako ščitimo tudi vse naše interese. Razprava o tej skupini, ena neformalna se je zgodila ob robu zadnjega zasedanja zunanjih ministrov, se je predvsem osredotočila, kako izboljšati procese odločanja v okviru Evropske unije. Tudi ne gre za nikakršno spreminjanje obstoječih pogodb, to je treba povedati, ampak zakaj želimo biti zraven vsega začetka brez kakršnihkoli obvez ali zavez? Da bomo lahko ščitili tudi kakšne varovalke, ki so ključne za vitalne nacionalne interese naše države. Zato pozdravljam, če bomo jeseni tudi strokovnjaki opravili eno širšo razpravo v tem kontekstu, ker bo tudi nam služila za oblikovanje stališč, mogoče bomo pa do takrat tudi mi imeli že kaj več oprijemljivega. Ker zaenkrat gre, to še enkrat, za neformalno skupino prijateljev, ki razpravlja neformalno, en O5 je bil pa objavljen, ki ga poznate. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo morda razpravljati od kolegic, poslank in poslancev na to temo. Vidim, da ni interesa, zato zaključujem razpravo.

In prehajamo na odločanje o predlogu sklepa za sklic javne predstavitve mnenj na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Odbor za zunanjo politiko bo na podlagi 46. člena Poslovnika opravil javno predstavitev mnenj o večji uporabi kvalificirane večine v zunanji in varnostni politiki Evropske unije, in sicer predvidoma jeseni letos, torej 2023. Želi v zvezi tega predloga sklepa kdo razpravljati? V kolikor ne, bi glasovali.

Glasujemo. Navzočih je 11 članic in članov, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Sedaj pa se je naslednji za vprašanje prijavil kolega Stojanovič. Gospod Stojanovič izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, predsednik. Lepo pozdravljam tudi vas, spoštovana ministrica za evropske in zunanje zadeve, gospa Tanja Fajon, n vaše cenjene kolegice in kolege z ministrstva.

Naj mi bo tokrat dovoljen malo daljši uvod, v katerem bi pač želel izkoristiti to priložnost. Jaz se vam še enkrat, tokrat javno tudi čestitam ob zaključku enega najpomembnejših projektov in ciljev slovenske zunanje politike in celotne vlade. Pravzaprav članstvo v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov je nedvomno priložnost, da Slovenijo še nekako dodatno pozicioniramo kot aktivno in prepoznavno članico, državo članico Organizacije združenih narodov, kot državo, ki se pomeni zaveda pomena svetovnega mednarodnega miru in varnosti, pomena dialoga, multilateralizma in trajnostnega razvoja, kar je še posebej pomembno za majhne države, kot je naša Slovenija. Jaz sem, mislim, da je bil tudi slogan Krepimo zaupanje, varujemo prihodnost kar ustrezno zastavljen, ker v teh turbulentnih časih je naša globalna prihodnost na veliki preizkušnji. In če si bomo dovolili, da so pravzaprav predsodki, konflikti, dvomi, nezaupanje tisto, kar, kar najeda mednarodno skupnost in kar botruje k nekim notranje…, notranje- in zunanjepolitičnim napetostim in zaostrenim odnosom, potem ne bo v redu. Skratka še enkrat iskrene čestitke. Zavedam se tudi, koliko je bilo v ta projekt vloženega dela skupnega, aktivnosti tako s strani ministrstva, s strani slovenske diplomacije in v bistvu celotne Vlade, mi kot poslanci in kot Odbor za zunanjo politiko pa smo tudi pač vsak po svojih močeh, po svoji plati in v okviru pristojnosti pripomogli, pripomogli k temu, upam tudi konstruktivno. Ta uspeh je torej resnično naš skupen uspeh in naj bo ta uspeh, jaz mislim, tudi navdih, da bomo lahko slovensko zunanjo politiko sokreirali in da bomo pri tem tudi slišani, kar je pravzaprav želja vseh kolegic in kolegov tukaj na Odboru za zunanjo politiko.

Zdaj pa k mojemu vprašanju, ki se nanaša pravzaprav na izvedbeni del našega delovanja oziroma članstva v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov. Zdaj Varnostni svet je takšen kot je. Pravzaprav na njegovo strukturo in število članic kakšnega večjega vpliva zaenkrat nimamo, pa tudi mednarodni konsenz glede tega je in glede eventualnih sprememb je še najbrž zelo, zelo daleč, pa vendar javnost najbrž zanima, katerim ključnim ciljem bomo kot država sledili v času članstva. Je morda kakšno področje, ki si zasluži več pozornosti morda, kamor bomo usmerjali več naporov z željo po opozarjanju in vplivanju na morebitne korenitejše premike? Kaj bo skratka naša rdeča nit članstva in katere politike bomo spodbujali, katere, katerim morda nasprotovali, skratka, kaj bo zaznamovalo naše članstvo, s čimer se bomo ob koncu aktivnosti leta 2025 vpisali recimo v anale slovenske z naših zunanjepolitičnih dosežkov?

Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo od poslancev besedo. Dr. Logar, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Ja, imam eno vprašanje, in sicer bruseljski časopis Politico je objavil, da naj bi Slovenija, eno od slovenskih podjetij izvažalo orožje oziroma zalagala Rusijo z orožjem. Zdaj postopek izvoza orožja je sledeč. Ministrstvo za notranje zadeve da predlog, potem je posebna skupina na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki o tem odloča. Če Ministrstvo za zunanje zadeve da negativno mnenje, se orožje ne izvozi, če da pozitivno mnenje, se izvozi. Zanima me, kako je bilo to v konkretnem poslu. Četudi to pomeni, da je izvažalo v Srbijo, to še ne opravičuje dolžnosti pregleda te komisije. Pa me zanima, če so bili znotraj ministra za zunanje zadeve kakšni postopki izvedeni oziroma če lahko nam tu na Odboru za zunanjo politiko podate nekaj več informacij.

Hvala.

Hvala lepa.

Še kdo od poslancev? Izvolite, gospod Tonin.

Dobro jutro. Pozdravljena, ministrica.

Na enem izmed nastopov je veleposlanik Kirn govoril o tem, kako bi Slovenija lahko začrtala svoje delo v Varnostnem svetu Združenih narodov, da bi sprejeli neke take smernice, ki bi si jih držali in da bi te smernice potrdil tudi recimo OZO ali pa Državni zbor, ki bi bile pomembne predvsem v tem smislu, da nas ne bi zanašala ob vseh turbulencah. Se pravi, če bi imeli neka načela, bi vedno na ta načela stavili in bi vedno po teh načelih delovali ne glede na to, s katere strani bi pritiski prihajali. Meni se je ta ideja zdela zanimiva, koristna, na nek način bi bila tudi večja vključenost Državnega zbora. Pa me zanima, kako Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve gleda na to pobudo.

Hvala lepa.

V tem sklopu bi morda še kdo? Vidim, da ni interesa, zato bi prosil gospo ministrico, da se odzove na ta tri vprašanja.

Hvala lepa, predsednik.

Hvala za vprašanja. Zdaj mogoče izkoristim še enkrat priložnost, čeprav smo že v takem podobnem formatu sedeli nedolgo nazaj na zaprti seji, za iskrene čestitke vsem nam za to izvolitev v Varnostni svet. Jaz se vam zahvaljujem za vse vaše prispevke, karkoli ste lahko prispevali po vaših močeh, zelo iskreno. Bil je to en velik napor, bil je tudi privilegij, da smo šli čez to kampanjo. Marsikaj smo se naučili, marsikaj spoznali, rezultat je pa po mojem mnenju res zgodovinski. Pred nami je pa velika odgovornost, da bomo peljali to zgodbo kar se da uspešno skupaj.

Hvala za vprašanja. Bom obe vprašanji, poslanca Stojanoviča in Tonina, naslovila skupaj, ker se nanašata na Varnostni svet. Mi smo v tem letu res slišali veliko pričakovanj držav, opravili praktično pogovore z vsemi članicami v Varnostnem svetu. Sama sem preštela sto petdeset pogovorov s predstavniki vlad, kar je res izjemno število. Tudi na ostalih nivojih smo opravili te pogovore; predvsem smo veliko poslušali, slišali, kaj so pričakovanja. Lahko rečem, ena glavna nit, ki jih slišiš od večine držav, je zagotovo preprečevanje konfliktov, kar pomeni, da ves čas se bomo morali seveda na eni strani odzivati na krize, ki so, hkrati pa preprečevanje konfliktov pomeni na eni strani spodbujanje humanitarne materialne pomoči, zagotavljanje spoštovanja mednarodnega prava in človekovih pravic. Tu ima Slovenija dober track record, da je bila dosledna in verodostojna v Organizaciji združenih narodov. Potem to pomeni tudi vodna diplomacija, upravljanje z vodo, vodo smo mi večkrat poudarjali, ker Slovenija je poznana po zdravih in čistih vodnih virih in tudi po znanju z upravljanjem vode. Upravljanje z vodo lahko tudi preprečuje ali pa je zelo pomembno za preprečevanje konfliktov. Ženske, mir, varnost, zagotovo pa bo ena od tem, ki bo za nas tudi velika prioriteta. Mir in varnost v naši regiji, to pomeni čimprejšnje končanje ruske agresije v Ukrajini, zagotavljanje stabilnosti na zahodnem Balkanu, v naši neposredni soseščini. Tu bomo imeli, sem prepričana, veliko, veliko stvari in bomo večkrat povprašani, morali imeti svoja stališča v Varnostnem svetu, torej, predvsem pa doslednost. Marsikdo mi je v pogovorih rekel, doslednost v zunanji politiki, kar pomeni, eno stvar je seveda reševanje konfliktov, ustavljanje vojne na naših tleh, drugo pa je biti enako dosleden, ko gre za konflikte in izzive na drugih delih sveta, ker tu svet je danes izrazito razcepljen, razdeljen in bomo imeli velike izzive pred sabo. Situacija zagotovo ni takšna, kot je bila več kot leto dni pred začetkom vojne v Ukrajini, tako da bodo veliki izzivi, bo velika odgovornost. Jaz mislim, da bo tudi veliko pričakovanje, zlasti držav, ki so nam izrazile zaupanje. V mislim imam veliko majhnih držav, v OZN je več kot sto majhnih držav, te države so pogostokrat odrinjene na rob pri procesih odločanja in mislim, da bodo pričakovanja, to, da poslušamo stališča tudi majhnih držav in jih vključujemo, zelo pomembna, afriške celine. Če pogledam agendo v Varnostnem svetu Združenih narodov, je 80 % ta trenutek povezanih z afriško celino in v stalnem članstvu. Afrike ni brez Afrike, govoriti o Afriki je zelo težko, tako da bomo se probali angažirali čim več tudi tam, kjer smo dobili zagotovo zaupanje, imam v mislih afriško celino, v smislu, da širimo tudi diplomatsko mrežo. Pa predvsem tudi priložnost sedeža v Varnostnem svetu ni samo za neko dosledno, samozavestno držo slovenske zunanje politike, za izgradnjo mostov zaupanja, kar je bilo tudi v naši kampanji naše temeljno sporočilo, ampak tudi priložnost za naša gospodarska podjetja, za gospodarsko diplomacijo, kulturno, znanstveno, za odpiranje Slovenije v svet, za iskanje partnerstev, se mi zdi, da bo to izjemna priložnost. Včeraj smo imeli eno tako res dobro nacionalno konferenco o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Vse to so zdaj priložnosti, ki se nam odpirajo. Jaz nameravam do konca leta še opraviti pogovore s tistimi stalnimi, nestalnimi članicami, na novo izvoljenimi ali odhajajočimi, da bomo čim bolj pripravljeni na prevzem sedeža z januarjem prihodnje leto in pa opazovalskega statusa že oktobra. To je, kar so politične usmeritve. Vse ostalo, kadrovske, pa pravzaprav smo v zelo aktivnih pripravah, v bistvu je naslednji dan steklo delo, tako da ne bo šlo čez noč, da sestavimo celotno zgodbo skupaj. Lahko pa povem, da želja je, da so vključene vse institucije tudi v eni širši delovni skupini, torej, da boste enako vpeti in zraven sodelovali, imeli informacije in lahko prispevali tudi v tem delu po najboljših močeh. Jaz se bom trudila, da bom čim več vas vključevala in probala tudi čim več posredovati povratnih informacij nazaj glede smernic, če bi šle na Vlado. Zdaj jaz na vsak način razmišljam, prvi neformalni pogovor, mi se že pogovarjamo tako s predsednikom Vlade, s predsednico države, tudi s pristojnimi akterji, da bomo neformalno začrtali ene politične smernice že v kratkem, v enem tednu dni, zato ker so pred nami še različni veliki vrhovi. Ampak v luči tega, kar sem omenila, da bomo opravili en neformalni razmislek, bomo pa potem se zelo hitro morali odločati že za odbore oziroma za fajle, dosjeje, ki jih bomo prevzemali. Pravzaprav smo to že v New Yorku, prvi krog pogovorov opravili naslednji dan po izvolitvi. Ni še končnih odločitev, ampak na vsak način bi jaz si želela, ko imamo zadevo tako daleč speljano, verjetno bo to bolj po poletju, da bodo te smernice popolnoma izdelane, šla na odbor tu in na Vlado s temi smernicami, se mi zdi to dobra pobuda, ker s tem mogoče tudi v izogib, če bodo kakršnekoli turbulence, sledimo enim skupnim ciljem in zavezam.

Hvala. A, to je Varnostni svet, se opravičujem.

Še na vprašanje poslanca Logarja. Informacija, ki jo imam jaz v tej fazi, lahko samo povem, da zadevno podjetje pri nas ni nikoli zaprosilo za dovoljenje za uvoz ali izvoz orožja oziroma streliva. Glede na analizo izvoznih carinskih deklaracij to podjetje ni neposredno izvažalo v Rusko federacijo. Pristojni organi v Republiki Sloveniji pa so že sprožili ustrezne postopke za ugotavljanje dejstev v zvezi z omenjeno družbo. Zdaj, kolikor je moja informacija, to ni šlo za poslovanje z orožjem, ampak, še enkrat, pristojni organi zdaj to preiskujejo; druge informacije ta trenutek nimam. Hvala.