Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam in vam želim eno lepo dobro jutro!

Pričenjam 17. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora: gospod Jožef Horvat iz Poslanske skupine Nova Slovenija in Suzana Lep Šimenko iz Poslanske skupine SDS. Kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo gospod Franci Kepa nadomešča gospoda poslanca Franca Rosa iz Poslanske skupine SDS.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora: Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema proizvodnje proizvodov neto ničelnih tehnologij in pod zaporedno številko 2 Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI OKVIRA UKREPOV ZA KREPITEV EVROPSKEGA EKOSISTEMA PROIZVODNJE PROIZVODOV NETO NIČELNIH TEHNOLOGIJ (AKT O NETO NIČELNI INDUSTRIJI), EPA 877-IX, EU U 1177.

Gradivo k tej točki ste prejeli od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlog stališča je Vlada Republike Slovenije. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi prvega in drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Državni svet.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za predstavitev predloga stališča? (Da.)

Državni sekretar Matevž Frangež, beseda je vaša.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Tako, če dovolite, bi skušal uvodoma podati predstavitev, skupno predstavitev za obe današnji točki, seveda pa potem razpravo in specifična vprašanja odgovorimo po dnevnem redu, predsednica, če je to mogoče.

Torej, na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport vidimo oba evropska akta kot strateško priložnost tudi za potrebno transformacijo slovenskega gospodarstva. Zato, da se oskrbimo s potrebnimi kritičnimi strateškimi surovinami in na drugi strani razvijemo zelene tehnologije, torej, v tem kontekstu govorimo o na eni strani nizkoogljičnih, zelenih, čistih tehnologijah, potrebnih za brezogljično proizvodnjo električne energije, pa tudi drugih oblik energentov znotraj Evropske unije in na drugi strani o kritičnih materialih, torej vseh tistih materialih, ki jih potrebujemo za to, da bo oskrba Evropske unije s potrebnimi tehnologijami mogoča.

To odpira številne priložnosti in na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport smo v sodelovanju recimo s Slovenskim poslovnim in raziskovalnim združenjem iz Bruslja, SBRA in Gospodarsko zbornico Slovenije opravili tudi posvetovanja z industrijo, da identificiramo te priložnosti in se nanje čim bolje pripravimo. Kje torej vidimo te priložnosti? Kaj želimo razvijati in kaj proizvajati? Na področju katerih tehnologij želimo napredovati in kje smo lahko najboljši? Katere kritične surovine so potrebne za slovensko gospodarstvo in kako povezati znanost in gospodarstvo, da skupaj izkoristita priložnosti?

Torej, tega sem že povedal, kako industrijski prehod izkoristiti tudi za preskok v naši dodani vrednosti? Zdaj podrobneje o aktu o neto ničelnih industrijah. Najprej vprašanje, zakaj, nekaj indikativnih podatkov. 90 % rezin za izgradnjo fotovoltaičnih panelov, ki jih potrebuje Evropska unija, uvozimo iz Kitajske, kar 75 % litijonskih baterij prav tako uvozimo iz Kitajske. Iz Kitajske prav tako izhaja 90 % globalnih naložb v neto ničelne tehnologije.

Ta graf zelo jasno pokaže, kakšne so kritične odvisnosti. Rdeča polja so kitajska in praktično lahko vidite na vseh strateških neto ničelnih tehnologijah, kot so fotovoltaika, vetrne turbine, baterije, kritične odvisnosti, ki seveda tudi za Evropsko unijo in s tem tudi za slovensko gospodarstvo, predstavljajo usodna tveganja. Kakšna so predvidevanja? Pričakuje se, da bo do leta 2050 štirikrat povečana uporaba obnovljivih virov energije, da bomo šestkrat povečali uporabo toplotnih črpalk in do leta 2030 kar za petnajstkrat povečali proizvodnjo električnih vozil.

Svetovni trg neto ničelnih tehnologij naj bi se do leta 2030 povečal za trikrat in dosegel letno vrednost 600 milijard evrov vrednosti. To samo po sebi, kajne, kasneje se bomo vprašali, kje je tukaj denar, to, tu je denar. Veliko tržno povpraševanje ustvarja številne tržne priložnosti in na nas in na našem gospodarstvu je strateško vprašanje, kako bomo ta rastoči trg izkoristili za svoj razvoj.

Akt sicer deli neto ničelne tehnologije na 3 razrede, same neto ničelne tehnologije, strateške neto ničelne tehnologije, inovativne neto ničelne tehnologije. Zelo kratek pregled teh. Na desni strani ekrana vidite, katere so neto ničelne tehnologije, torej gre za tehnologije za energijo iz obnovljivih virov, za shranjevanje elektrike in toplote, toplotne črpalke, omrežne tehnologije, tehnologije za goriva iz nebioloških obnovljivih virov, za trajnostna alternativna goriva, »elektrolizatorje« in gorivne celice, napredne jedrske tehnologije, tehnologije zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika in tehnologije za učinkovite energetske sisteme.

Tukaj se predvideva, da gre za stopnjo tehnološke pripravljenosti 8 ali več. Predvideva se enotna kontaktna točka, hitrejše izdajanje dovoljenj, potrebnih za umeščanje teh tehnologij oziroma njihove proizvodnje 12 do največ 18 mesecev in spodbude inovacij v tako imenovanih regulativnih peskovnikih »sand boxih.

Kar se tiče strateške neto ničelne tehnologije, je seznam nekoliko krajši, vendar zelo podoben prejšnjemu seznamu. No, tukaj je eno od strateških prizadevanj Slovenije, da se na seznam uvrstijo tudi jedrske tehnologije. Cilj pri strateških neto uničenih tehnologijah je, da do leta 2030, 40 % potreb v EU proizvedemo v EU. Gre za prednostni status pri dovoljenjih in reševanju sporov, za krajši status dovoljenja od 9 do 12 mesecev, za identifikacijo statusa prevladujočega javnega interesa pri umeščanju teh inovacij in naložb, za pospeševanje zasebnih naložb in finančno svetovanje preko skupne evropske tako imenovane »net zero« platform.

Še inovativne neto ničelne tehnologije. Gre za tehnologije na stopnji tehnološke pripravljenosti manj od 7, kjer se predvidevajo regulativni peskovniki, torej spodbujanje inovacij in preizkušene v nadzorovanem okolju za omejen čas. Spet pa gre za relativno podoben seznam teh področij, vendar kot rečeno, je stopnja tehnološke pripravljenosti pri teh tehnologijah nižja kot na recimo samih neto ničelnih tehnologijah.

Zdaj, akt predvideva v bistvu več področij, načinov, kako bo Evropska unija spodbujala razvoj in naložbe v neto ničelne industrije, ampak če jih zelo na kratko poenostavim, hitra dovoljenja, olajšane naložbe, položaji na trgih, znanje in veščine, inovacije, upravljanje in mednarodna partnerstva. Če bo potreba, lahko razložimo posamezno od teh področij podrobneje.

Zdaj še o aktu o kritičnih surovinah. Spet, zakaj? 63 % svetovnega kobalta se proizvaja v Kongu, 97 % oskrbe Evrope z magnezijem prihaja iz Kitajske, prav tako je na Kitajskem rafiniranih kar 100 % redkih zemelj za potrebe proizvodnje trajnih magnetov. Mimogrede, v Ljubljani je ena od redkih evropskih proizvodenj trajnih magnetov v podjetju Magneti Ljubljana. Tudi tukaj rdeča barva kaže na jasne strateške odvisnosti. No, zadnji od petih krogcev pa vam pokaže, da kadar v Evropi obstaja trg, se lahko tudi Evropa usposobi za lastno proizvodnjo. Tukaj je primer vetrnih turbin, kjer 58 % potreb že zadovoljuje Evropska unija, na vseh ostalih področjih kot so rudarjenje redkih zemelj, procesiranje redkih zemelj, metal, torej kovine redkih zemelj in pa trajni magneti, vidite visoke in kritične odvisnosti, ki prihajajo izven EU.

Kakšna so predvidevanja? Predvideva se kar 89-kratno povečanje povpraševanja po litiju do leta 2050, 18-kratno povečanje povpraševanja po kobaltu in 6-kratno povečanje povpraševanja po redkih zemljah. To je seznam kritičnih in strateških surovin, kritične obarvane svetleje, modro strateške temneje modro. Slovenija si prizadeva skupaj s koalicijo drugih držav, da na ta seznam umestimo tudi aluminij. Prosil bom še našo ekspertko Natalijo Medico, da me eventualno dopolni, če je bilo v zadnjih tednih kaj na tem seznamu novega.

Kar se tiče ciljnih referenčnih zmogljivosti do leta 2030, ki jih želimo vzpostaviti v Evropski uniji, vsaj 10 % porabe v Evropski uniji želimo pridobivati v Evropski uniji, torej govorimo tudi o novi generaciji rudarjenja za to, da iz zemeljske skorje pridobimo potrebne materiale. Vsaj 40 % porabe, evropske porabe želimo predelati v EU in vsaj 15 % v EU tudi reciklirati. Vsi vemo, da je v naših domačih predalih kar nekaj recimo starih telefonov, starih elektronskih naprav, ki imajo vse po vrsti dragocene strateške materiale, ki jih potrebujemo.

No, tukaj se pri strateških projektih in kritičnih surovinah zastavljajo posebni projekti s spet poenostavljenim izdajanjem dovoljenj, usklajevanjem javne podpore in vključitvijo v sisteme odjema strateških surovin, tako imenovani »take off« oziroma pri kritičnih razvoj nacionalnih raziskovalnih programov za povečanje znanja o evropskih virih, govorimo o rudarjenju do globine 300 metrov, in trajni magneti kot prednostni izdelek za povečanje krožnosti s posebnimi pravili in olajšanjem recikliranja. Tudi na tem področju hitra dovoljenja, olajšanje naložbe, trgi, znanja in veščine, inovacije v upravljanje mednarodna partnerstva. Seveda se postavlja vprašanje, kako bomo to sofinancirali. Že prej sem dejal, ključen vir financiranja je predvidena bistvena torej eksplozija tržnih potreb in letni obseg vrednosti tega trga na ravni 600 milijard evrov. Evropska unija pa preučuje, kako revidirati večletni finančni okvir, kako za te namene zagotoviti tudi prednostno sofinanciranje iz obstoječih evropskih programov, kot so Forizen, Invest EU, Innovation Fant, razvoj novih evropskih finančnih mehanizmov, tako imenovanih Net Zero Platform, potencialen razvoj sklada za suverenost, kjer pa je seveda vprašljivo politično soglasje na ravni Evropske unije. Sami pa že delamo tudi na preučevanju potencialnega redizajna nacionalnih virov, da umestimo te prioritete v finančne instrumente. Na koncu samo en primer. Zdaj na sliki je vetrna turbina. / pokaže zboru/ Gre za tehnologijo, ki je že desetletja znana, ne gre za nič novega, ampak tukaj na tem primeru želimo poudariti, da v Sloveniji znamo razvijati in obdelovati materiale, znamo načrtovati in izdelovati rotorje in generatorje, znamo ustvariti zahtevne konstrukcije in znamo graditi temelje in povezovati omrežja. Ta slika nam pove, da znamo narediti vse, kar je potrebno, za to, da postavimo, da razvijemo, proizvedemo in postavimo vetrno turbino v prostor. Morebiti pod lastnimi blagovnimi znamkami, z lastno prodajno mrežo, zato da v večji meri kontroliramo tudi svojo dodano vrednost v tej veliki transformaciji, ki sledi strateški usmeritvi EU v neto ničelne tehnologije. Zmanjšanje ogljičnega vtisa pa seveda vidimo predvsem priložnost in strateško vprašanje za našo družbo, za naše gospodarstvo, za naš raziskovalni sistem ali bomo te priložnosti izkoristili.

Hvala lepa za uvod in se opravičujem, če sem bil kakšno minuto predolg.

Hvala lepa. Ni bilo predolgo, bilo je zelo nazorno prikazano.

Najprej bi še povedala, ker imam nekaj pooblastil, poslanec Miroslav Gregorič nadomešča poslanca Tineta Novaka iz Poslanske skupine Svoboda in gospod Lenart Žavbi nadomešča poslanca Tomaža Laha iz Poslanske skupine Svoboda. Obema lep pozdrav

In sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati. Želi kdo besedo? Najprej gospod Kosi, izvolite, beseda je vaša.

Hvala, predsedujoča, za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Torej, na to, kar smo pač videli in slišali, je definitivno nekako spodbudno to, da torej se Evropa zaveda tega pomena. Dejansko smo nekako v tej četrti industrijski revoluciji, za katero pa menim, da je Evropa naredila kar veliko napako, to je to, da se ni zavedala pomena surovin in tega in dejansko nas je tu Kitajska prehitela po levi in po desni, kar je razvidno tudi iz podatkov. Zdaj, zadali smo si ambiciozne cilje, kako doseči to ničelno ogljično odtis in tako naprej, zdaj pa ugotavljamo, da bo pa to zelo težko, ker dejansko ne razpolagamo s surovinami in tako naprej. Strinjam se, da je to priložnost tako za Evropsko unijo kot tudi za Slovenijo. Vsekakor smo res na preskoku in kdo ne bo šel korak s časom tudi na gospodarskem področju, bo mu pač trda predla. Strinjam se, da imamo v Sloveniji veliko znanja, imamo veliko strokovnjakov, zaenkrat tudi dobro šolstvo in tako naprej, tako da tu je naša priložnost, bojim pa se prav v tem smislu, da bomo pa prav zaradi odvisnosti od surovin zelo nekonkurenčni glede cenovne cene, zato ker tu nas bo po mojem Kitajska nekoliko držala v šahu. Predvsem se vidi to tudi po električnih vozilih. Zadnjič sem bral en članek v Financah, torej 40 % stroškov električnega vozila znaša baterija in kar 76 % baterij izdela Kitajska. Torej kitajska vozila bodo prav zaradi tega konkurenčnejša, ker bodo na lastne stroške baterij bolj ugodna cena od vozil in to se že pozna tudi na evropskem trgu. Zdaj, kako bomo to dosegli, ne vem. Jaz sicer upam, da bodo strokovnjaki iz celotne Evropske unije dosegli nekje neko, neko, neko pot, nek cilj, da bomo to neodvisnost dejansko zmanjšali in to konkurenčnost povezali na kak način. Sam nisem strokovnjak in ne bom tu pač nekomu solil pamet, vsekakor pa glede stališč, ki sem jih prebral, zdaj bom kar obe točki povezal, ker mislim, da si dokaj povezani. Nekako to podpiram, se pa tako kot sem pač povedal, bojim, da bo pa to zelo težko, ker nas je tu pa res Kitajska prehitela ne samo Evropo, tudi Ameriko, ampak upam, da se bo pač šlo kaj v prihodnje v boljšo smer. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji ima besedo gospod Gregorič, izvolite.

Hvala lepa, predsednica. Najlepša hvala tudi državnemu sekretarju Frangežu za lepo predstavitev. Jaz upam, da bodo ti slajdi dosegljivi za nas.

Ja, kot je bilo že rečeno, Evropa je pač zamudila, ampak skrajni čas je in zelo pozdravljamo, da se pripravlja, pripravljata ti dve uredbi. Moje prvo vprašanje je pri teh uredbah, kako so težke. Namreč včeraj smo videli, da Evropska komisija pripravlja ali pa že pripravlja nov paket za pomoč Ukrajini, za obnovo Ukrajine, medtem ko vojna še poteka, 50 milijard evrov za 4 leta. Vsak tak paket bi po mojem moral na nivoju Evropske unije zbrati 100 milijard evrov, vsak paket, če hočemo, da smo resni. Ne smemo pozabiti, da je samo na paketu EU Chip Act, ki skuša slediti ameriškemu chip actu, da je Evropa zbira 43 milijard sredstev iz privatnih in državnih sredstev, od tega pride manj kot 10 milijard na EU, na budžet EU, vse ostalo so privatne, privatno sofinanciranje. To ni nič. Medtem ko Američani dajejo na isto področje za čipe 260 milijard, mislim in mi nikakor ne bomo mogli biti konkurenčni. In to je, mislim, to je zdaj zavajanje javnosti, če se vsi ti lepi, lepi dve uredbi sprejmeta, ampak brez denarja računati, če sem vas prav razumel, ja, računa se, da se bo to financiralo iz tržišča. Tržišče bo 600 milijard evrov v kratkem in seveda bo nekaj denarja tudi za vse te dejavnosti, ampak ne, Evropa mora ciljno v to poseči. Zdaj, če, če samo rečete, ja, bomo, iz tega bomo delali tudi inovativne jedrske elektrarne, ja, pa čakajte malo, če hočeš razviti nov model Mercedesa, stane ta razvoj par milijard, samo da pride iz enega 220 modela na ne vem kaj, 250. Ja, tu, tu so velike milijarde in ne se hecati. No, tako da jaz me zanima kakšni so sedaj, ker tega nisem slišal, koliko je sedaj predvidenega denarja.

Drugo pa nekaj podobnega smo že enkrat razpravljali tu, ampak takrat sem imel jaz ene boljše materiale s sabo, danes očitno si nisem to vzel, ker so bili popisi, kjer taksativno našteti elementi, katere bo. No in takrat sem ugotovil, da recimo cirkonija v tem spisku ni bilo. Sedaj, v sedanji generaciji tlačnovodnih in vrelovodnih jedrskih elektrarn je uranov dioksid, je gorivo zapakirano v cevke iz cirkonija. In če tega cirkonija ni med strateškimi, potem bo tudi težko razvijati obstoječe generacije. No, drugače pozdravljam, da gre tudi aluminij zraven. Ampak še ena stvar bi rekel, v Evropi je malo rudnikov, ki delujejo in ki še imajo te kovine ali pa minerale, ki, ki jih rabimo, je pa kar nekaj rudniških odlagališč in v preteklosti so bili že narejeni neki poskusi, da se sistematsko analizira vsebino teh odlagališč in vidi, kateri so ostanki v teh odlagališčih, ne. Ker recimo, če se je, če si je, če je bil rudnik cinka, je samo cink ven pobiral, pol od drugih kovin je tam ostalo ali pa mikro elementov in bi bilo verjetno, ne vem a to je v teh, v tej uredbi o kritičnih surovinah upoštevano ali ne.

Toliko. Drugače pa me zelo veseli, da je, da je ministrstvo proaktivno, da ste imeli že sestanke s SBRA pa z Gospodarsko zbornico na tem. Mogoče bi bilo dobro, da tudi v parlamentu naredimo kakšno ozaveščanje tega. Predvsem me pa ta finančni del zanima in bi pričakoval vaš komentar na to. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Jaz bi predlagala, da zberemo kar vse razprave poslancev, potem pa bi ministrstvo odgovorilo.

Gospod Kepa, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsednica. Lepo pozdravljam sekretarja, kolegice in kolege.

Tudi jaz se strinjam, da je tukaj Evropa zamudila priložnost, pa tudi Amerika, da so surovine pridobivale oziroma še pridobivajo večina Kitajska po Afriki in po Južni Ameriki. Na kakšen način pridobivajo, ali je to demokratičen način ali ne, to je vprašanje? Mogoče bi bilo tudi za ni prav primerljivo, veliko boljše, če bi Evropa pomagala dol in tudi postavila kakšno industrijo več, pa bi tudi kakšen migrant manj prišel v Evropo, zaradi tega.

Bi pa še nekaj primerjav dal. Zaradi vetrnic imamo, tukaj smo napredni, kakor je bilo rečeno, kako je sekretar dejal, imamo dve tretjini surovin, tudi Elan proizvaja nekatere dele za vetrnice, je pa paradoks, da imamo v desetih letih nismo niti ene postavili. Glede na to izvajanje bi morali mi imeti prednost pred drugimi, ker imamo svoj izdelek tako rekoč v rokah pa v desetih letih nismo postavili niti ene vetrnice. Tudi tukaj je izziv, ne rečem, da so vetrnice sončne, niso stabilni za pridobivanje elektrike, vendar so zraven za mašilo zelo dobri glede na stabilne stabilna pridobivanja hidro pa jedrsko pa TEŠ, mogoče trenutno še. Kaj bo tukaj naredila država pri umeščanju, da se nekoliko pospeši, pa vseeno, da postavimo na območjih, vendarle v skladu z vsemi normativi in odmiki od naselij, da ne bo prevelikih pritožb, pa tega. Je pa, vendarle smo tukaj popolnoma zatajili, da pa v desetih letih ne moremo postaviti ene vetrnice, je pa tudi smešno, ker glede na pri primerjavo tudi z drugimi državami v bližini nas pa cele Evrope. Toliko. Hvala.

Hvala lepa. Besedo ima gospod Marzidovšek. Izvolite, beseda je vaša hvala.

Predsednica, lepo pozdravljam državnega sekretarja in predstavnico ministrstva.

Prvo bi se zahvalil za predstavitev, vsekakor je to zelo relevantna tema, saj se tiče zelenega prehoda in nedvomno je treba izkoristiti to revolucijo tudi za pač inovacije in ustvarjanje dodane vrednosti. Bi pa izpostavil par stvari in na kakšno vprašanje.

Najprej bi me zanimalo, omenili ste, da da vidite, da je nekako preozko zastavljen ta nabor neto ničelnih tehnologij in tukaj sem zasledil, da omenjate jedrske tehnologije, bi me zanimalo sicer, katere še? Namreč, kar se tiče jedrskih tehnologij, seveda bi lahko tudi nekoliko problematiziral to, ta aspekt z enega vidika. Ker sami nimamo nobenih nekih razvojnih kapacitet na tem področju, tudi za to ne vem, zakaj bi se toliko zavzemali za te tehnologije. Po drugi strani pa se tudi moramo zavedati, da jedrske tehnologije niso neto ničelne tehnologije, kot tudi ne vse ostale - govorimo o nizko ogljičnih tehnologijah v resnici. Tako da, kar se tiče jedrskih, bi pač se moramo zavedati, da za samo rudarjenje potrebnih surovin, za goriva je pač gre veliko energije kot tudi, potem seveda za izredno dolgotrajno skladiščenje teh radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo, se ponovno porabi veliko energije. Tako da to je daleč od tega, da bi to bila neto uničena energija. Ne govorim o tem, da bi za Slovenijo to ni prava pot, ampak to ni neto uničena energija. Če se, potem navežem na vse, kar je potem še sledilo, tudi kar so kolegi izpostavili, kar ste tudi sami lepo predstavili, da smo v izrednem tveganju, kar se tiče odvisnosti do kritičnih surovin in redkih zemelj in tako naprej, kot ste lepo pokazali, vse prihaja iz Kitajske in tukaj Evropa ni nujno zamudila, kot ste vsi do sedaj izpostavili, ker Evropa nima teh surovin. Ne gre za to, da da bi, da smo mi pozabili, da smo mi zamudili z rudarjenjem, teh surovin mi nimamo. Tako da kaj bi lahko Evropa naredila, da bi nekako bila lahko v bodoče konkurenčna in razvijala lastne kapacitete bi bili bolj krožni principi, kar se pomeni, da bi morali iti v inovacije, kar se tiče ponovne uporabe in recikliranja teh surovin, ki jih sedaj uvažamo, za vse te tehnologije, ki jih bomo v bodoče koristili za zeleni prehod, in da bomo iz teh lahko proizvajali reciklate, torej sekundarne surovine, ki jih bomo ponovno uporabljali. In to je to, v kar bi se morala Evropa in po mojem mnenju predvsem Slovenija usmeriti, ker nimamo tovrstnih surovin, imamo pa lahko inovacije na tem področju in lahko postanemo tukaj vodilni, namesto da recimo izpostavljamo jedrsko tehnologijo, na katerem področju res nimamo nič za dodatno. Tako da bi res apeliral, kot sem že večkrat, da se kot država usmerimo v kapacitete krožnega razvoja, torej v ponovno uporabo in recikliranje surovin, ki pa jih trenutno uvažajo. In potem bomo mogoče do 2050, ko bomo že kupili vse te naprave za proizvodnjo električne energije iz Kitajske, lahko tudi bili samozadostni, saj bomo te vire ponovno lahko uporabljali. Seveda so pa tu ogromni izzivi. Namreč prim recimo pri solarnih panelih je izredno težko te, te surovine ponovno uporabiti, saj gre večinoma za, za kvarc kristale, torej za steklo in zelo malo vrednih materialov, zato so ti postopki recikliranja zaenkrat zelo ekonomsko ne…, neizvedljivi, zato pa so potrebne inovacije, kot rečeno. Tako da to bi bil moj predlog, kar se tiče tudi slovenske neke strategije.

Potem kar se tiče vetrnih turbin, seveda pozdravljam, da imamo tovrstne tehnologije in bi me potem tudi zanimalo mogoče stališče državnega sekretarja ali on vidi, da bi nekako lahko se tukaj v bistvu bolj regijsko pozicionirali, da bi nekako v regiji skušali tudi izvažati te tehnologije. Saj moramo se zavedati, da v Sloveniji, in s tem tudi odgovarjam na kolege iz opozicije, ki so se spraševali, zakaj nismo že postavili toliko teh vetrnih elektrarn, ja, v Sloveniji imamo zelo majhen vetrni potencial. Edina območja, kjer je smiselno postavljati v Sloveniji, verjetno smiselno postavljati vetrne elektrarne, so na pobočjih hribov in tam so po večini gozdovi. Dejstvo pa je, da tam, kjer so gozdovi, je zelo težko predvidevati točno, kakšno bo obnašanje vetra, saj so, saj se vzpostavljajo turbulence, kar so pokazali znanstveniki na Švedskem, kjer so postavljali vetrnice na gozdnih površinah in se je izkazalo, da na višinah recimo 150 metrov in več se ustvarjajo izredne turbulence zaradi gozda. In tovrstnih izkušenj mi v Sloveniji sploh nimamo, mi ne vemo, kako se bo, kako se bodo dejansko obnašale vetrnice v gozdu, tako da pač en kup izzivov je, zato se v Sloveniji še pač ni umeščalo toliko vetrnih elektrarn. Bi pa vsekakor apeliral, da bi mogoče gledali širše, kako bi lahko izvozno se bolj usmerili in te tehnologije izvažali.

Torej, še enkrat potem poudarjam, da tukaj danes sicer razumem, da Evropska unija in tudi mi to imenujemo, net…, ne…, neto ničelne tehnologije, ampak dejansko ne gre za neto ničelne tehnologije, temveč gre za nizkoogljične tehnologije. In pri neto ničelnih tehnologijah je je v bistvu to samo en del enačbe. Drugi del enačbe, če želimo doseči neto ničelni, neto ni recimo proizvodnje energije, moramo na drugi strani toliko ogljikovega dioksida, kot smo ga proizvedli z uporabljanjem teh tehnologij, tudi zajeti, to pomeni ali je to sajenje gozdov ali so to tehnologije za zajem ogljikovega dioksida. Zato me zanima, ali ste v vseh teh razpravah, ko so se sprejemale te uredbe, kakorkoli govorili o tem, kako se bo dosegla net…, neto, neto ničelna stopnja. Torej na kakšen način bomo zajemali ogljikov dioksida, da bomo sploh lahko govorili o neto ničelnih tehnologijah?

Tako da na koncu mislim, da edina pot so inovacije in kot Slovenija se pač moramo usmeriti v nekaj. Zato, kot rečeno, mislim, da je krožno gospodarstvo nekaj, kjer bi lahko tudi sami dejansko nekaj doprinesli. Hvala.