Dobro jutro vsem skupaj!

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, pričenjam s 37. redno sejo Odbora za zunanjo politiko!

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti oziroma sodelujejo na seji kot nadomestni članice in člani odbora naslednji poslanke in poslanci: najprej bi prebral opravičilo, in sicer zaradi službene odsotnosti je upravičen poslanec Jernej Vrtovec, hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednji poslanke in poslanci, in sicer: Andrej Hoivik nadomešča poslanko Evo Irgl, mag. Janez Žakelj nadomešča poslanca mag. Mateja Tonina, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca Deana Premika.

Pozdravljam vse prisotne!

In prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. Predlog dnevnega reda seje ste prejeli s sklicem in ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO SKLEPA SVETA O PODPISU, V IMENU EVROPSKE UNIJE, IN ZAČASNI UPORABI SPORAZUMA O PARTNERSTVU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER ČLANICAMI ORGANIZACIJE AFRIŠKIH, KARIBSKIH IN PACIFIŠKIH DRŽAV NA DRUGI STRANI.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 13. 6. 2023 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in tretjim odstavkom 88. člena Zakona o zunanjih zadevah. Prejeli smo tudi mnenje Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve v Državnem svetu.

Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je 23. 6. 2023. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zunanjo politiko kot pristojnemu odboru.

Najprej prosim predstavnika Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi Predlog sklepa Sveta in zlasti Predlog stališča Republike Slovenije.

Gospod Štucin, izvolite, besedo imate.

Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Namen tega predloga je pridobitev pooblastila za podpis sporazuma partnerstva med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav, kratice AKP, na drugi strani.

Zdaj, če poenostavljeno povem, gre za to, da se v bistvu sklepa nov, Cotonujski sporazum. Cotonujski sporazum je v bistvu tisti okvirni sporazum, ki velja od leta 2000, ko je bil sprejet med državami, med Evropsko unijo in državami AKP, smo rekli Afrike, karibskih in pacifiških držav. Zdaj, ta sporazum je seveda prenehal veljati in se ga podaljšuje, medtem so pa države članice skupaj z Evropsko komisijo pričele pogajati nov sporazum. Zdaj ta pogajanja potekajo že nekaj časa. Pogajanja so bila v bistvu formalno zaključena leta 2020, tudi med našim predsedovanjem je bil potem sporazum parafiran, se pravi v drugi polovici leta 2021. Od takrat v bistvu se poskuša pridobiti politično soglasje za podpis tega sporazuma. Zdaj, najprej je ta sporazum v bistvu blokirala ena država članica, in sicer Madžarska iz različnih razlogov, zdaj, v zadnjih mesecih pa druga, in sicer Poljska. Kljub temu obstaja neko zaupanje, da bo ta podpis v bistvu dobil zeleno luč s strani vseh. Moramo vedeti, da tu gre za Evropsko komisijo, za 27 držav članic in 79 držav AKP, kajne, tako da je…, da je zelo veliko deležnikov pri pogajanju o tem sporazumu.

Zdaj mogoče čisto na kratko. Razlika med tistim prvim, ki je bil podpisan leta 2000, in tem, ki se pogaja zdaj, je v tem, da je enostavno ta bolj obsežen. Mi smo pri tem prvem, sta bila v bistvu dva ključna stebra, po eni strani razvojna pomoč Evropske unije do teh držav, po drugi strani omogočanje prosto carinskega trgovanja oziroma sklepanje…, sklepanje sporazumov s temi državami. Zdaj, tu se dodaja en večji politični steber, bilateralni, mislim, politični steber političnega sodelovanja tudi, ki zavzema potem področja, kot so migracije, podnebne spremembe in tako naprej. Tudi kar se tiče financiranja. Prejšnji je imel, en sklad, kako se mu je reklo, Evropski razvojni sklad, zdaj pa v bistvu se nov, naj bi se pa financiral v bistvu iz finančnega instrumenta Globalna Evropa, ki pa ne zavzema samo držav AKP, ampak je širši, tako da so bili zaradi tega tudi eni pomisleki, kako se bo potem ta, kako se bodo ta sredstva usmerila za potrebe teh držav, ampak kot rečeno, ta pogajanja potekajo od leta 2018. Vsi…, vse te dileme so bile razrešene. Razlog zakaj v bistvu blokada najprej s strani Madžarske in zdaj Poljske, je, razlogi so drugi, kajne. Tako, da… Tako, da je to s te strani, z moje strani in pač mi predlagamo, da se Vladi da pooblastilo za podpis.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Andrej Poglajen? (Da.)

Izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci ter ostali vabljeni!

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je obravnavala Predlog stališča Republike Slovenije do Sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani, ki ga je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije Državnemu zboru Republike Slovenije poslala Vlada Republike Slovenije.

Komisija je bila seznanjena, da je namen predloga pridobitev pooblastila za podpis Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacija afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani. Zaradi poteka veljavnosti trenutnega partnerskega sporazuma med EU in državami Afrike, Karibov in Pacifika februarja 2020, je Svet junija 2018 pooblastil Evropsko komisijo za začetek pogajanj v imenu EU o novem partnerskem sporazumu.

Republika Slovenija je podprla predlog institucionalne ureditve novega sporazuma. Prizadevala si je, da bi odražala aktualne potrebe in hkrati ohranjala temeljno strukturo sodelovanja na ravni EU AKP. Prizadevala si je za pravno zavezujočo naravo novega sporazuma, ki je z vidika pristojnosti mešane narave. Republika Slovenija si je prevzela za aktivno vključenost civilne družbe v novo partnerstvo in vzpostavitev ter ohranjanje mehanizmov za napredek na področju človekovega razvoja in dostojanstva ter odpravo revščine, vključno z upoštevanjem vseh vidikov enakosti spola, dostojnega dela in zaposlovanja ter socialne zaščite. Prizadevala si je tudi za ustrezne poudarke na varovanju okolja in ustvarjanju novih gospodarskih priložnosti za mikro, mala in srednja podjetja. Prizadevala pa si je tudi, da je področje, ki se nanaša na migracije, naslovljeno skladno s stališči Republike Slovenije.

Posledično Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve podaja soglasno mnenje, da podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi sporazuma o partnerstvu med EU in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Gospod Gregorič, izvolite.

Hvala, predsednik.

Hvala tudi državnemu sekretarju za predstavitev in tudi za gradivo, ki smo ga dobili. Imam ene par vprašanj. Seveda, podpiram tak sporazum, ampak vseeno me zanima, tu je…, en izmed strateških interesov je pospeševanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in to se mi zdi, da je mogoče vezano tudi na kakšno razvojno pomoč. Omenili ste sklad Globalna Evropa, pa me zanima, glede na to, da je tu ogromno število držav, 79 držav, ki so praviloma manj razvite od držav v EU, o kakšnih zneskih govorimo? Kakšni so ciljni zneski? To je prvo vprašanje. Drugo vprašanje je pa, kako in v kakšni meri sta, ta sporazum naslavlja migracije in mobilnost? Tretje vprašanje pa je, kakšni so bili vzroki, da je, če prav razumem, Južna Afrika izstopila iz tega sporazuma?

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Želi še kdo od poslancev besedo? (Ne.) Vidim, da ne.

Bi prosil državnega sekretarja za odgovore.

Hvala lepa.

Zdaj, ta, kot sem prej na hitro omenil, se sredstva za financiranje teh ciljev tega sporazuma, so zbrana v skladu ali pa instrumentih Globalna Evropa, ki skupno razpolaga z 79,5 milijardami evrov, ampak za pokrivanje celotnega sodelovanja Evropske unije s tretjimi državami, razen Zahodnega Balkana.

Ta sredstva so višja za 12 %, kot v prejšnji perspektivi, ima pa inštrument 3 stebre, en je geografski, potem je tematski, in pa steber zagotavljanje hitrega odzivanja. Tako, da zato ni, saj bom povedal tudi številke za, kar se geografskih stebrov tiče, ampak, je težko v bistvu zelo natančno reči, ker eno so potem geografske prioritete, drugo so tematske in lahko se v bistvu za države iz teh, iz teh 79 držav v bistvu tudi iz tematskih stebrov potem financira programe.

Zdaj, za geografski steber, ki je osredotočen na partnerske države v evropskem sosedstvu, podsaharski Afriki, Aziji in Pacifiku ter v Latinski Ameriki in Karibih, se pravi, to so geografska področja in za ta steber je predvidenih 60,4 milijarde evrov, od tega je največ, 29,2 milijardi evrov namenjenih za podsaharsko Afriko, 19,3 milijarde evrov za sosedstvo, 8,5 milijarde evrov za Azijo in Pacifik ter 3,4 milijarde evrov za Latinsko Ameriko in Karibe. Se pravi, težko zdaj odgovorim prav do milijona natančno, koliko je ZKP, ampak približno je to okvir, no, o kateremu se ve. / oglašanje iz dvorane/ Ne, to je na leto.

Zdaj, kar se, potem, kar se tiče, kaj smo še rekli, glede migracij. Glede migracij v bistvu poudarjamo predvsem to, da je tisti prvi sporazum bil sprejet leta 2000, zdaj ta drugi je seveda bil »izpogajan« že po tej migracijski krizi, ki smo ji bili tudi priča v Evropi, zato si lahko predstavljate, da bistveno več poudarka pač posveča področju migracij. Ima kar nekaj področij v zvezi z zakonitimi migracijami, se pravi, kako naj bi te vse države članice, partnerice in Evropska komisija investirale v to, da se omogoči zakonite poti, krožne migracije. Recimo čisto en, ne vem, detajl, ki je pa izjemno pomemben, kako se izvede primerljivost kvalifikacije, se pravi, ko imamo zakonite migracije, kako pač omogočimo, da je delovna sila, ki pride v Evropo, potem na ustrezen način, mislim, da ima pač ustrezno diplomo ali pa, ali pa potrdilo o znanjih, ki jih ima, kajne.

Zdaj, kar je pomembno, je, da novi sporazum ne bo posegal v nacionalne pristojnosti na področju migracij, kar je bil v bistvu tudi pomislek Madžarske in Madžarska, ko je ta zagotovila dobila, je potem tudi prižgala zeleno luč, kar se, kar se tiče sporazuma.

Zdaj, Južna Afrika, tako kot dobro veste, zelo poseben primer je, je izjemno razvita država, industrijsko zelo intenzivna država, pomemben politični igralec v Afriki. Iz več razlogov so pač bili zadržani do sporazuma, dejansko so odstopili in niso zdaj v skupini teh držav, ki bodo podpisali.

Hvala lepa.

Želi še kdo od poslancev besedo? (Ne.) Vidim, da ne, zato zaključujem razpravo in na glasovanje dajem naslednji predlog stališča, ki se glasi: Republika Slovenija podpira sprejetje Sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, za je glasovalo 13, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog stališča sprejet.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi 37. redno sejo Odbora za zunanjo politiko in se vsem skupaj zahvaljujem za sodelovanje in članice in člane obveščam, da ob 9. pričenjamo naslednjo sejo, torej 38. sejo odbora, ki bo potekala skupaj z Odborom za zadeve Evropske unije.

Hvala lepa.