Spoštovane kolegice in kolegi, pričenjamo 10. sejo Odbora za obrambo. Še enkrat lepo pozdravljam vse prisotne, ministra za obrambo, gospoda Marjana Šarca, načelnika Generalštaba, generalmajorja Roberta Glavaša in vse ostale vabljene.

Obveščam vas, da je zadržan poslanec Jožef Jelen, je službeno odsoten, poslanec Franca Rosca nadomešča poslanca Francija Kepo in poslanec Franc Proms nadomešča poslanca Teodorja Uraniča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevi dnevni red: 1. točka Srednjeročni obrambni program Republike Slovenije 2023-2028. Predlogov za razširitev dnevnega reda nisem prejel, zato je dnevni red seje določen, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, NA SREDNJEROČNI OBRAMBNI PROGRAM REPUBLIKE SLOVENIJE 2023-2028, ki ga je Vlada sprejela na seji 31. 5. 2023.

Bi dal kar besedo ministru Marjanu Šarcu, da nam predstavi srednjeročni program. Izvolite.

Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane članice in člani Odbora za obrambo.

Srednjeročni obrambni program, ki ga je Vlada sprejela na seji 31. maja 2023 je ključni planski dokument, ki pomeni pravzaprav konkretizacijo marca sprejete resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Super, je podlaga za razvoj in vzpostavitev načrtovanih vojaških in civilnih obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije ter za razporejanje obrambnih virov med načrtovane obrambne zmogljivosti skladno s stopnjo njihove prioritete. Zakaj se je spreminjala resolucija in posledično tudi / nerazumljivo/? Zaradi drastično spremenjenega varnostnega okolja, zaradi vojne v Ukrajini v kombinaciji tudi z naravo sodobnih varnostnih groženj in tveganj, njihovo naraščajočo pogostnostjo in intenzivnostjo in to zagotovo od obrambnega sistema zahteva proaktivnost, večjo prilagodljivost, odzivnost, povečanje obsega in vzdržljivosti obrambnih zmogljivosti ter seveda njihovo pogostejše angažiranje. Srednjeročna finančna projekcija temelji na zavezi iz resolucije, v kateri so zastavljeni cilji, da se obseg obrambnih izdatkov postopoma povečuje in najpozneje do leta 2030 doseže dva odstotka BDP. Moram povedati, da bo na vrhu Nata, ki prihaja, seveda dva odstotka prepoznano kot šele osnova za višanje, ne več zgornjo mejo. Skratka, Slovenija tukaj ni ravno v dobrem položaju, kar se tiče obrambnih izdatkov in to ni nobena skrivnost. Za investicije v glavno opremo se bo na leto namenjalo najmanj 20 odstotkov skupnih obrambnih izdatkov. Za raziskave, razvoj in inovacije pa bosta namenjena najmanj 2 odstotka skupnih obrambnih izdatkov. Se pravi, za raziskave in razvoj je bilo v letu 2022 planiranih 2 milijona, v letošnjem letu 12 milijonov in naslednje leto 23 milijonov, skratka, povečujemo sredstva za raziskave in razvoj, kar se mi zdi tudi eno ključnih področij, ki jim moramo namenjati v bodoče veliko pozornost, kajti raziskave in razvoj so gonilo napredka in omogočajo tudi višjo dodano vrednost in posledično tudi, ker vključujemo slovenska podjetja, tudi prodajo domačega znanja in imeti od tega tudi korist. Mirnodobni obseg Slovenske vojske bomo do leta 2026, ohranjali najmanj na ravni 7 tisoč pripadnikov ter si prizadevali k postopnemu približevanju dolgoročni ciljni vrednosti do 10 tisoč pripadnikov. Zdaj, kar se tiče kadrov, vemo da je to kar največja težava poleg težave pod opremljenostjo, so kadri tisto kar je ključno za sposobnost obrambnega sistema za zagotavljanje izvajanja nalog in mogoče bomo, ali pa gotovo, o kadrih tudi kaj kasneje rekli.

Moram povedati, da smo na tem področju v zadnjem letu naredili veliko korakov k izboljšanju. Zagotovo vpliva tudi stanje na trgu dela. Vemo, da imamo rekordno zaposlenost trenutno v naši državi, da je težko dobiti kader za katerokoli panogo in zagotovo tudi Slovenska vojska ni izjema. No, če na hitro povem, katere ukrepe smo sprejeli, se pravi, povečali smo oziroma odpravili omejitev prijav na tabore za dijake in študente, potem decentralizirali smo zdravniške preglede za to, da je hitrejši čas oziroma krajši čas od vloge za zaposlitev do same zaposlitve. Je razlika, ali to traja tri mesece ali pa tri tedne, ker smo imeli primere, ko je novembra se nekdo prijavil, potem je pa februarja tam nekje prišel do zdravnika, vmes se je pa že tudi odločil, da se bo ukvarjal s čim drugim, tako da, ta hitrost tega je zelo pomembna.

Potem spremenjen Zakon o službi v Slovenski vojski, ki je bil tudi sprejet ali pa pospremljen z nekaterimi polemikami, vendar se je izkazalo, da prvi rezultati so že. Seveda to zdaj niso številke ki bi, to ni tisoč novih zaposlitev v dveh mesecih in teh utvar si nihče ne dela, najmanj pa jaz, zato pri teh učinkih, to se bodo pokazali šele na dolgi rok, je treba biti realen, ampak število tistih, ki se prijavljajo oziroma odziv je dober, pravzaprav bi rekel, nad mojimi pričakovanji. In vse te spremembe, ki sem jih navedel, seveda so s ciljem tudi pridobivanja kadra, ker vemo, če bo oprema prišla v Slovensko vojsko, jo bo moral nekdo upravljati, lažje pa bomo dobili tudi kader, če bomo imeli dobro opremo. Eno z drugim pa zagotovo je povezano.

Kar se tiče same opremljenosti oziroma načrta opremljanja, je znano, da moramo vzpostaviti srednjo bataljonsko bojno skupino in izvidniški bataljon, potem sistem protizračne obrambe in pa nakup helikopterjev. To so tiste ključne točke, ki so pomembne za to, da bomo poleg drugih, da bomo lahko dosegli neko obrambno sposobnost. Ja, kot sem že prej povedal, ključno pa je tudi pri tem SOPR, da prepoznava in že sama resolucija, da prepoznava ta pomen raziskav in razvoja in ravno danes smo podpisali tudi dva sporazuma z dvema univerzama, kar pomeni, da to področje krepimo in je ključno.

Zdaj, mogoče toliko za uvod, pa bomo še kasneje kakšno stvar lahko rekli.

Hvala.

Hvala.

Še kaj…, potem si gotovo še kaj med razpravo…

Želi besedo načelnik Generalštaba, generalmajor Glavaš? (Da.)

Izvolite.

S tem, kar je minister povedal, se več kot strinjam, definitivno, mi smo skupaj z njegovimi usmeritvami, se pravi, najprej pristopili k Resoluciji o dolgoročnem razvoju Slovenske vojske in že na predstavitvi smo omenili, da je to zelo dobro razvojno usmerjen dokument in seveda SOPR, petletni program, je pa izpeljanka iz tistega, kar smo tam notri zapisali in seveda ta SOPR danes nam daje zelo dobro osnovo, da lahko moderniziramo Slovensko vojsko v skladu z vsemi zahtevami tako za po nacionalni obrambi, če govorimo in seveda tudi nalog, ki jih imamo v zavezništvu in to je bistveno.

Mi smo k izdelavi SOPR-a in seveda prilog, ki so potem odraz besedila, pristopili kot dobri gospodarji in smo skušali pripeljati noter tiste, tisto modernizacijo Slovenske vojske, ki je v danem trenutku zelo pomembna in minister je, je že lepo povedal, to je dve srednji bataljonski bojni skupini, ki sta pomembni ne samo za zavezništvo, ampak tudi za doma in seveda, da lahko prikažemo in se usposabljamo na novih tehnikah, novih tehnologijah in seveda s tem, s tem nekako sledimo trendu, ki se danes v sodobnih vojskah tudi dogaja.

To je ena zgodba, druga so helikopterji, ki so pomembni, dvonamenskost kot taka, se pravi tako v zaščiti in reševanju kot seveda tudi v uporabi Slovenske vojske. Zračna obramba vidimo danes, da je zelo pomembna na tržišču in seveda to je to. Poleg tega, seveda, so še neki drugi projekti, modernizacija infrastrukture. Nekateri ste bili v / nerazumljivo/ in ste opazili, kam gremo in kako gremo in seveda to je cilj tudi za naprej, kar pomeni, da je to tudi en dobrih pogojev, da lahko privabiš nekaj več pripadnikov v Slovensko vojsko in jim nudiš dobro, prijetno delovno okolje, ne samo v nekih pisarnah, ampak tudi v vojašnicah, ki včasih ni bilo tako.

kratka, raziskave in razvoj. Mi smo že prej, smo nekoliko se pogovarjali o temu in seveda tukaj je tudi cilj, seveda, da v razvoj, v Slovensko vojsko pripeljemo oziroma v Ministrstvo za obrambo pripeljemo čim več domačih, domačih proizvajalcev, domačih firm, ki seveda bi skupaj z nami pač tvorila neko dobro jedro oborožitvene opreme in navsezadnje skušamo tudi s temi firmami se pogajati in se pogovarjati, da mogoče mehaniki, inženirji in vsi ostali, ki delajo tam, postanejo tudi mogoče pogodbeni rezervisti in seveda, ko prihaja do nekih napak pri nas in mi jih ne znamo rešiti, lahko tega pogodbenega rezervista pokličemo za dan, dva, da nam pomaga rešiti neke probleme.

Torej, srednjeročni obrambni program, petletni, mislim, da je trenutno zelo dobro zastavljen, kot sem rekel, kot dober gospodar in v skladu s financami, ki so nam na razpolago.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

In odpiram razpravo, kdo želi razpravljati? / oglašanje iz dvorane/

Gospa Rajbenšu, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Jaz se vam najprej zahvaljujem za predstavitev srednjeročnega obrambnega programa, ki je, kot je bilo že omenjeno v samem pač programu, da pač je razvojno in investicijsko naravnan.

Zdaj, jaz bi seveda zopet prišla na to pereče področje, to so kadri. Zdaj tukaj, kolikor sem zasledila, v tem programu je bilo tudi zapisano, da boste vlagali dodatna prizadevanja v pridobivanju, zadrževanju, nadaljnji razvoj, strokovnost, motiviranost kadrov, kar me veseli, da se bo to zgodilo. Navedeni so tudi ukrepi, ki so bili že danes povedani, torej kako bi se naj pridobivalo nove, to se pravi ljudi, sama osebno pa nekako še vedno vidim zagotovitev kadrovskega manjka, ne samo kot izziv, ampak še vedno kot nek problem, žal. V bistvu kadrovski manko lahko zelo negativno vpliva na obrambno sposobnost recimo same države, če ni zadovoljen številčno. In jaz resnično upam, da bodo ti ukrepi, ki ste jih tukaj navedli oziroma v tem programu, da bi pač pomagali k izboljšanju tega trenda.

Sem pa zasledila pod eno točko tudi, kjer omenjate strateško komuniciranje, ki bi naj tudi izboljšalo razumevanje vloge oboroženih sil in ljudi tudi osveščalo, kar se meni zdi izredno pomembno. Ker se mi zdi, bom rekla, začeti se mora že na različnih nivojih, in meni osebno se zdi to zelo pomembno. Zanima me - sicer ste tukaj nekaj navedli -, kakšna bi naj bila ta strategija strateškega komuniciranja, kako ste si to zamislili, torej bolj konkretno. Pa videla sem tudi, da bi radi upoštevali neke dobre prakse, ki so že uveljavljene v nekem mednarodnem okolju, da bi radi tukaj mogoče kaj skombinirali. To bi bilo moje vprašanje.

Hvala lepa.

Hvala.

Gospod Šturbej, izvolite, imate besedo.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Jaz bi mogoče samo toliko, da podpiram ta srednjeročni program 2023-2028, srednjeročni cilj, ki je povezan v odpornost države in pa družbe pred varnostnimi grožnjami. Tu je zelo pomembna potem tudi ta obrambna zmogljivost, kar pa mene posebej, bi rekel, mogoče veseli v tem srednjeročnem obrambnem programu, dejansko, da se krepi mednarodno sodelovanje, in to s partnerji, kot so ZDA, Nemčija, Italija. Predvsem so to partnerji, s katerimi dalj časa sodelujemo kot država oziroma vojska na tem obrambnem področju.

Je pa zelo dobrodošlo tudi, da na Zahodnem Balkanu nekako krepimo to stabilizacijo in pa razvoj teh varnostnih sil. To pomeni, da tudi znotraj neke regije Zahodnega Balkana okrepimo to obrambno strukturo. Še posebej bi mogoče bilo sigurno dobro omeniti tudi to sodelovanje na medical področju. To je tisto področje, ki združuje nekako te sile že kot starejše partnerice v obrambnih sistemih. Kar se tiče Zahodnega Balkana, ker vemo, da tu okrepimo tudi to saniteto in pa to oskrbo v primeru naravnih nesreč in drugih nelagodnosti in da tukaj tudi pride do izraza potem to usposabljanje stroke kot same in pa mogoče v nadaljevanju tudi sodelovanje na področju te opreme, ki jo, bi rekel, saniteta uporablja za različne namene oziroma v različnih situacijah preigravanja v resnih situacijah. To je tisto, kar je izredno, bom rekel, tudi zahvala, pohvalno, kar tudi potem sodi nekako v pomoč ali pa tistikrat, ko jo potrebuje civilno prebivalstvo. In pa mogoče tudi to, da bi bilo dobro razmišljati oziroma da še samo mogoče omenim tole saniteto v smislu recimo drugih nesreč, kot so recimo bile v preteklosti, covid in tako naprej. Če bi imeli to povezavo v tem času malo bolj na tem balkanskem delu, bi mogoče še bili uspehi na tem področju boljši. Kar se pa tiče sodelovanja oziroma ko se pogovarjaš s tistimi, ki so bili v bojnem stiku ali pa v nekih bojnih akcijah, zelo pomembno je omeniti, da je recimo za vojaka zelo nekako pomembno, da ima v prvi vrsti strelivo, na drugem mestu, kot bi rekel, psihološko deluje na vojaka, da pa ima od zadaj tudi močno saniteto. Na tretjem je voda, vemo, da jo v nekem stiku bojnega delovanja vojak več izgubi. In na četrtem mestu je mogoče hrana. Toliko o pomembnosti tega segmenta.

Potem pa mogoče še samo omenim, da zelo, zelo bi bilo dobro podpreti tudi slovenski obrambni gospodarski grozd in da se čim več opreme nekako proizvede v Sloveniji. Celo te tržne niše, kot so, bom rekel, DOS, dnevni suhi obrok za vojaka, ki ga verjetno še zdaj ni v Sloveniji. Ampak verjetno je to tudi priložnost za slovensko gospodarstvo, tako na tehnološkem področju kot pri proizvodnji raznorazne opreme. Vemo, da imamo zelo kvalitetna podjetja oziroma da znajo tudi tehnološko dovršiti določene, bom rekel, proizvode. Tako bi tu kazalo še večje sodelovanje med vojsko oziroma Ministrstvom za obrambo in pa slovenskim gospodarstvom.

Toliko z moje strani. Hvala.

Hvala lepa.

Mag. Tonin, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.

Spoštovani kolegi in kolegice, lepo pozdravljeni!

Za Slovensko vojsko in za njeno prihodnost so ključni kadri in pa sama tehnika; te stvari ostajajo nespremenjene. V zadnjih letih sta to dva glavna problema, ki ju je treba naglasiti, rapidno padanje same sestave v zadnjih desetih letih. In te stvari seveda je potrebno obrniti, ker nam niti najnovejša tehnika ne pomaga, če nimamo za to usposobljenih ljudi, ki bodo z njo upravljali. Po tistem, bi rekel, varčevalnem obdobju, ko se je obrambni proračun praktično razpolovil, ko ni bilo nekih novih investicij, da se ponovno začne vlagati v tehniko. Torej, kadri in tehnika, to so ključne zadeve za prihodnji razvoj Slovenske vojske.

Če se najprej dotaknem samega vprašanja kadrov, bi rekel, da ne sprejemam argumenta, da je stanje na trgu lahko tisto, ki predstavlja neke vrste izgovor za sedanjo situacijo. Pač, tudi Slovenska vojska je na trgu in se mora na tem trgu boriti za svoje kadre. In tukaj je potrebno biti seveda inovativen, iznajdljiv, da te kadre dogovorimo. Jaz se seveda spomnim časov, ko mi je sedanji državni sekretar večkrat očital, da smo rapidno izgubljali število ljudi in kadrov in da je šlo vse skupaj »cugrunt«. Ampak v tistih letih, ko sem bil jaz odgovoren, so bile v letu 2020 številke na ničli, v letu 2021 pa v pozitivnih številkah. Zdaj, če to primerjamo z lanskim letom, ko je bilo minus 130, je to zagotovo vidna razlika, seveda bo pa letošnje leto pokazalo, kakšne bodo te številke. Govorim to zato, da enostavno je potrebno najprej znotraj sebe pogledati, kaj je tisto, kar lahko sami popravimo ali pa odpravimo. Spomnim se, ko smo začeli proučevati, kje so problemi, da se več mladih ne odloči za služenje v vrstah Slovenske vojske, so bili v prvi vrsti ali pa ena izmed pomembnejših ovir zagotovo birokratske ovire pri samem zaposlovanju. Če je bil povprečen čas od tega, da je nekdo izrazil željo, pa da se je zaposlil v Slovenski vojski, šestindevetdeset dni, potem je tu nekaj globoko narobe, ker v teh šestindevetdesetih dneh se je marsikdo že premislil, našel drugačno zaposlitev. Potem smo ustanovili posebno skupino, ki jo je vodil gospod Perne, in bili so številni predstavniki vojske in drugi, da se s temi birokratskimi ovirami soočimo. In mislim, da je bil dober izdelek, ki tudi danes daje rezultate. Eno izmed ozkih grl so bili zagotovo zdravstveni pregledi. S tem, da se je takrat podpisala pogodba s številnimi drugimi lokalnimi izvajalci, ki so lahko te zdravstvene preglede spravili bolj k ljudem in bližje k tistim, ki so se za vojsko zanimali, je bil zagotovo pomemben korak naprej. Potem, če rečemo, je zagotovo najboljši promotor Slovenske vojske zadovoljen vojak. Mislim, da boljše promocijske kampanje ni kot zadovoljen vojak. Potem lahko rečem, da je bilo seveda tudi pomembno takrat, da je bil spremenjen Zakon o obrambi, ki je omogočil določenim vojakom tudi po petinštiridesetem letu, da ostajajo v sistemu, kar je dalo sistemu neke vrste mirnost za to, da je lahko normalno deloval. Torej, zdi se mi pomembno, da se je na nek način tudi približalo mladim, da se je vzpostavilo usposabljanje, ki odgovarja na trenutne izzive časa. Da mladi nimajo občutka, da gre za neko brezpredmetno usposabljanje, ker predvsem se trati njihov čas in se zabija njihov dragocen čas. In to usposabljanje, ki je bilo zastavljeno, da se lahko vrti julija, avgusta in septembra, da mladi niti ne izgubijo študijskega letnika na sami fakulteti, je bilo dragoceno. In mislim, da je treba večkrat poudariti, da za to prostovoljno služenje vojaškega roka mladi dobijo nagrado, ki je višja od 3 tisoč 300 evrov. Vprašajmo se, kje med počitniškim delom bi mladi še dobili tako nagrado, da lahko opravijo tudi vse potrebne stvari za vozniški izpit B kategorije. Skratka, to so tiste stvari, ki jim na nek način vzpostavljajo večje zanimanje. Zato sem vesel, da so številke tudi za letošnje poletje visoke, tako kot bi morale biti. In predlagam seveda, da se še naprej iščejo stvari, ki so predvsem motivator za mlade. Recimo, ena izmed zanimivih stvari je bila ta, da neke penzijske bonifikacije mladih absolutno ne zanimajo, zanima pa jih izpit B kategorije. In ko smo to dojeli, potem smo lahko tudi te nagrade nekoliko drugače zastavili. Seveda verjamem, da so še manevrske možnosti in različne oblike, da se te stvari še nadgradi. Berem, da seveda številke niso rožnate, ampak da se bo poskušalo pridobiti kadre z alternativnimi oblikami pridobivanja kadra.

Jaz bi ministra za obrambo prosil, če mi pojasni, kaj so to alternativne oblike pridobivanja kadra, ali je to zgolj druga beseda za neko delno obvezno uvedbo služenja vojaškega roka, po zgledu na primer Danske ali nekaterih skandinavskih držav, ki si postavijo ciljno številko, koliko mladih želijo imeti v nekem letniku, da služijo vojaški rok, ne raztegnejo tega na celotno populacijo. Če ni za tisto številko prostovoljcev, naredijo neke vrste nacionalni žreb, kdo bo v tisti generaciji služil vojaški rok. Torej, zanima me, kaj je ta alternativna oblika pridobivanja kadra in v katerih primerih ter kdaj se bo ta alternativna oblika služenja ali pa pridobivanja kadra tudi sprožila.

Druga zanimiva stvar, ki je na nek način tudi novost v tem SOPR, je enota za nekinetično delovanje. Mene bi zanimalo, če bi lahko nekoliko bolj podrobneje pojasnili, kaj je to enota za nekinetično delovanje. Sprašujem se, če je morda nekaj podobnega, kot je recimo poljski obrambni minister seznanil, da so na Poljskem poleg vojske ustanovili še teritorialno obrambo, ki je prevzela bolj neke etične naloge, kar pomeni, da se je vojska osredotočila predvsem na, bi rekel, vojaško usposabljanje in na vojaške naloge, ta teritorialna obramba je pa bolj prevzela neke etične naloge, bi rekel, služenje ljudem, če hočete, pomaganje starejšim ljudem, odpravo določenih posledic naravnih nesreč in podobne stvari. Skratka, po njihovih ocenah je ta neki etični del prinesel kar nekaj pozitivnih stvari, v tem smislu, da so lahko osvojili duše in srca njihovih državljanov in s tem še dodatno dobili podporo za njihovo vojsko. Hkrati se pa je lahko profesionalna vojska osredotočila na same vojaške naloge, za kar je tudi poklicana. Torej, zanima me, na kaj bo ta enota za nekinetično delovanje in v kakšnih oblikah si jo predstavljate.

Naslednja stvar, kar berem v SOPR, je tudi, da bo Slovenska vojska postopno preoblikovala strukturo. To, kar je bilo danes povedano v sami razpravi, ali se tu ne misli, da bi se preoblikovala številka, torej, da bi šli s sedanjega predvidenega obsega deset tisoč ali pa sedem tisoč profesionalcev na nižje številke. Torej, če lahko nekoliko bolj podrobno poveste, kaj je to postopno preoblikovanje strukture. Ali to pomeni samo, da gremo iz teh polkov v bataljone, to, kar je bilo na nek način nakazano, ali je to postopno preoblikovanje še kaj drugega.

Če tukaj, kar se tiče samih kadrov, zaključim in grem naprej na tehniko, ki je seveda drug pomemben element same vojske. Noben mlad se ne bo odločil za služenje v vojski, če bo imel vtis, da je vse narobe, pa da imamo samo staro šaro. Če pa imamo seveda vrhunsko tehnologijo, ta vojska kar naenkrat postane mnogo bolj privlačna. Seveda tukaj je tudi v skladu s SOPR, ki jasno izpostavlja, da sta še naprej prednostni zmogljivosti, ki ju moramo zgraditi, srednja, srednji pehotni bataljon in pa srednji izvidniški bataljon. Na nek način je to vedno v preteklosti veljalo in tudi iz tega SOPR izhaja, da sta to še vedno stvari, ki sta na nek način hrbtenici Slovenske vojske. Seveda pa za to hrbtenico potrebuješ tudi tehniko. Zdaj po tisti slavni zgodbi za boxerje, za katere še vedno trdim, da so najboljša vozila na trgu in tudi v največji možni meri bi podprli slovensko in pa tudi evropsko obrambno industrijo, kar je ključno sedaj za Evropo, me zanima, kdaj seveda lahko pričakujemo zdaj ta nadomestna vozila oziroma, če sem zelo direkten, kdaj bo Ministrstvo za obrambo končno razkrilo, da bo nabavilo vozilo od General Dynamics oziroma vozila, ki se po licenci General Dynamics delajo, torej za ameriška oklepna vozila. Jaz mislim, da zdaj pač počasi prihaja čas, da te stvari razkrijete in boste povedali, kje so še vedno težave in problemi, da te stvari se ne premaknejo naprej in da od tistega sklepa Vlade, ki je bil datiran na 31. 12. lansko leto, je minilo kar nekaj časa.

Podpiramo vsekakor nadgradnjo vojaškega letalstva. Prepričan sem, da bo Spartan služil svojemu namenu oziroma Krpan, kot je zdaj slovensko ime za to. Podpiram tudi, da se dokupijo še ta dodatna letala, s tem nimam težav. Seveda pa v ničemer v SOPR ne preberemo o tem, kaj se bo pa zgodilo z našim vojaškim letalstvom, govorim o Pilatusih PC-9, ki so bili že v tistem času, bi rekel, na robu nekega vzdrževalnega cikla. Ali zdaj v naslednjih letih Slovenska vojska in Ministrstvo za obrambo načrtuje menjavo teh letal za kakšna druga, novejša ali za počasno opuščanje tovrstnih letal? Skratka, če zaključim, to so nek način glavna vprašanja. No, pa še en komentar. Spomnim se tistih zgodb, ko so v Slovenijo prihajala prva vozila štiri krat štiri, ti slavni Oshkosh JLTV in so bile tukaj na Odboru za obrambo silne seje, kakšna jajca so to - se opravičujem izrazu - prišla, pomanjkljiva, obtolčena, nedelujoča in tako naprej. Tudi v stranki sedanjega obrambnega ministra so bili zelo glasni, v takratni listi Marjana Šarca so bili zelo glasni glede teh vozil. Skratka, zdaj je prišla druga pošiljka teh vozil, ki so bila v podobnem stanju. Prav tako je transport, ladijski transport povzročil določene manjše poškodbe, ki se jih seveda brez večjih težav da odpraviti na račun dobavitelja. Ampak, seveda, ni bilo nobenih afer, nobene drame, tako je zelo zanimivo določene stvari opazovati. Pa bom naredil tukaj piko.