Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam z 19. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospod Bojan Čebela nadomešča gospoda Tineta Novaka, gospod Jože Tanko nadomešča gospo Suzano Lep Šimenko, gospa Sara Žibrat nadomešča gospoda Martina Marzidovška, gospod Milan Jakopovič nadomešča Miho Kordiša, gospod Darko Krajnc nadomešča Tomaža Laha.

S sklicem seje ste prejeli predlagan dnevni red seje odbora: Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga in o spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 ter direktiv (EU) 2019/771 in (EU) 2020/1828, EPA 904-IX, EU U 1181

Dodatno ste dne 3. 7. 2023 prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda s točko 1A. dnevnega reda na podlagi 64. člena Poslovnika Državnega zbora in to je Predlog zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva, druga obravnava, nadaljevanje obravnave.

Zanima me, ali želi predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport podati mnenje o predlogu za širitev?

Matevž Frangež, izvolite.

Ne? / oglašanje iz dvorane/ Aha, okej, dobro. Ali želijo svoja stališča o predlogu predstaviti tudi predstavniki poslanskih skupin? (Ne.)

In sedaj prehajamo na odločanje o predlogu za širitev z 1A. točko dnevnega reda seje odbora.

Glasujemo. Za je glasovalo 13 članic in članov, proti nihče.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev z 1A. točko sprejet.

Ker v poslovniškem roku pa nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje in širitvijo.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SKUPNIH PRAVILIH ZA SPODBUJANJE POPRAVILA BLAGA IN O SPREMEMBI UREDBE (EU) 2017/2394 TER DIREKTIV (EU) 2019/771 IN (EU) 2020/1828, EPA 904-IX, EU U 1181.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Predlagatelj stališča je Vlada. Odbor bo kot matično delovno telo točko obravnaval na podlagi prvega in drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in Državni svet.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, državni sekretar Matevž Frangež? (Da.)

Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Zelo na kratko. Ta odbor je že večkrat govoril recimo o Direktivi o trajnostni zasnovi izdelkov, tako imenovani eko dizajn. Predlog direktive, ki je danes pred vami, gre v podobno smer. Namreč, spodbujanje popravil in ponovno uporabo potrošniškega blaga, ki bi ga bilo mogoče popraviti ali prenoviti, s tem pa spodbujati trajnostno potrošnjo.

Republika Slovenija sicer podpira cilje, ki jih predlog direktive zasleduje, vendarle pa predlagamo, da kot država izrazimo nekaj pomislekov, in sicer vprašanje popolne harmonizacije. Namreč v Zakonu o varovanju potrošnikov imamo zagotavljanje poprodajnih storitev ustrezno urejeno s popravilom, vzdrževanjem in nadomestnimi deli 3 leta po garancijskem roku, torej 1 plus 3 leta, nadaljnji pomislek pa glede spremembe izbire potrošnika med popravilom in zamenjavo.

V teh situacijah želimo preveriti ali v posameznih primerih vendarle kot okoljsko bolj smiselna pravzaprav ne bi bila sprejemljiva tudi zamenjava blaga. Te pomisleke želimo uveljaviti, preveriti v nadaljnjih postopkih, sicer pa predlagamo, da Odbor za gospodarstvo predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive podpre.

Hvala lepa.

In sedaj odpiram razpravo. Želi kdo besedo? (Da.)

Gospod Franc, mislim, Andrej Kosi, se opravičujem, beseda je vaša.

Hvala, predsedujoča za besedo.

Zdaj, kar se tega stališča tiče, ja, podpiram to, da se torej spodbuja popravilo, imam pa sicer samo, nekoliko dvomim v uspešnost tega, predvsem zato, ker cena storitve servisa je dejansko tako velika, da se določene aparature, ki se pokvari, ne splača popravljati. Pri beli tehniki, še nekako pri kakšnih drugih ročnih orodjih. Če vam vrtalni stroj stane sto evrov, pa če pride servis na uro petdeset evrov, se vam ne splača popravljati, ker če del pa servis za dvajset evrov, da boste privarčevali prav, zato je potem to problem. Tako da samo pač močno dvomim, da bo ta direktiva oziroma namen te direktive dejansko zaživel. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Aleksander Prosen Kralj, izvolite, beseda je vaša.

Meni se pa zdi, bom samo tako se navezoval na mojega prejšnjega, mislim na kolega, ki je ravnokar izrazil dvom. Jaz pa mislim, da nas je potrošništvo ravno do te faze pripeljalo, da vse mečemo stran, nekaj se ne splača in tako potrošništvo gre naprej in naprej in naprej in imamo kupe enih smeti in podobno. Jaz mislim, da ta uredba je en tak lep začetek k temu, da se tukaj ustavijo taka dejanja in da nenazadnje pač smo vsi malo osveščeni o našem okolju. Tako da jaz bom z veseljem podprl to uredbo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. Odboru predlagam, da razpravljamo oziroma odločamo o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za gospodarstvo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga in o spremembi uredbe EU 2017/2394 ter direktiv EU 2019/771 in EU 2020/1828 EPA 904-IX EU 1181, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.«

Glasujemo. Za je glasovalo 14 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto, predlagam, da odbor pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije poroča pisno. Se strinjate s tem? Hvala lepa.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in se vsem vabljenim zahvaljujem, ki so pa že odšli.

Sedaj prehajamo na obravnavo 1.A TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE NADALJEVANJE OBRAVNAVE PREDLOGA ZAKONA O OHRANJANJU IN RAZVOJU ROKODELSTVA, DRUGA OBRAVNAVA EPA 650-IX.

Predlagatelj zakona je Vlada na 9. seji dne - nekaj EPP sporočil - na 9. seji Državnega zbora 21. 4. 2023 je bil sprejet sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Druga obravnava predloga zakona na matičnem delovnem telesu je potekala 1. 6. 2023. Predstavnik predlagatelja zakona, predstavnica Zakonodajno-pravne službe ter ostali vabljeni so na 7. seji dne 1. 6. 2023 predstavili svoja stališča. V začetku razprave je bil sprejet sklep, da se razprava in odločanje o predlogu zakona preložita na eno izmed naslednjih sej. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 48. seji dne 4. 7. 2023 sklenil, da se predlog zakona uvrsti na dnevni red 41. izredne seje Državnega zbora, ki bo ta četrtek, 6. 7. 2023. K obravnavi te točke so vabljeni Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet. Kot gradivo ste dodatno prejeli zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora z obravnavano točko dnevnega reda za dne 30. 6. 2023. Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga zakona na današnji seji in je sedaj zaključen. V poslovniškem roku so amandmaje k predlogu zakona vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica K 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., za novi 24.a člen, za novi 25.a in 25.b člen ter k 29. in 30. členu predloga zakona za dne 3. 7. 2023. Poslanska skupina SDS za novi 2. a člen, 4., 5., 6., 7., 9., 10., 11., 13., 14., 15., 16., 17., 19., 20., 21., 22., 23. in 25. členu predloga zakona z dne 26. 5. 2023 in poslanec gospod Jože Tanko k 6., 13., za novi 17.a člen ter k 19. členu predloga zakona z dne 4. 7. 2023. Umaknjeni so bili pa amandmaji poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 1., 6., 7., 8., 10., 11., 13., 15., 16., 17., 18., 19., 21., 22., 23., 24. in 29. členu z dne 3. 7. 2023. Prejeli ste tudi nov pregled amandmajev z dne 4. 7. 2023 z oznako »Novo, novo«, dvakrat novo.

In sedaj nadaljujemo z drugo obravnavo predloga zakona.

Predstavnik predlagatelja zakona, predstavnica Zakonodajno-pravne službe ter ostali vabljeni so besedo dobili na 7. seji odbora, tako da nadaljujemo razpravo o členih predloga zakona. Preden pa dam članicam in članom odbora že sprašujem ali želi predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport podati dodatna pojasnila.

Minister Matjaž Han, izvolite, beseda je vaša. Kar, ja.

Najlepša hvala. Najprej, spoštovane poslanke in poslanci in seveda vsi ostali, hvala lepa za to možnost kljub napornemu dnevu, da danes obravnavamo ta zakon in da ga lahko, če bo seveda danes šel skozi matično delovno telo, tudi sprejmemo v četrtek.

Tukaj bi se rad v prvi vrsti seveda glede na moje izkušnje iz parlamenta dotaknil ene stvari. Če bi se na tak način sprejemala zakonodaja v tej Sloveniji, ki sicer traja malo daljše, bi mogoče zakoni bili nekateri boljši. Zato bi se tu v imenu ministrstva in v imenu ekipe zahvalil Zakonodajno-pravni službi za ves trud. Meni so rekli sodelavci, da ste več kot 20 ur sedeli, da ste popravili ta zakon in danes zjutraj, ko smo imeli, moram to povedati, na nek način brief pred to sejo, so mi tudi kolegi rekli, da in nomotehnično in tako naprej zakon bolj jasen in se vam res zahvaljujem.

Druga stvar pa je, da imamo zakon pred sabo Zakon o rokodelcih, ki je, v bistvu prvič ga imamo in mislim, da bomo naredili eno dobro, dobro stvar. Tu ste v dvorani ljudje, ki seveda nekateri tudi živite s tem, prihajate iz teh okolij, kjer je rokodelstvo res doma. Problem je, da imamo mogoče malo različne, različne koncepte, imamo pa vsi isti cilj, cilj, da rokodelstvo na nek način rokodelstvo v Sloveniji obdržimo, da kot in kot gospodarsko panogo predvsem pa kot to, da bo rokodelstvo šlo še naprej preko, bom rekel, preko naših mandatov v rokodelstvo. Rokodelci, rokodelke, njihova rokodelska znanja in rokodelski izdelki so del naše nacionalne in regionalne identitete in prepoznavnosti, jaz upam, da to vsi poznamo in se tega seveda zavedamo, vemo pa tudi, da trenutno rokodelstvo žal v državi ni ustrezno urejeno in je v tem v, bom rekel, na nek način prepuščeno samo sebi, kar seveda ni v redu posameznikom, nekaterim poklicnim skupinam, ki na tem področju delujejo. In zato je bil zadnji čas, da Vlada ali pa da politika na koncu koncev sprejme takšen zakon. Zdaj, posebnost rokodelstva v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi je v tem, da seveda je rokodelstvo v eni fazi povezano z varovanjem nesnovne kulturne dediščine, da seveda nima tiste klasične ekonomske logike kot jo ima drug del gospodarstva ali pa tudi trg ne deluje čisto kot v drugem delu gospodarstva. In saj veste, saj veste, te na nek način rokodelski izdelki so narejeni pretežno ročno, v zelo majhnih količinah, so unikatni in seveda so bistveno, bistveno dražji kot drugi, ki prihajajo iz nekih manjšin ali pa, ne bom rekel iz Kitajske in tako naprej. Tako da to področje se mi zdi, je pomembno, da izpostavimo.

In drugo, kar moram reči. S tem, ko bomo ta zakon po moje sprejeli, mogoče ga bomo še nekaj časa novelirali, ne vem, zakon mora vsak malo zaživeti na nek način bomo ustavili na neki način to ogrožanje, preživetje rokodelk in rokodelcev oziroma tega znanja. Na našem ministrstvu smo prepričani, da kljub dejstvu tako imenovane množične industrijske proizvodnje še obstaja ali pa vsak dan bolj obstaja, če želimo imeti zeleno, trajnostno in ne vem kakšno državo, obstaja prostor za tovrstna znanja, za veščine, spretnosti in pa predvsem in tu bi rad poudaril kakovostne izdelke naših rokodelcev. Prepričan sem, da ta tradicija, ki je v Sloveniji prisotna, lahko na nek način nadaljuje svojo pot in verjamem, da bomo tudi v sodelovanju potem z lokalnimi skupnostmi mogoče kakšne prazne prostore, ki so v kakšnih centrih občin in tako naprej in prostori samevali, lahko napolnili zdaj s to tematiko zato, ker bo na eni strani pomagala država, na drugi strani bomo pa spodbudili, in to sem tudi, smo še govorili, tudi lokalno skupnost, da bo dala našim rokodelkam, rokodelcem na nek način prostore, da bodo lahko zadeve urejali.

Zdaj, jaz ne bi preveč dolg bil, ker bomo seveda v razpravi, glede na to, da imamo ogromno amandmajev, potem tudi s kolegi še odgovarjali. Vsi ti amandmaji tukaj, s tem bi tudi rad zaključil, vsi ti amandmaji oziroma predlagani novi amandma k členu zakona seveda v največji možni meri, ampak res v največji možni meri odpravljajo pomanjkljivosti predhodnega besedila in v bistvu od tega mi nič ne bežimo in so bile izpostavljene v vseh fazah do zdaj. Tako da še enkrat zahvala Zakonodajno-pravni službi in jaz mislim oziroma sem prepričan, da smo opravili kar veliko delo. In še enkrat upam, da bo ta zakon oziroma sem prepričan, da bo ta zakon danes dobil soglasje zato, da bo v četrtek sprejet in da bomo s tem naredili en korak v pravo smer. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo Zakonodajno-pravni službi, gospe Špeli Maček Guštin. Izvolite besedo.

Hvala lepa. Tudi jaz se najprej želim zahvaliti predstavnikom predlagatelja za pripravljenost za to dodatno usklajevanje predloga zakona z našimi pripombami.

Bom čisto kratka. Želim samo povedati, da potrjujem, da so amandmaji koalicijskih poslanskih skupin ustrezno, da ustrezno odpravljajo pomisleke iz mnenja Zakonodajno-pravne službe in da drugih pripomb v zvezi s tem nimamo. Prav tako nimamo pripomb glede amandmajev Poslanske skupine SDS in poslanca gospoda Tanka, ki so bili vloženi danes. Hvala lepa.