Spoštovane in spoštovani ter vsi prisotni na današnji 18. nujni seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predlagam, da kar začnemo, ker je tudi ura prava. Vse najlepše pozdravljam! S tem začenjam 18. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V tem trenutku sem obveščena, da bomo imeli eno nadomeščanje, in sicer poslanka Andreja Rajbenšu bo nadomeščala poslanca Laha. Ravnokar pa je prišlo še eno pooblastilo, in sicer poslanec Franci Kepa bo nadomeščal poslanca Franca Rosca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem, to je 30. 6. 2023, ste sprejeli naslednji dnevni red: prva točka, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, druga točka, pobude in vprašanja članov odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen takšen, kot vam je bil poslan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU (nujni postopek),

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 47. seji, 29. junija letos, sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. 30. junija letos pa je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem podala zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri bo tudi obravnavan ta predlog zakona.

Kot gradivo ste sprejeli predlog zakona in mnenje Zakonodajnopravne službe z dne 3. julija ter mnenje Državnega sveta, ki ste ga sprejeli danes.

K tej točki smo vabili predstavnike ministrstva, predstavnike Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe, predstavnike Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in tudi naknadno Zadružno zvezo Slovenije.

V tem trenutku sem dobila obvestilo, da so vloženi amandmaji, in sicer poslanskih skupin Svobode, Socialnih demokratov in Levice.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona v okviru nujnega postopka.

Najprej bom dala besedo ministrici Ireni Šinko, nato pa še vsem vabljenim, ki sem jih prebrala. Nato bo seveda sledila razprava o členih in amandmajih, za katere smo ravnokar slišali, da so bili vloženi.

Besedo dajem ministrici Ireni Šinko. Izvolite.

Spoštovana predsednica dr. Vida Čadonič Špelič, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu prinaša dve ključni spremembi. Prva sprememba ureja pravno podlago za zbiranje, spremljanje, analiziranje podatkov o cenah in količino ter poreklo v verigi preskrbe s hrano. Podatki o cenah, količinah in poreklu se bodo zbirali po deležnikih v verigi preskrbe s hrano in bodo namenjeni analizi stanja v verigi in pripravi morebitnih dodatnih ukrepov v okviru skupne kmetijske politike za bolj ciljno naravnane investicije. Ukrep bo namenjen tudi pripravi podpor za najbolj perspektivne sektorje in v primeru ugotovitve nesorazmerij v verigi preskrbe s hrano izvedbi ukrepov podpor za sektorje v težavah, v skladu z zakonodajo, ki ureja državne pomoči. S sprotnim spremljanjem gibanja cen, količin in porekla bo lahko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na daljši rok vzpostavilo transparenten sistem nadzora dogajanj v prehranski verigi in lažje ciljno usmerjalo politiko razvoja prehranskih verig.

Z drugo spremembo Zakona o kmetijstvu se ureja pravna podlaga za financiranje izvajanja letnih programov aktivnosti kmetijskih, razvojnih in izobraževalnih organizacij Slovencev v zamejstvu, ki se nanašajo na kmetijstvo. Ministrstvo bo financiralo izvajanje teh programov, ki izhajajo iz večletnih programov aktivnosti organizacij. Letne programe aktivnosti bodo pripravile in predložile te organizacije na podlagi izhodišč ministrstva. V okviru letnih programov aktivnosti bo ministrstvo kmetijskim zamejskim organizacijam financiralo strokovna svetovanja, usposabljanja na področju kmetijstva, medijsko oskrbo in strokovno literaturo na področju kmetijstva, izvedbo in koordinacijo strokovnih posvetov, ekskurzij, čezmejnih srečanj kmetov, izmenjavo znanj in druge aktivnosti, povezane s sodelovanjem organizacij z matično državo na področju kmetijstva. Te aktivnosti niso del financiranja Urada Vlade Republike Slovenije v zamejstvu in po svetu, ampak s kmetijskega ministrstva.

Če gremo po posameznih členih, ki se spreminjajo.

V veljavnem zakonu se z 61. členom doda novo 5.b poglavje z naslovom Zbiranje podatkov v verigi preskrbe s hrano, ki obsega dva nova člena. In sicer, 61. člen, ki ureja zbiranje podatkov, določa organ, ki zbira podatke, kateri podatki se bodo zbirali, zavezance za poročanje, varovanje zbranih podatkov, obdelave podatkov ter določbo, da minister z odredbo določi zbiranje podatkov, način pošiljanja podatkov in podrobnejše pogoje izvedbe zbiranja. Potem pa je še 61.o člen, kjer so pojasnjeni posamezni izrazi, kot so zavezanci po verigi, velikost podjetja, pomen izrazov ponderirana cena, odkupna in prodajna cena ter javno dostopne bilance.

Za 128. členom veljavnega zakona se doda 128.a člen, kjer je predvideno financiranje letnega programa aktivnosti, ki se nanaša na področje kmetijstva in ga izvajajo organizacije v sosednjih državah v različnih statusno pravnih oblikah, ki delujejo v skladu s pravnim redom sosednjih držav. V členu je tudi določeno, da sredstva za izvajanje letnih programov aktivnosti organizacij zagotovi ministrstvo v skladu s sprejetim proračunom Republike Slovenije. Financiranje na letnem nivoju se podrobneje določi na podlagi letnih finančnih izhodišč ministrstva. Vlada z uredbo podrobneje določi vsebino večletnih in letnih programov aktivnosti, sestavo, način odločanja in način dela komisije, vsebino javnega razpisa, upravičene aktivnosti, ki se financirajo, merila in točkovanje za ocenjevanje vlog in pogoje za pridobitev finančne podpore. Prav tako se v javnem razpisu med drugim podrobneje določa tudi obdobje financiranja, višina sredstev in rok za vložitev vlog.

Potem je naslednje poglavje Tržno-informacijski sistem in kmetijsko knjigovodstvo. Tu se spremeni naslov, in sicer v Tržno-informacijski sistem, informacijski sistem za spremljanje podatkov v verigi preskrbe s hrano in kmetijsko knjigovodstvo. Za 170. členom veljavnega zakona se potem doda 170.a člen, ki opredeljuje informacijski sistem za spremljanje podatkov v verigi preskrbe s hrano in opredeli zavezance, ki vnašajo podatke v navedeni informacijski sistem. Potem pa se spremenijo še 172. člen, 174. člen, 175. in 176. člen, ki se nanašajo na izvajanje nadzora, dodelitev pooblastil inšpektorjem, ukrepi zaradi ugotavljanja nepravilnosti pri poročanju ter izrek grob zaradi nepravilnega poročanja. Sestavni del vsebine zakona sta kot prilogi tudi odredba in pa uredba, ki sta osnutka, torej nista dokončna dokumenta, ampak sta osnutka in bosta potem takrat, ko se bosta sprejemala, tudi v dokončni obliki sprejeta.

Predlagam, da Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora predlog spremembe zakona podpre. Hvala.

Hvala ministrici za predstavitev.

Z nami je predstavnica Zakonodajno-pravne službe Mateja Tavčar. Ali želi besedo? Izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je preučila predlog zakona v okviru svojih pristojnosti in podala mnenje, ki ste ga prejeli 3. julija 2023. V okviru pripomb k posameznim členom je bilo v mnenju opozorjeno na neustrezno opredelitev izrazov, uporabljenih v 1. členu, kot so: najbolj perspektivni sektor, sektor v težavah, odkupna, prodajna, ponderirana cena ter pridelovalec, predelovalec in posrednik. Ustrezna določitev kriterijev za presojo, kdaj gre za najbolj perspektivne sektorje oziroma sektorje v težavah, je namreč ključna, saj je na tak položaj vezana priprava morebitnih dodatnih ukrepov za ciljne investicije z namenom podpor.

Pri 2. členu je bilo opozorjeno na upoštevanje načela potrebnosti pravnega urejanja, odsotnost ustrezne ureditve razmerja do Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki je sistemski zakon, in utemeljitve potrebnosti posebne ureditve ter na ne povsem ustrezno uporabo osnovnih izrazov, ki opredeljujejo predmet urejanja. Navedeno onemogoča vsebinsko presojo rešitev, saj ni nedvomno jasno, katere kmetijske aktivnosti se lahko financirajo, kdo so upravičenci, katere organizacije oziroma kateri večletni programi oziroma letni programi aktivnosti se lahko financirajo. Opozorjeno je bilo tudi na nedoločenost postopkovnih pravil, vsebine javnega poziva, pogodbe o medsebojnih razmerjih, odločbe ter tudi opredelitve vsebine večletnih in letnih programov aktivnosti.

V mnenju je izpostavljeno še vprašanje ustreznosti izbire vrste postopka, saj iz predlaganih rešitev izhaja, da gre za pravila izbire med kandidati, kar bolj ustreza institutu javnega razpisa kot pa javnega poziva.

V zvezi s 3. členom je bilo opozorjeno predvsem na nejasnost ureditve, saj iz obrazložitve izhaja obveznost neposrednega vnosa podatkov v informacijski sistem s strani zavezanca, pri čemer pa iz novega 170. člena niti iz novega 61.n člena ne izhaja, da bi bili zavezanci dolžni sami vnašati podatke v informacijski sistem, saj je določena le obveznost pošiljanja podatkov. Ta ureditev je nejasna predvsem z vidika prekrškovne določbe, ki predvideva sankcioniranje zavezanca, ki ni posredoval podatkov v informacijski sistem. Čeprav gre zgolj za neskladje v izrazih, je to lahko sporno z vidika načela zakonitosti v kazenskem pravu, kakor je to določeno v 28. členu ustave.

Medtem smo preverili pravkar vložene amandmaje koalicijskih poslanskih skupin in ugotavljamo, da so naše pripombe večinoma upoštevane.

Hvala.

Hvala lepa.

Z nami je predstavnik Državnega sveta, svetnik Branko Tomažič. Želite besedo? Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica dr. Vida Čadonič Špelič.

Gospe poslanke, gospodje poslanci in vsi prisotni, lep pozdrav v imenu Državnega sveta!

V ponedeljek je Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta obravnavala predlog zakona in ga tudi podprla. Če naštejem nekaj razmišljanj s strani svetnikov. Komisija je večinoma podprla predlog zakona, ki omogoča zbiranje podatkov o cenah v verigi preskrbe s hrano, da se ugotovijo neugodna cenovna razmerja za kmete. Transparentnost in analiza podatkov sta ključni za razvoj v prehranski verigi. Komisija opozarja na nesorazmerja v cenah med pridelovalci, trgovci, ker so odkupne cene padajo, medtem ko maloprodajne cene ostajajo ali se dvigajo. Predlagani zakon naj bi pripomogel k izboljšanju razmer, vendar je treba sprejeti tudi druge ukrepe, da se prepreči ponavljanje preteklih težav. Če smo sedaj prisotni, vidimo, da padajo cene žit, mleka, mesa, na drugi strani v trgovini ne. Če se spomnimo dve leti in pol nazaj, tri, ko je mleko padlo tudi za 30 %, odkupna cena v trgovini nič. V evropskih državah je tudi v trgovini padla cena. In upamo, da bo ta popis ali spremljanje potem tudi dal neke rezultate, vendar se bojimo, da v tem zakonu ni zajeto, kakšni bodo ti ukrepi ali kako bomo, ker samo pobiranje podatkov in zbiranje podatkov ne reši težav, ki jih trenutno v prehranski verigi imamo.

Zanimala nas je časovnica in vrsta pridelkov, ki se jih bo spremljalo. Izražena je bila skrb glede preobsežnih pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo in predlog, da zakon jasno opredeli obseg in sortimente poročanja. Že sedaj se zbirajo določeni podatki, to se pravi, za statistične namene, ali ne bi bilo pametno to nekje združiti ali pa uporabljati. Po drugi strani se je izpostavilo tudi vprašanje glede zavezancev za poročanje, ki na eni strani postavilo se je tudi vprašanje glede zavezancev za poročanje, ki na eni strani zajema fizične osebe in na drugi velika trgovska podjetja. Obstaja bojazen, da se zaradi nižjega praga za poročanje 250 tisoč evrov, ne kot prej 500 tisoč, zajema tudi manjše pridelovalce in v glavnem obremeni sektor kmetijstva. Tukaj smo se malo potem ministrica dogovorila, da pač ne gre za, za fizične, se pravi za kmetije, ampak gre samo za fizične kmetije, ki so v s. p. ali d. o. o. Zastavili smo vprašanje o kadrovski okrepitvi za izvajanje Zakona o Agenciji za kmetijske trge, razvoj podeželja, pristojna ministrica odgovori, da trenutno ne bodo povečali. Opozorjeno je na finančne posledice in vzdrževanje informacijskega sistema za zbiranje podatkov. Državni svetnik predstavnik delodajalcev je izrazil nasprotovanje Trgovinske zbornice predlogu zakona za administrativnih bremen in dvoma o uporabnosti zbranih podatkov. Podprta je bila ureditev financiranja kmetijskih, razvojnih in izobraževalnih organizacij ter dejavnost Slovencev v zamejstvu za ohranjanje kmetijstva in razvoj slovenske identitete v obmejnih območjih in podana pobuda, da se posebno pozornost in podporo nudi mladim zamejskim kmetom, ki krovne zamejske organizacije premalo vključujejo ali premalo namenijo.

Se pravi, Komisija Državnega sveta zakon podpira. Hvala.

Najlepša hvala za vaše mnenje.

Kot sem že prej rekla, smo k tej točki vabili še Kmetijsko-gozdarsko zbornico, Zadružno zvezo in predstavnike zamejskih kmetov, zato najprej sprašujem predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice, če želi besedo. Izvolite, beseda je vaša, gospod Roman Žveglič.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej seveda našim cenjenim kolegom onkraj meja.

V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije seveda te spremembe Zakona o kmetijstvu podpiramo. Določene stvari smo že razjasnili, določene mislim, da se še bodo. Najprej moram reči, da podpiramo tudi ta del spremembe zakona okoli podpore zamejskim kmetijskim organizacijam, kajti vsaka država poskuša skrbeti in podpira to identiteto svojega življa na drugi strani, na drugi strani mej, čeprav te meje niso več take kot so bile včasih. Tudi mi z njimi sodelujemo in mislim, da je to prav in podpiramo. Druga stvar, kar se tiče pa tega, zdaj, stvari okoli spremljanja, pa moram tako reči, da odkupne cene kmetov so jasne in znane, tudi določeni podatki se pošiljajo, sploh to, kar se tiče izbrane kakovosti, količine in te stvari, zato smatramo, da se potem na koncu, ko se pa večkrat prerekamo, kakšne so cene in se potem zmeraj po navadi kaže z, se pravi, eni na kmete, kmetje na trgovce, eni še nekaj na vmes na predelovalno industrijo, tako da mislim, da je prav, da se ti podatki zbirajo in se seveda lahko potem tudi, upam in sem prepričan, da se bodo tudi ustrezno obdelali in da bodo potem znana ta agregatna stanja. Zdaj po mojih podatkih, mislim, da je bilo na zadnja raziskovalna dejavnost samo za mleko in meso, tam nekje objavljena, ne vem, 2010, 2011 za zadnjih 10 let, ki je točno kazala ta razpon, kako se je delež odkupnih cen ali pa delež produktov, to, kar dobi kmet za svojo stvar, zmanjševala v končni, v končni maloprodajni ceni. Tako da iz tega stališča, se pravi, je prav, da se te stvari zbirajo, da se te stvari tudi ustrezno obdelajo in da se seveda lahko potem država kot in Vlada lahko tudi ustrezno odzove.

Hvala.

Hvala lepa za vaše mnenje.

Že prej sem rekla, da smo jo povabili tudi predstavnika Zadružne zveze, z nami je gospod Matjaž Podmiljšak. Želite besedo? (Da.) Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav še z moje strani in s strani Zadružne zveze Slovenije.

Mislim, da sta moja predhodnika v bistvu že kar povzela, zadeve smo razpravljali že na nedavni Komisiji za kmetijstvo pri Državnem svetu in mislim, da so tu, da smo takrat ključne zadeve poudarili, saj to je gospod Tomažič je lepo povzel, tudi gospod Žveglič je v bistvu še dodal, tako da mi, kar se tega tiče, večjih pripomb nimamo. Edino kar nam je, bi rekel, nekako žal, da mi nismo bili kot kmetijska organizacija pri formiranju tega zakona bili povabljeni, da bi tu mogoče kakšen tu pa tam kakšno pripombo podali. Ker tu bo, tu bo še verjetno kar nekaj fine tuninga treba narediti, preden se ta poročanje, bi rekel, uveljavi in se rutinizira, ker v bistvu zdaj kar dobivamo kar nekaj vprašanj s strani naših zadrug, kako to poročati, kako ono poročati in tu bo treba še kar nekakšno vprašanje izvesti. Drugače pa podpiramo spremembe zakona za kmetijstvo v, tako kakor je bilo predlagano.

Hvala.