Dobro jutro vsem skupaj!

Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, začenjam 39. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani, in sicer: poslanec mag. Matej Tonin in pa poslanka Eva Irgl, na seji pa s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci, in sicer poslanec mag. Franc Props nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanec mag. Janez Žakelj nadomešča poslanca Jerneja Vrtovca, poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanko Leno Grgurevič in pa dr., poslanec dr. Martin Premk nadomešča poslanca Martina Marzidovška.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni: Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade, katere vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo,

je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Preden dam besedo naprej pa še eno pooblastilo, in sicer poslanka Sara Žibrat nadomešča poslanko Lucijo Tacer.

Sedaj pa besedo predajam predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Francu Brezniku.

Najlepša hvala, kolega Baković.

Spoštovani kolegice in kolegi, mi pa začenjamo danes že 46. sejo Odbora za zadeve Evropske unije na seji.

Na začetku naj povem, da na seji nadomeščajo naslednji kolegice in kolegi tukaj: Sara Žibrat nadomešča kolegico Lucijo Tacer, Franc Props nadomešča kolega Gašperja Ovnika, mag. Dean Premik nadomešča kolega Tomaža Laha in pa Dušan Stojanovič nadomešča kolegico mag. Almo Intihar. Vse kolegice in kolege lepo pozdravljam na današnji seji.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta.

Vse navzoče vas prav lepo pozdravljam!

Prehajam torej na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste torej prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga torej prejeli s sklicem.

Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 10. JULIJA 2023.

Gradivo k tej točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 6. julija 2023 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj bom na začetku prosil državnega sekretarja, mag. Samuela Žbogarja torej, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta.

Izvolite, državni sekretar, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Predsedujoča, dragi poslanke in poslanci!

Tako kot ste rekli, predsedujoči, bom predstavil izhodišča za udeležbo slovenske delegacije, ki jo bo vodil državni sekretar Štucin, na zasedanju Sveta za splošne zadeve v ponedeljek, 10. julija, v Bruslju. Dnevni red obsega par točk, najprej vmesna revizija večletnega finančnega okvirja od 2021 do 2027, potem bo Španija predstavila svoje prednostne naloge predsedovanja, naslednja točka so, je letni dialog o pravni državi v Evropski uniji, pod točko razno bosta dve zadevi, in sicer poročilo o pravni državi za 2023 in medicinalni etični organ, ki se vzpostavlja v Bruslju.

Zdaj pa najprej k prvi točki, ki je tudi verjetno najbolj pomembna, vmesna revizija večletnega finančnega okvirja. Svet se bo seznanil s predlogom Evropske komisije glede vmesnega pregleda in tudi revizije tega večletnega finančnega okvirja. Razprava se sicer ne načrtuje, ampak naj bi šlo za predstavitev, pa vendarle je možen krajši odziv držav članic na to predstavitev. Komisija namreč predlaga revizijo v višini 66 milijard evrov plus dodatnih 33 milijard evrov garancij za posojila. Od 66 milijard naj bi šlo 27 milijard v okvir večletnega finančnega okvirja, ostala sredstva pa nad zgornjimi mejami tega okvirja kot izvenproračunske postavke. Največ, največji del sredstev je kot pričakovano namenjen finančni pomoči Ukrajini, in sicer 17 milijard nepovratnih sredstev plus dodatnih, kot sem prej omenil, 33 milijard garancij za posojila. Nadalje se bo iz teh 27 milijard financiralo tudi stroške zadolževanja za program Next Generation EU zaradi povečanih stopenj obrestne mere in s tem večjih, večjih potreb, za to bo šlo slabih 19 milijard evrov, ter za migracije in sodelovanje z mednarodnimi partnerji, za kar naj bi šlo 15 milijard evrov, od tega tudi 2 milijardi za dodatnih sredstev za zahodni Balkan. Pomembna postavka znotraj tega predloga je tudi predlog evropske platforme za strateške tehnologije, za kar komisija predvideva 10 milijard evrov. Zdaj poleg zakonodajnih predlogov komisije, ki se nanašajo na samo revizijo finančnega okvirja, na ustanovitev enotnega instrumenta za Ukrajino, tako imenovana Ukraine Facility, kjer bo na enem mestu posojila, nepovratna sredstva in posojila drugih, ter vzpostavitev evropske platforme za strateške investicije ter novega izvenproračunskega sklada za financiranje stroškov programa Next Generation EU. Komisija predlaga tudi dva dodatna vira financiranja proračuna, in sicer naj bi se na eni strani povečal delež prihodkov iz sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov oziroma poveča…, povečan delež naj bi se stekel v proračun Evropske unije, na drugi strani pa predlaga tudi nov lastni vir, in sicer nacionalne prispevke na osnovi statističnega deleža držav članic na področju dobičkov podjetij v Evropski uniji.

Zdaj preliminarni odziv Slovenije, če lahko, ker Vlada končnega stališča še ni sprejela in tudi tokrat še ne bo potrebe po detajlni predstavitvi stališč, je pa naslednji. Mi se zavzemamo za omejen in ciljan vmesni pregled tega okvira v obsegu, kot je nujno potrebno za kritje stroškov, ki jih ni bilo mogoče, oziroma izdatkov, ki jih ni bilo mogoče predvideti v času sprejema…, sprejemanja večletnega finančnega okvirja. Res…, revizija tako obravnava ključne izzive povezane z vojno v Ukrajini, migracijami in zagotavljanjem konkurenčnosti in strateške avtonomije Evropske unije, to je ta tako imenovana evropska platforma za strateške tehnologije. Predvsem sredstva namenjena za Ukrajino in migracijam odražajo evropsko solidarnost, zato smo jim načeloma naklonjeni, še posebej pa podpiramo dodatna sredstva namenjena za zahodni Balkan, teh 2 milijarde evrov. Stališča glede, stališča Slovenije glede vmesnega pregleda finančnega okvirja bodo oblikovana tudi glede na rešitve, ki jih bo komisija predlagala. Predvsem na eni strani predlog evropske platforme za strateške tehnologije, in sicer koliko bodo, katere tehnologije bo platforma financirala in na kakšen način bo zagotovljeno, da bodo lahko pri kandidiranju sodelovala mala in srednja podjetja, in na kakšen način bo zagotovljeno, da bodo lahko sodelovali projekti iz vseh držav članic. Od tega bo odvisno tudi naše stališče glede celotnega paketa. Drugo, vmesni pregled finančnega okvirja mislimo, da je potrebno izkoristiti tudi za razpravo in iskanje rešitev za večjo fleksibilnost pri izvajanju mehanizmov za okrevanje in odpornost kohezijske politike in skupne kmetijske politike. Predvsem se zavzemamo za podaljšanje obdobja za izvajanje programov. In tri, Slovenija vsaj preliminarno ni naklonjena ideji o preusmeritvi dodatnih prihodkov iz sistema EU trgovanja z emisijami toplogrednih plinov v proračun Evropske unije, in opozarjamo, da morajo biti novi lastni viri pravični in upoštevati raven razvitosti držav članic. Namreč, predlog, kot je, ne bi bil v interesu Slovenije oziroma bi šel na škodo Slovenije. To je glede prve točke dnevnega reda, kot sem rekel, preliminarna razprava.

Druga točka bodo prednostne naloge španskega predsedstva. Kot razumem, bo prihodnji teden španski veleposlanik predstavil vam prioritete, tako da mogoče ni potrebno, da gremo v detajle. Štiri prednostna področja imajo ponovno industrializacijo EU in zagotovitev strateške avtonomije, napredek na področju zelenega prehoda, spodbujanje socialno ekonomske pravičnosti ter krepitev evropske enotnosti. Mi ocenjujemo prioritete kot relevantne v skladu s ključnimi strateškimi usmeritvami, usmeritvami in ciljem Evropske unije. Pozdravljamo poudarek na poglobljeni obravnavi vsebin v zvezi z vladavino prava; o tem mogoče kasneje. Želimo si tudi ustreznega poudarka in napredka na področju širitve, kjer se ne sme pozabiti na države zahodnega Balkana in tako dalje.

Mogoče bi šel na naslednjo točko, to je letni dialog o pravni državi. Špansko predsedstvo bo namreč začelo pregled in poskušalo zaključiti pregled mehanizma letnega dialoga o pravni državi, ki poteka po enoletni izkušnji, tako da bo pod to točko bo najprej ocenilo dosedanji potek letnih dialogov. V vmesnem času so tudi opravili določeno poizvedovanje, kako bi se ta dialog lahko izboljšal, tako da na tokratnem zasedanju bo prva priložnost za izmenjavo mnenj in resnejša analiza bo potem pripravljena jeseni. Španija si bo prizadevala za - reforma je prevelika beseda, ampak za pregled mehanizma, mogoče sprejetje novih sklepov glede dialoga o pravni državi v času svojega predsedovanja in želi si to sprejeti s konsenzom, kar bo verjetno izziv. Slovenija podpira ta mehanizem za vladavino prava ter nadaljevanje obravnave stanja na področju v EU in v posameznih državah na podlagi letnega poročila komisije, ki je ravnokar prišlo in tudi priporočil komisije. Ocenjujemo, da bi se ta praksa morala nadaljevati tudi po predvidenem pregledu mehanizma vladavine prava. Podpiramo pa španske napore oziroma načrte, da se opravi pregled tega mehanizma in ambiciozne sklepe sveta, ki bi pripomogli h krepitvi tega mehanizma za zaščito te temeljne vrednote Evropske unije.

Pod razno, kot sem rekel, sta dve točki, eno je poročilo o pravni državi za 2023. Šele 5. julija je komisija predstavila poročilo za lansko leto, zato bo to obravnavano samo pod razno, medtem ko se razprava podrobnejša predvideva v septembru. Četrto poročilo vsebuje štiri stebre: neodvisnost pravosodja, potem seveda boj proti korupciji, pluralizem, svoboda medijev in institucionalne zadeve oziroma razmerje med vejami oblastmi. Poročilo vsebuje jasna in konkretna priporočila Evropske komisije vsaki od držav članic. Mogoče na kratko bi veljalo tukaj predstaviti poročilo za Slovenijo, kot je bilo, ko smo ga prejeli 5. julija. Glede teh štirih poglavij, je komisija ugotovila, da je Slovenija dosegla v letošnjem letu dosegla napredek na več področjih ter da se v celoti ali v večji meri izpolnjena priporočila, ki jih je vsebovalo lansko poročilo, predvsem glede odprave ovir za preiskovanje in pregon primerov korupcije v parlamentarnih preiskavah, neodvisnemu upravljanju uredniške neodvisnosti javnih medijev. S potrditvijo sprememb zakona o javnih financah konec junija v Državnem zboru je izpolnjeno tudi priporočilo o potrebnih jamstvih za proračunsko avtonomijo neodvisnih organov, institucij. Kakovost slovenskega pravosodnega sistema se je izboljšala, nadaljuje se priprava nove protikorupcijske strategije. Na področju svobode medijev in pluralnosti medijev se Slovenija še vedno sooča z izzivi, kot pravijo, kljub temu pa so opazni napori za vzpostavitev prijaznejšega okolja za medije. Evropska komisija tudi opaža napredek pri omogočanju delovanja civilne družbe, pomanjkljivosti vidi predvsem na področju boja proti korupciji, predvsem nizka raven uspešnega pregona korupcije na visoki ravni, vključno z dolgotrajnostjo sodnih preiskav in sojenj. Ravno tako je napredek potreben še na področju zaščite novinarjev in v reformi imenovanja sodnikov. Menijo, da je potrebno zagotoviti jamstva za neodvisnost pravosodja, omenja tudi nujnost ureditve vprašanja prejemkov sodnikov in javnih tožilcev.

Potem pa zadnja točka, medinstitucionalni etični organ, pod razno. Ravno tako bo komisija na kratko predstavila predlog o ustanovitvi medinstitucionalnega etičnega organa in na ta način se bo prvič vzpostavljajo skupni standardi vseh institucij EU za etično ravnanje funkcionarjev ter uradnikov ter uradni mehanizem za usklajevanje in izmenjavo mnenj med institucijami o etičnih vprašanjih. Mi vsekakor podpiramo zahtevo za preglednost in integriteto institucij EU, saj je to bistveno za zaupanje državljanov v delovanje institucij EU. Mislim, da je trenutek tudi zelo pomemben za nek tak organ, posebej po dogajanju v Evropskem parlamentu v lanskem letu.

Toliko, predsednika, uvodoma. Hvala.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar Žbogar.

Preden nadaljujem sejo, naj povem, da kolega Lenarta Žavbija nadomešča na tej seji Tamara Kozlovič. Kolegico Kozlovič lepo pozdravljam na današnji seji!

Zdaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati? (Da.) Kolega Hoivik se je prijavil. Še želi kdo? (Da.) Kolega Gregorič je drugi prijavljen.

Kolega Hoivik, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.

Imam par vprašanj v zvezi s 6. in 7. točko dnevnega reda tega zasedanja.

Državni sekretar je poudaril to izmenjavo mnenj glede španskega predsedstva in spoštovanja vladavine prava. Torej, Republika Slovenija tukaj podpira mehanizem, predvsem pa so merilo za ta mehanizem ta letna poročila. Zdaj smo brali četrto. Hkrati v 7. točki pa seveda nadaljevanje istega poglavja bo nekako izmenjava mnenj med državami članicami, kako ocenjujejo ta poročila, kaj bi bilo potrebno izboljšati, Jaz sem z zanimanjem prebral piar sporočilo Vlade, ko je to poročilo bilo javno objavljeno. In zelo zanimivo, zdaj v enem letu pod Svobodo je vse super in prav, predvsem na področju neodvisnosti medijev, potem svobode medijev, civilne družbe in tako naprej. Dokler nisem včeraj z zanimanjem spremljal preko portala YouTube okroglo mizo, kjer je sodeloval tudi priznani profesor evropskega prava dr. Matej Avbelj. In ne boste verjeli, kaj je pa on rekel. On je pa rekel na to poročilo (citiram): »Moram pa reči, da sem bil tokrat ne samo razočaran, ampak naravnost frapiran nad tem, kar sem v tem poročilu prebral. Iz svoje epistemiološke in svetovno nazorske perspektive ocenjujem, da gre za popolno afirmacijo določenega političnega narativa.« Mislim, da tukaj noben v tej dvorani ne more očitati profesorju Avblju kakšno neznanje ali pa svetovno nazorski pogled na stvari, ampak se mi zdi, da ima največ člankov s področja evropskega prava, največ dobro citiranih člankov, tudi več monografij in tako naprej. Tako se zdaj vprašam, no, v kakšni državi živimo, pa ne samo v državi, v kakšni Evropski uniji živim, da komisija dobi glavne vire, torej iz Mirovnega inštituta, s Centra za nevladne organizacije CNVO-sa, ki sedaj seveda tudi vodi programski svet preko novoizvoljenega predsednika oziroma samo SVET rtv in citiran je bil tudi spoštovani prof. Ciril Ribičič z Univerze v Ljubljani, ki pa vemo, te tri organizacije oziroma tudi spoštovani prof. Ribičič, vemo kako so podpirali provladne zakone. Zdaj jaz ne morem priznavati temu poročilu eno res pluralno stališče. Zdaj, zakaj pa ne. Še en argument. V poročilu oziroma ministrica za kulturo je dejala, da predvsem so potrebni še ukrepi na področju zaščite novinarjev, omejevanju sovražnega govora in spodbujanja pluralizma, torej to nas še čaka in to tudi Evropska komisija pričakuje. Hkrati pa je Evropska komisija pozdravila napredek delovanja, torej parlamentarnih preiskovalnih komisij. Zdaj, to je res absurdno. Mi imamo v tem Državnem zboru, v tem mandatu preiskovalno komisijo, ki jo vodi vladna koalicija, ki v resnici po mojem mnenju protizakonito pridobiva podatke naročnikov zasebnega medija. Spoštovani, to je v nasprotju z vsem kar bi lahko predstavljalo nekako splošno za javno korist parlamentarno preiskovalno preiskovanje, bi lahko temu tako rekli, hkrati gre pa točno v nasprotju s tem kar je ministrica za kulturo pred dvema dnevoma zapisala v tem piar sporočilu, da se bo ta Vlada zavzemala za zaščito novinarjev, da bo spodbujala pluralizem.

Spoštovani, jaz predlagam, da ministrica za zunanje zadeve to izpostavi, predvsem verjamem, da njeni kolegi so ministri, ne vejo, da v Državnem zboru, v Republiki Sloveniji kar vladna koalicija postavlja preiskovalne komisije in preganja desno nazorske medije. To jaz mislim, da v 21. stoletju v Evropski uniji ni dobro, predvsem pa gre v totalnem nasprotju s tem kar Vlada nekako piarovsko uokvirja v svojih poročilih in v svojih piar akcijah. Tako da, jaz res želim, no, jaz bom sicer stališče podprl oziroma to gradivo, si pa želim in bom tudi spremljal, morda postavil tudi kakšno poslansko vprašanje, kako bo ministrica za zunanje zadeve ob tej izmenjavi mnenj predstavljala Evropsko komisijo oziroma njen zapis o naši vladavini prava, predvsem na področju medijev, kajti vemo, da kar sem naštel in tudi kar je gospod dr. Avbelj včeraj povedal na tej okrogli mizi, gre v totalnem nasprotju s tem, kar odraža naša realnost. Nenazadnje vidimo, da je ta boj za naš edini nacionalni medij plačevan z davkoplačevalskega denarja oziroma neposredno s položnic res silovit, in mislim, da je to napačen signal za pluralnost medijev, predvsem pa napačen signal za vladavino pravo, in zato pričakujem, da se bo res na tem svetu opravila širša razprava, kaj je svoboda medijev, kaj je pluralnost medijev, predvsem pa, kaj so preiskovalne komisije v parlamentih, kajti zdi se mi, da je predvsem preiskovalna komisija inštrument opozicije, ne pa vladne koalicije, ki preganja minorni del medijskega prostora v Republiki Sloveniji.

Hvala lepa.

Najlepša hvala, kolega Hoivik.

Kolega Gregorič je naslednji prijavljen.

Izvolite, kolega Gregorič.

Hvala gospod predsednik.

Spoštovani državni sekretar Žbogar, spoštovani kolegice, kolegi!

Jaz se bom, bom dal par misli in vprašanj glede revizije večletnega finančnega okvira.

Ugotavljam, da je Evropska komisija po moje izgubila kompas. In sicer, po enajstih svežnjih sankcij proti Rusiji, po 50 milijardah donacij in posojil za Ukrajino, sedaj ugotavlja, da ji je zmanjkalo 66 milijard. Ja, seveda, nič čudnega. V to ni všteto cca 130 milijard dolarjev za orožje, ki je bilo dobavljeno v Ukrajini od EU in od ZDA in drugih zaveznikov. Nič ne pove koliko denarja bomo potrebovali za Ukrajino v letu 2024, vemo pa, da Ukrajina rabi 4 milijarde evrov na mesec za financiranje, za delovanje civilnega dela. Vojaški je posebej. V istočasno, zakaj pravim, da je izgubila kompas, istočasno, ko se ustanavlja enotni instrument za Ukrajino, Ukraine Facility, ki pomeni, ima slogan več orožja, več miru, kar ni v naši Ustavi, se pa pozablja na Marshallov plan za Afriko. Dokler ne bo za Afriko Marshallovega plana, bodo gradienti v razvoju in pričakovanjih taki, da bomo imeli milijone in milijone novih migrantov.

Včeraj je bila objavljena, na Twitterju je bil objavljen zemljevid, koliko železnic so Kitajci zgradili v Afriki v zadnjem desetletju in je impozanten. Jaz bi si samo želel, da manjkajoče štreke železnic zgradi ZDA in Evropa skupaj.

Zdaj, govori se noter tudi o evropski platformi za strateške tehnologije. To je tisto, kar bo poskušalo narediti evropsko gospodarstvo, evropsko industrijo konkurenčno v svetu. A glej ga zlomka, to je, predvidena višina je 10 milijard evrov. To je mizerno. To je neslana šala. ZDA dajejo za isto področje, namenjajo 340 milijard dolarjev, Kitajska, pardon Kitajska, Japonska 130 milijard dolarjev in Kitajska seveda parira, tukaj nekje vmes, samo ne vemo številk, mi bomo dali pa 10 milijard. Glejte, 10 milijard na leto, da firma…, več kot 10 milijard dolarjev na leto, da firma Pfizer za razvoj novih farmacevtskih produktov, mi bomo pa, cela Evropa bo dala 10 milijard. To kaže kako je Evropa izgubila kompas.

Drugo stvar. Zelo me zanima prihodnost Evrope. To bo poročanje španskega predsedstva. Z veseljem se bom udeležil naslednji teden te predstavitve, ki jo bo imel španski veleposlanik. Jaz upam, da bodo tam naslovljene migracije, da bo naslovljena demografija cele Evrope, k itak, Slovenija neslavno, ne vem, če »glih« vodi na tem, na demografiji v negativnem smislu, ampak je problem, da bo naslovila tehnološki zaostanek Evrope, energetsko in surovinsko sušo in mogoče, kajti Evropa ne bo enotna, dokler ne bo bistveno bolj integrirana davčna politika. Potem je pa, imam pa vprašanje, torej imam vprašanje na teh področjih. Imam pa, zasledil sem, da bo ob robu zasedanja tudi, da se boste seznanili s poročilom o strateškem predvidevanju. Verjetno je to angleško strategic for casting… for setting, pardon, for setting, ja. No, to me zelo zanima.

Imel sem srečo, da sem bil še z dvema kolegoma iz parlamenta na konferenci parlamentov v Vilni, ko se parlamenti pogovarjajo o strateškem predvidevanju in me zanima v katero smer gre, kajti za strateškim predvidevanjem prihajajo potem tudi strateški odgovori za in usmeritve za prihodnost.

Hvala lepa. Toliko za sedaj.

Najlepša hvala, kolega Gregorič.

Vidim, da ni prijavljenih. Preden dam besedo državnemu sekretarju, naj torej še enkrat napovem, da naslednji petek je torej predstavitev njegove ekscelence, španski veleposlanik bo predstavil torej prioritete predsedovanja, kot datum tudi srečanje COSAC, torej manjši COSAC srečanje, miting bo pa 17. in med 17. in 18. septembrom 2023 v Madridu. Tako da takrat mislim, da boste lahko prioritete izvedeli, nekaj jih je omenil že državni sekretar, ampak v petek bomo temu dali že fokus.

Tako. Nekaj vprašanj in podvprašanj je bilo za državnega sekretarja.

Izvolite.

Ja, hvala lepa.

Najprej glede poročila o stanju na področju vladavine prava. Komisija predlaga, komisija, prvič, uvodoma, komisija je skrbnik pogodb in tudi skrbnik osnovnih temeljnih vrednot Evropske unije in iz te pozicije tudi pripravlja poročila. Na poročila se pripravljajo celotno leto, poročila, pri pripravi poročil pač uporabljajo vse vire od pogovora s civilno družbo, profesorji, če želite, uradnimi institucijami, verjamem, da tudi komisija, predstavništvo komisije v Ljubljani pripravlja svoj prispevek. Mislim, da je, da imajo tak 360 stopinj pogled na zadevo in tudi prispevke z vseh strani upoštevajo in ustrezno ocenijo. Poročila se pripravljajo enako za vse države. In seveda so v državah vedno različni pogledi na, tako na stanje vladavine prava kot na vse druge zadeve in lahko verjamemo, da je pogled od zunaj, posebej s strani Evropske komisije, najbolj objektiven pogled na stanje v državi, veliko bolj kot je mogoče nas znotraj države, ki smo lahko obremenjeni s takim ali drugačnim ideološkim predznakom. Tako da mislim, da bo komisija lahko sama zagovarja svoje poročilo, ni potrebno nam, ampak vsekakor je komisija vedno bila tisti objektivni element, skrbnik delovanja Evropske unije v skladu s pogodbami.

Naprej glede večletnega finančnega okvirja. 50 milijard, sem rekel, je namenjenih za, za Ukrajino, od tega 17 nepovratnih pomoči in 33 garancij za posojila. Mišljeno je po 18 milijard letno, se bo pa, se bo pa vsako leto ocenjevalo posebej, kakšne so potrebe, kakšne so potrebe Ukrajine in na tej strani, na tej osnovi določilo letni prispevek iz te vsote, ki sem jo omeni.

Glede Marshallovega plana za Afriko, se imenuje Global Gateway. Evropska unija ima ta Global Gateway, ki je nekakšen Marshallov plan. To so sredstva, nepovratna posojila, sredstva Evropske investicijske banke, sredstva držav članic EBRD-ja, vse to skupaj je namenjeno za infrastrukturne projekte tako v Afriki kot drugje po svetu. Mogoče gre realizacija počasneje, kot gre pri, pri kitajskih projektih, tudi zaradi tega, ker so, pač postopki znotraj Evropske unije morajo slediti določenim, mogoče strožjim pravilom, pa vendarle načrt je. In z, na vrhu Afriške unije, Afriška unija-Evropska unija lansko leto so bili določeni programi, ki se bodo iz tega financirali. Tako da obstaja Marshallov plan. Vedno lahko rečemo, da ni dovolj širok, vedno lahko rečemo, da bi moral iti hitreje, ampak temelji so postavljeni. Tudi v paketu, o katerem sem zdaj govoril, sprememba večletnega finančnega okvirja se namenja za migracije 7 in pol milijard iz teh, iz tega denarja. Ta denar bo šel tako za ukrepe na meji kot tudi za sodelovanje z državami izvora migracij, se pravi, da bi se preprečevalo migracije.

Glede strateškega predvidevanja bo, to sem izpustil ob napovedi, ampak samo ob robu zasedanja Sveta za splošne zadeve bo, se bodo države seznanile z novim poročilom komisije glede strateškega predvidevanja. Tako, da v tem trenutku več informacij jaz nimam, da bi jih delil, verjamem pa, da po tem zasedanju bomo, bomo lahko kaj več povedali. Razprava se pa predvideva septembra meseca o tem poročilu.

Hvala.

Hvala.

Še želi kolega Gregorič, kolega Hoivik, sta še prijavljena. Kolega Gregorič je prvi prijavljen.

Izvolite, kolega Gregorič.