Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 49. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Eva Irgl, gospa Marinka Levičar, gospa Ljudmila Novak, gospa Marija Bačič, gospa Suzana Lep Šimenko, gospa Janja Sluga od 14.30 do 17. ure, dr. Simona Kustec Lipicer od 15 do 19. ure, gospa Maruša Škopac, gospa Andreja Potočnik, gospa Ksenija Korenjak Kramar, gospa Vesna Vervega, mag. Julijana Bizjak Mlakar od 17.30 ure dalje, mag. Alenka Bratušek, Violeta Tomić do 16. ure in od 19. ure naprej, gospod Bojan Podkrajšek, gospod Roberto Battelli, gospod Uroš Prikl, mag. Andrej Šircelj, Dr. Milan Brglez od 16.30 do 18.30 ure, gospod Matjaž Hanžek, gospod Jernej Vrtovec, mag. Matej Tonin, dr. László Göncz od 17. ure dalje, gospod Branko Zorman od 15. do 18. ure, mag. Branislav Rajić, gospod Ivan Hršak od 18. ure dalje, gospod Primož Hainz od 18.30 ure dalje, gospod Jan Škoberne od 17. ure dalje, gospod Franc Laj, dr. Franc Trček, Miha Kordiš in Luka Mesec od 17. ure dalje. Vse prisotne v tej dvorani res lepo pozdravljam. Na sejo sem vabil tudi predstavnike Vlade.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 49. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 6. oktobra 2017 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje, Poslanke in Poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 54 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 54.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z ZLORABO ORGANOV ODKRIVANJA IN PREGONA TER SODNE VEJE OBLASTI. Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 25 Poslank in Poslancev s prvo podpisanim gospodom Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 19 Poslank in Poslancev s prvo podpisanim gospodom Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predlog priporočila dajem besedo najprej predstavniku predlagatelja dr. Vinku Gorenaku.

Hvala lepa.

Dvaindvajset strani teksta, na razpolago imam pa 10 minut. Se pravi bom se moral dopolnjevati potem iz klopi. Kaj predlagamo z današnjo sejo, odnosno kakšen je namen današnje seje, vsaj z vidika predlagateljev. Poglejte, mi smo zadnja leta priča številnim zlorabam, zlorabam seveda na relaciji od policije preko tožilstva do sodstva ali pa samo ločeno posameznih segmentov, posameznih teh dveh recimo policije ali tožilstva, pa sodišča pogosto popravljajo tudi njihove napake. Zdaj, mi smo v prvem delu naše zahteve seveda predstavili tako imenovane zaključene primere, ki so sodni zaključeni in torej lahko brez vsakega zadržka o njih razpravljamo, ker jih tudi vsi poznamo. Tudi imena so pogosto znana, pogosto pa seveda gre za ljudi, ki javnosti niso znani. To je v prvem delu, v drugem delu pa opozarjamo tudi na primere, ko tako policija, tožilstvo ali sodstvo ne odloči, ne deluje ali deluje slabo pa gre prav tako za zlorabe v našem, v primeru o katerem govorim. Jaz bom v nadaljevanju skušal predstaviti nekaj primerov in to na kratko, ostale pa seveda potem iz klopi. Imam pa tukaj željo in prošnjo za dva moja naslednja sogovornika, za gospoda Radiča in za gospo Poropatovo, da bi se odzvala v svojih nastopih seveda, to je prošnja, to je dovoljeno, odzvala na tale moj nastop in primere, ki jih bom povedal. Poglejte! Včeraj smo bili priča sodbi v zadevi Inpol, dve osebi, ki sta oškodovali to družbo za milijon in pol, zjutraj sem napačno rekel milijardo in pol, torej, ki sta oškodovali to družbo za milijon in pol, sta bili včeraj spoznani za krive in seveda dobili sta dve leti pogojno. Se pravi, milijon in pol, dve leti pogojno. Dodajmo k temu primeru tudi pravno formalno zaključen primer tehničnih pregledov nekje z Gorenjske, tam pa smo imeli kakšno situacijo? Tam je bilo pa približno 100 policistov, ali nekaj takega, ki so bili angažirani za strašne zlorabe na Gorenjskem, za tehnične preglede, namreč nekdo je jemal podkupnino. Gospe in gospodje, sodišče mu je dokazalo krivdo in je bil obsojen. A veste na koliko? Na tri leta nepogojno. Moja dva naslednja govornika, torej prosim, če mi skušata pomagati razložiti, namreč jaz tega ne razumem, verjamem, da tudi slovensko ljud… Torej, Slovenci in državljani Slovenije tudi ne, kako je možno, da za milijon in pol oškodovanja dobiš dve leti pogojno in kako je možno, da za 250 evrov dobiš pa 3 leta nepogojno. Prosim za pomoč, jaz nisem tako sposoben, da bi to razumel.

Gremo naprej. Volitve 2011, pa volitve 2014. To so javni podatki, o katerih govorim, to so časopisi pisali zato, da ni s tem kakšnega posebnega problema. Podjetje Eko park, mislim da Murska Sobota ali Lendava, tam nekje, nakaže gospodu Danilu Türku tisoč 500 evrov za volilno kampanjo, Računsko sodišče zadevo prijavi, kjer ugotovi, da je seveda šlo za kršitev zakona. In glej si ga, podjetje dobi opomin. Se pravi, za tisoč 500 evrov opomin, ko pa je v Mariboru neko društvo nakazalo sedanjemu mariborskemu županu 100 evrov, 100 evrov poudarjam, na enako nezakonit način, isti zakoni so bili kršeni, pa je to društvo dobilo pet tisoč evrov denarne kazni. Prosim za pomoč, moja nadaljnja sogovornika, jaz nisem toliko sposoben, da bi to razumel. Kako je to mogoče? Torej, da dobiš za 100 evrov, 5 tisoč evrov kazni, za tisoč 500 pa dobiš opomin. Jaz si namreč razlagam, da gre za vprašanje politično pristranskega sojenja, da enim, ki so na pravi strani, sodijo tako, drugim pa drugače.

Gremo naprej. Kako je mogoče, da za 124 evrov neplačanih komunalnih zadev gospodu Vaskrsiću odvzamejo in prodajo hišo? Hišo! Primerjajte to zadevo z gospodom Jankovićem in povejte zakaj njemu odpišejo 16 milijonov. Odpišejo v postopku 16 milijonov. 16 milijonov torej odpišemo, za 124 evrov pa prodamo hišo človeka. Da bo mera še večja, pred približno 10 dnevi je bil v Novem mestu razpisan narok za prodajo dvosobnega stanovanja v bloku. Namreč, ena gospa, ki tam živi, v tistem bloku, ni mogla plačati 350 evrov nekih komunalnih zadev. In sodišče razpiše narok za prodajo stanovanja. Prodajo njenega stanovanja. Jaz sem preko medijev sporočil sodišču, ker sam nisem mogel drugače, da bom jaz plačal to zadevo samo, da ta gospa ostane v stanovanju. Postavil sem tudi poslansko vprašanje in potem seveda so preklicali nalog. Predsednica sodišča je pa rekla, nimamo, nič ne vemo o zadevi Vaskrsić, nič ne vemo. Kot da sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice zanjo niso obvezujoče.

Poglejmo naprej. Zjutraj smo govorili o ZOPNI, Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Gospe in gospodje, mariborskemu nekdanjemu županu Kanglerju sodijo oziroma je v tem postopku, na predlog tožilstva, za 35 let star traktor mora dokazati kje ga je dobil. Zdaj mi pa povejte zakaj sodišča ne začenjajo teh postopkov zoper tiste, ki so odnesli 3 in pol milijarde. Zakaj sodišča ne začenjajo teh postopkov zoper tiste, ki so 300 milijonov provizije dobili v Irangate? Preiskujejo pa in ukvarjajo se pa s 35 let starim traktorjem. Tudi tukaj prosim vse, ki boste nastopili za menoj, da mi to poskušate pomagati razumeti, ker namreč jaz ne razumem tega.

Poglejmo naprej. Tamle leta 2010 je po tem Državnem zboru hodilo nekaj 10 policistov, skoraj na pol vklenjenega so prevažali gor in dol gospoda Jelinčiča, istočasno pa so zaprli, torej odvzeli prostost, da sem strokoven, murskosoboškem županu, gospodu prejšnjemu županu Štihcu. On ni bil v postopku, pa mu je bila odvzeta prostost. Ni smel klicati svoje mame, ni smel klicati svoje žene. Z mamo je bil dogovorjen, da gre na pokopališče. Odvzeta mu je bila prostost. Policist je šel z njim na WC in stal pred vrati. To je odvzem prostosti, tu nimamo kaj. Pa ni bil v postopku in nikoli mu ni bilo sojeno. Preiskavo je vodil gospod Jevšek, ki je seveda zadeve napel do neba in leto kasneje postal murskosoboški župan. Zdaj mi pa recite, da je to kakšno naključje. Ni naključje, ni naključje. To je zloraba.

Ne nazadnje je treba reči tudi še o ostalih, o nekaterih ostalih primerih, kot je primer gospoda Magajne. Vi točno veste, tamle nekje je sedel kot poslanec in povedali so mu, če ne boš glasoval za Zakon o RTV, se ti bomo maščevali. In so se mu. »Fasal« je hišno preiskavo leta '16 ali kdaj že, oproščen vsakršne krivde. Gospe in gospodje …/ znak za konec razprave/ … to je zloraba. Če pa si ministrov tast, pretepeš prvega soseda in temu sosedu poveš: »Veš kaj, ti si 85 let star, ti boš prej v trugi preden bomo meni sodili.« To se nam je že realno zgodilo. In napoved tega gospoda se uresničuje. Danes je gospod star 87 let pa še vedno nič s strani sodišča. Bo sodišče torej počakalo, da bo končal …/ znak za konec razprave/ … v krsti ali kako?

Gospe in gospodje, to so primeri o katerih želimo spregovoriti in o tem bom nadaljeval iz klopi, ker mi je zmanjkalo časa.

Hvala lepa.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo še predstavnici predlagatelja, gospe Ivi Dimic.

Spoštovani predsednik, predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi poslanci!

Stanje na področju odkrivanja in pregona kriminala ter zaupanje v sodno vejo oblasti je v Sloveniji na nezavidljivo nizki ravni. Številni primeri kršitev ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, prekoračitve pooblastil z namenom zlorab, kažejo na to, da na tem področju zeva velika praznina, ki ji rečemo lahko tudi koruptivna ravnanja ali pa če želite namerno škodovanje, zavlačevanje postopkov z edinim ciljem - končati postopek brez obsodilne sodbe – ali pa vlagati kazenske ovadbe, človeka medijsko linčati in diskreditirati, potem pa po več letih oprostiti. Vse to se je dogajalo v primerih, ki smo jih opisali v predlogu priporočil Vladi Republike Slovenije. Gre za sodne postopke, pri katerih je več kot očitno, da niso bili vodeni v skladu z načelom pravičnosti in odgovornosti. To pa je pogoj za delovanje pravne države in njenih demokratičnih procesov. Na eni strani imamo primere, ko so posamezniki zelo hitro obtoženi – Robert Fojkar, Zoran Vaskrsić, Franc Kangler, Andrej Magajna, primer Patria. Skupni imenovalec pri vseh je pomanjkanje dokazov, številne procesne kršitve in nezakonite odločitve ter na koncu pravnomočne oprostitve vsakršne krivde ali zastaranja in dosojene odškodnine Evropskega sodišča za človekove pravice. Zamisliti se moramo nad podatkom, da je to sodišče v 22 letih od skupno 341 sodb ugodilo slovenskim pritožnikom kar v 319 primerih, saj je ugotovilo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tem sodbam sledijo visoke odškodnine, ki jih plačujemo vsi davkoplačevalci. Na drugi strani pa imamo primer, ko kljub številnim zakonito pridobljenim dokazom do sojenja ne pride in obtožni predlogi niso vloženi ali pa postopki na policiji in tožilstvu potekajo zelo počasi. Na primer, imamo nekaj primerov Janković, Rok Furlan, Zalar, Škrlec, Fišer. Ker se takšne kršitve ponavljajo, ker nas na slabo stanje v slovenskem pravosodju opozarjajo številne institucije in posamezniki, smo v predlogu priporočil izrecno opozorili na posamezne primere, ko se na daleč vidi, da imamo v Sloveniji pravno državo za vplivne in bogate državljane ter pravno državo za male navadne ljudi.

V Novi Sloveniji poudarjamo odgovornost sodnika ali tožilca za glas, ki ga je dal kot član nekega organa. Poudarjamo nujnost nadzora znotraj sodnega in tožilskega sistema. Neukrepanje in pomanjkanje samorefleksije meče slabo luč na celotno pravosodje. Zato želimo Vladi, ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za notranje zadeve, Vrhovnemu sodišču in Vrhovnemu državnemu tožilstvu zgolj priporočili, da v okviru svojih pristojnosti pripravijo poročilo z analizo o pravnomočno zaključenih primerih, kjer so bile ugotovljene kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Obenem naj bi predlagali tudi rešitve za zagotovitev poštene, nepristranske obravnave posameznikov v predkazenskem postopku, sojenje v razumnem roku in logično seveda tudi preverili naj bi obstoj osebne odgovornosti uslužbencev in funkcionarjev organa odkrivanja in pregona ter sodstva. Tega danes v Sloveniji še ne poznamo.

Zato predlagamo, da priporočila sprejmete in tako zagotovite vzpostavitev normalne države, kjer za vse državljane veljajo enaka pravila.

Predlog priporočila je na 32. nujni seji, 9. oktobra 2017 obravnaval Odbor za pravosodje, kot matično delovno telo.

Ker po končani razpravi odbor točk predloga priporočila ni sprejel, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici obora gospe Ivi Dimic.

Spoštovani.

Odbor za pravosodje je na 32. nujni seji, 9. oktobra 2017 kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z zlorabo organov odkrivanja in pregona ter sodne veje oblasti, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom, kot predlagateljem in je bil 5. oktobra 2017 objavljen na spletni strani Državnega zbora.

Odbor je bil predhodno seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in z mnenjem Vlade.

Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagatelja podal poslanec mag. Branko Grims, ki je poudaril, da je eden od temeljev demokracije zagotovo zaupanje ljudi v pravosodni sistem in njegove institucije, saj v nasprotnem primeru demokracija ne deluje in zgolj farsa.

Predlagatelja opozarja, da je v Sloveniji zaupanje v javnosti v neodvisnost sodišč in sodnikov na zelo nizki ravni. Ustavna pravica do sodnega varstva in druge z njo povezane pravice niso uresničene.

Državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj je predstavila pisno mnenje Vlade, ki ocenjuje, da predlagatelj z izborom navedb določenih statistik, podatkov, vrednostnih ocen ter opisov konkretnih zadev skuša ustvariti tezo, da v Sloveniji obstaja sistemski problem glede nezagotovitve dejanskega poštenega nepristranskega in neodvisnega obravnavanja posameznikov v predkazenskem postopku kot tudi neodvisnega in poštenega sojenja, sojenja v razumnem roku ter s tem tudi enakosti pred zakonom za vse. Takšnega stanja, kot ga navaja predlagatelj, ne izkazujejo ne domače analize, ne ocene tujih institucij. Predsednik Vrhovnega sodišča, mag. Damjan Florjančič, je povedal, da Zakon o kazenskem postopku predvideva možnosti kršitev v kazenskem postopku, zato so udeležencem na voljo redna in izredna pravna sredstva. Poudaril je, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, vezani na Ustavo in zakon ter da sodijo po svoji vesti, brez zunanjih vplivov in pritiskov. Predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva, Aleš Butala, je poudaril, da je kazenski pregon v javnem interesu, saj je kaznivo dejanje delikt proti družbi kot celoti. Državni tožilci se tega zavedajo in pri tem ravno ravnajo nepristransko, strokovno, zakonito in skrbno. V razpravi so opozicijski poslanci opozarjali, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki pa ne zaupa sodni veji oblasti. S preučitvijo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani organov odkrivanja in pregona ter sodne veje oblasti v obdobju od 1994 do 2016 bi dosegli večje zaupanje ljudi v pravosodni sistem in večjo neodvisnost sodstva, pa tudi preprečili neenakopravno obravnavo državljanov. V nadaljevanju odbor ni sprejel amandmajev Poslanske skupine SDS k 1., 2., in 3. točki, nato pa je v skladu s 126. in 171. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh točkah predloga priporočila skupaj in jih ni sprejel, s čimer je bila obravnava priporočil na matične delovnem telesu končana.

Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, državni sekretarki na Ministrstvu za pravosodje, gospe Tini Brecelj.

Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci.

Za uvod nekaj dejstev iz mnenja Vlade. Število sodnikov se vztrajno zmanjšuje. Po podatkih na današnji dan jih je 891, ob tem naj spomnim, da smo še ne dolgo nazaj govorili o številki nad tisoč. Danes dopoldan ste lahko spremljali sejo Odbora za pravosodje, kjer je bilo predstavljeno letno poročilo Vrhovnega sodišča za preteklo leto. Ugotovljeno je bilo, da ob dodatnem zmanjševanju števila sodnikov večina sodišč obvladuje pripad oziroma ga je v lanskem letu obvladovala, zmanjšalo se je število nerešenih zadev, skrajšala sta se tudi pričakovani čas rešitve zadev ter povprečni čas reševanja. Višja sodišča so v lanskem letu prejela 8,4 % manj zadev, in sicer se je število prejetih zadev praktično zmanjšala na vseh pravnih področjih, število nerešenih zadev pa znižalo. Gre za instančna sodišča, ki obravnavajo pravna sredstva zoper prvostopne odločbe in prav zato o tem govorim, ker nas nižji pripad lahko navdaja z upanjem, da je vse več uporabnikov sodnih storitev zaupalo odločitev 1. stopnje. Vse to so podatki, ki jih spremljamo in kolikor bi bilo stanje na področju pravosodja tako zelo kritično in polno zlorab, verjamem, da bi tudi podatki to izkazovali. Disciplinski postopki proti sodnikom, tudi o tem je v tej hiši že pogosto tekla beseda, število obravnavanih primerov je bilo v preteklih, torej v letih od 2014 do 2016 - 13, od tega v zadnjem letu 3 primeri. Torej vidimo, da sistem vendarle ima tudi vgrajene samoregulativne mehanizme, ki v določenem obsegu delujejo oziroma se uporabljajo. Zakaj vse to navajam? Zato, da vsi skupaj lahko vidimo, da sistem deluje in kaže pozitivne trende, ki pa jih bo vsekakor potrebno še nadgrajevati.

Zdaj pa h gradivu za sklic seje. Predlagatelj gradiva z izborom navedb določenih statistih določenih podatkov in vrednost teh ocen ter opisom konkretnih, pretežno zaključenih sodnih ali tožilskih zadev, skuša ustvariti tezo, da v Sloveniji obstaja sistemski problem glede nezagotovitve dejanskega, poštenega, nepristranskega in neodvisnega obravnavanja posameznikov. V predkazenskem postopku in v nadaljevanju tudi, torej teza je, da ni neodvisnega in poštenega sojenja v razumnem roku ter s tem enakosti pred zakonom za vse. Na podlagi posamičnih primerov, o tem verjamem, da se lahko vsi strinjamo, Vlada ne more zavzeti stališča, da je stanje na področju dela organov, odkrivanja in pregona oziroma policije in Državnega tožilstva kot tudi sodne veje oblasti vse povprek alarmantno in škandalozno. Takšnega stanja ne izkazujejo ne domače statistike ne rangiranja našega pravosodja s strani tujih institucij. Predlog priporočil, ki naj oziroma da naj Vlada pripravi analizo in rešitve s katerimi bi zagotovili dejansko pošteno, nepristransko in neodvisno obravnavo posameznikov, je tako po našem prepričanju nepotreben, saj sta Vlada in Ministrstvo za pravosodje v tem mandatu že predlagala in sprejela številne sistemske ukrepe in spremembe zakonodaje, ki krepijo odgovornost pravosodnih organov in so tudi že bile potrjene v Državnem zboru. Če omenim samo nekatere. Vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike, prevzema Sodni svet, kot organ, ki ni del sodstva, pa vendar vse doslej na tem področju ni bilo posegov v normativo. No, sedaj je vendarle bil. Dalje. Ustanovljena je bila Služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč na Ministrstvu za pravosodje, ki jo vodi dodeljen sodnik. Izvedena je bila reforma državnega pravobranilstva, določen je bil objektivnejši in transparentnejši postopek izbire kandidatov v sodniško in tožilsko funkcijo. Uvedena obvezna javna objava seznama izbrisov iz imenika odvetnikov, uvedena možnost fotografiranja in snemanja sodnikov pred pričetkom javne glavne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve o zadevah kjer javnost ni izključena. Vzpostavljen je bil brezplačen vpogled v podatke iz sodnih vpisnikov ter javne objave sodb prvostopenjskih sodišč. Uvedena so bila ločena mnenja na Vrhovnem sodišču, poleg uvedbe preglednejšega pozivnega sistema za imenovanje cenilcev in izvedencev, torej predlog uvedbe takšnega sistema in pa tudi odprava političnega imenovanja državnih pravobranilcev. Še bi lahko naštevala. Načrtujemo tudi ukrepe na področju izvedenstva, cenilstva in tolmačenja, v kar prav tako, vsaj ne tako celovito, doslej ni bilo normativno poseženo, čeprav vemo kako zelo pogosto je pravična odločitev odvisna od vestnega dela sodnega izvedenca, cenilca ali nenazadnje tolmača. Govorim o pravilnih odločitvah, o kakovosti, o sodniških odločitvah v katere ljudstvo zaupa, saj so strokovno utemeljene. To so projekti katerim je bilo deloma razumljivo, saj so se pretekle Vlade primorane bile ukvarjati predvsem z ukrepi za zajezitev sodnih zaostankov, torej vsem tem ukrepom je bilo namenjeno premalo pozornosti, sedaj pa, ko je situacija drugačna in je bilo ugotovljeno, da sodni zaostanki niso več sistemski problem, bo dovolj časa in energije tudi za te, če jih lahko s skupnim imenovalcem imenujem, projekte dviga kakovosti.

Soočamo se, to pa je dejstvo, s problematiko generacijske vrzeli med sodniki. Pripravljamo izhodišča za prenovo vstopa v sodniško in tožilsko funkcijo - govorim o pravniškem državnem izpitu - ki ga postavljamo na nove temelje in še bi lahko naštevala. Pod črto, ker je stanje v pravosodju pozitivno nam daje osnovo, da lahko nadaljujemo z usmerjenim delom naprej. Pa, če je morda načeto zaupanje v domače ocene oziroma jim težko sledimo, naj navedem še nekaj mednarodnih. Na področju izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice na primer, če je imela po poročanju Odbora ministrov sveta Evrope glede izvrševanja sodb evropskega sodišča za človekove pravice konec leta 2015 kar 309 neizvršenih sodb kar je predstavljalo več kot 95 % vseh sodb, pa je bilo konec lanskega leta stanje povsem drugačno in sicer ima Slovenija le še 49 neizvršenih sodb kar je manj kot 15 %. S tem v zvezi vas vabim tudi na obisk spletne strani Ministrstva za pravosodje kjer po novem nazorno objavljamo aktivnosti na področju človekovih pravic in izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Za naša prizadevanja na tem področju smo bili s strani sveta Evrope tudi posebej pohvaljeni.

Spoštovani Poslanci, tudi spoštovani vsi, ki nas spremljate preko ekranov, strinjati se je mogoče, da je bil prav vsak mandat Vlade zaznamovan s prizadevanji nadgraditi pravni sistem, da bi deloval še bolj pošteno, učinkovito in zaupanja vredno. Če so bili v preteklih letih ključen problem slovenskega pravosodja neobvladljivi sodni zaostanki in je bilo potrebno sprejeti vse možne vzvode za njihovo zajezitev pa je tudi zato dandanes pravica hitrejša. Sodni postopki potekajo bolj kontinuirano, število sodnikov upada. Približujemo se tudi na tem področju za leto 2020 zastavljenemu cilju. Izpostavljeni konkretni primeri v gradivu za sklic izredne seje so vsekakor legitimna pravica predlagatelja, da jih komentira. Prav je, da komentarje preberemo in jih poslušamo, ne bi pa na teh osnovah želela dajati zaključka, da je na podlagi teh primerov mogoče reči, da v pravosodju prihaja do zlorab organov odkrivanja in pregona ter do prekoračitev meja pooblastil z namenom zlorab v nedopustne posege, ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine.

Spoštovani predlagatelji, primerov pred slovenskimi sodišči in tožilstvi je seveda mnogo več kot je navedeno v vaših gradivih. Teh ne komentirate, pa so prav tako, če izhajamo iz osnovne premise, da smo pred zakonom vsi enaki, enako pomembni. Za človeka, ki je udeležen v njih so morda življenjskega pomena in prav zaradi vseh ljudi je potrebno poudariti, da imamo v državi delujoč sistem. Imamo sodnike in tožilce, ki tožijo in sodijo na podlagi Ustave in zakonov. Imamo redna in izredna pravna sredstva, ki so uporabnikom na voljo, da dokažejo svoj prav. In imamo delujoče mehanizme, ki sankcionirajo nepravilnosti ali nezakonitosti. V sistemu deljene oblasti si bo vlada še naprej prizadevala nadgrajevati sistemske vzvode, ki se bodo približevali začrtanemu cilju. S pretehtanimi ukrepi nameravamo nadaljevati. Zato je bil naš predlog, da se današnja priporočila zavrnejo.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč Poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Levica, za njo dr. Matej T. Vatovec.

Hvala predsednik, lep pozdrav vsem.

Je stanje v zvezi z odkrivanjem in tudi pregonom kriminala v Sloveniji zgledno? Ni. Je stanje v zvezi z delovanjem sodne veje oblasti v Sloveniji zgledno? Ni. Je stanje na obeh področjih tako katastrofalno kot nam skušajo vsakič znova dopovedati množice lustracijskih priporočil, ki jih vlaga SDS? Ni. Izhajajoč iz tega lahko potrdim samo eno in to je to, da se v Levici vsekakor strinjamo, da je potrebno narediti več in stvari izboljšati. Vendar ali je lustracija, to je vse počez, če pravilno beremo, razreševati, odpuščati pa še kaj, ustrezen način, predvsem če upoštevamo dejstvo, da je velik del primerov, ki bi naj služili kot dokaz, da sodstvo in ostale veje ne delujejo povezanih s postopkih zoper predstavnike ali somišljenike predlagateljev, ni. V Levici smo že večkrat izpostavili katera so naša izhodišča. Večkrat smo povedali, da prave poti niti ni potrebno iskati v kakšnih pretirano radikalnih spremembah, da je prava pot pravzaprav reševanje tistih problemov, ki so očitni, tistih problemov za katere vemo, da jih ima naše pravosodje. Najprej je potrebno popraviti trenutni sistem imenovanja sodnikov. Paketno imenovanje vsekakor ni nek ustrezen način izbiranja boljših kadrov. Upam si celo trditi, da je Lukenda, to je projekt Janševe vlade, vsekakor sokriv, da imamo danes v sistemu tudi take ljudi, ki brez takšnega projekta najbrž ne bi niti bili izvoljeni na sodniško funkcijo. Druga stvar, ki ima gotovo znaten vpliv na kakovost vseh omenjenih postopkov je varčevanje. Finančni razi niso prizanesli niti sodni veji oblasti, niti organom pregona. Če k temu dodate še pomanjkanje sredstev za redno usposabljanje in izobraževanje je mera za takšne razmere kot jih imamo v resnici polna. In tudi tu je krivda deljena. Odgovorne so pravzaprav vse pretekle vlade. Nepremišljenega varčevanja so bili deležni tako policija, sodišča, tožilstva in vsi ostali, ki delujejo v tem sistemu. Dalje, za nas je še posebej kritičen in se, žal, izkazuje tudi kot vedno bolj resničen občutek, da imamo v Sloveniji dve pravni državi, eno za bogate in druga za revne. In ta občutek je spodbudila že prva Janševa vlada, Pahorjeva ga je nadaljevala in enako počne tudi Cerarjeva. Pri vseh pravosodnih zakonih smo v Levici opozarjali predvsem na to, podajali tudi konkretne predloge in rešitve, a glede tega ključnega in najbolj perečega vprašanja podpore s strani tako koalicije kot desne opozicije nikoli ni bilo.

Kaj so pa učinki tega varčevanja, ki je gonilo razkola na pravno državo za bogate in za revne? Poglejte ta absurd, kjer materialno najšibkejše za dobrih sto ali pa nekaj so evrov ostanejo brez strehe nad glavo. Med tem ko bogati skrivajo svoje premoženje v davčnih oazah, izkoriščajo delavce, se izogibajo plačilu davka in so kar naprej v takšnih ali pa drugačnih aferah, se delovno ljudstvo in brezposelni soočajo z vedno hujšo revščino. To so problemi o katerih bi morali govoriti, ne pa o mineštri, kot se rad izrazi predstavnik predlagateljev iz SDS, kar ta priporočila nedvomno so. Ta seznam predvsem dokazuje, da si nobena od režimskih strank pravzaprav ne želi dobro delujoče pravne države. SDS skoči v zrak, če zaprejo njihovega in skoči v zrak tudi takrat, če ne zaprejo koga drugega, ki jim seveda ni po godu. Za drugi del političnega »establishmenta« velja enako. Razen če pridemo do kakšne afere, kjer nastane koalicija med desno opozicijo ali pa nesocialnimi demokrati na primer, kot je bil primer TEŠ 6. Takrat skočijo v zrak vsi skupaj.

Da pravosodje ni v odlični kondiciji koristi prav vsem, ki so vpleteni v takšne ali drugačne sodne postopke. V prvi vrsti starim politikom, uspešnim gospodarstvenikom in šerifom županov. In to je tudi razlog za današnji uvod in to moramo tako jemati v interpelacijo ministra za pravosodje. Več kot očitno je, da so volitve pred vrati.

V poskusu rehabilitacije Janeza Janše je očitno potrebno dati vse od sebe. To pa je seveda možno le v primeru, da se ves čas spodkopava sodstvo, ves čas izpostavlja, da je to zmanipulirano, pristransko, politično motivirano, udbovsko in kar je še zraven. Enako bi lahko rekli tudi glede Komisije za preprečevanje korupcije. Je še kdo pomislil na to, da vsem vpletenim v afere pravzaprav pride zelo prav, da komisija ne deluje. Vsak, ki ne zna pojasniti od kje mu denar se izgovarja na to, da je KPK v postopku naredila napake in da je seveda Upravno sodišče razveljavilo končno ugotovitev. S tem seveda pozornost odmaknemo od tega, da še vedno ne vemo od kje denar likom kot sta Janez Janša ali pa Zoran Janković. Ampak očitno za nekatere v tej državi denar dejansko raste na drevesih. Ob tem lahko samo pomislimo, da je v resnici glavni cilj take akcije rehabilitacija obsojencev in vseh drugih, ki se dnevno srečujejo z aferami, sodnimi obravnavami, hišnimi preiskavami in jasno je, da si nihče od njih ne želi, da bi bilo zaupanje v pravosodje, v pravno državo v naši državi na izredno visoki ravni. Takrat bi bili krivi preprosto krivi. Danes pa imajo možnost, da se na vse pretege sklicujejo na katastrofalno stanje v sodstvu in v organih pregona. Da niso krivi zaradi tega, ker so storili kaznivo dejanje, ampak zaradi tega, ker gre za politični konstrukt, ker je sodstvo seveda pristransko, ker to isto sodstvo krši človekove pravice.

Kar bomo poslušali danes tako ni razprava o tem kako izboljšati pravosodje ali pa o tem kako zagotoviti, da bodo odločitve v pravosodju hitre, predvsem pa pravične. Gre za osebne interese, zamaskirane v krinko zaskrbljenosti nad stanjem našega pravosodja.