Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 2. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Žan Mahnič, dr. Anže Logar od 15. ure dalje, Suzana Lep Šimenko, Jožef Lenart, Alenka Jeraj, mag. Karmen Furman, Boris Doblekar, dr. Miro Cerar, Zdravko Počivalšek, Miha Kordiš in Iva Dimic.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 2. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 6. julija 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke z dnevnega reda oziroma predloga za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, zato poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti eden.

(Za je glasovalo 76.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je dnevni red 2. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVNIŠKI SLUŽBI PO NUJNEM POSTOPKU.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade državni sekretarki dr. Ani Medved.

Dober dan želim vsem! Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!

Odhod vseh vrhunsko usposobljenih specialistov za ozko in zelo občutljivo področje otroške kardiologije in kardiokirurgije iz UKC Ljubljana je zadnje dejanje več kot deset let trajajočega razkrajanja dejavnosti zdravljenja otroških srčnih bolezni. Primarni vzrok za takšno stanje so slabi medsebojni odnosi, to je nezmožnost naših strokovnjakov za medsebojno sodelovanje, ki je nujno potrebno za dolgoročno ohranjanje takšne ravni delovnih odnosov, ki zagotavljajo varno in kakovostno oskrbo pacientov. Seveda pa bi takšno stanje lahko s pravočasnim in ustreznim ukrepanjem popravilo tudi vodstvo, takrat, ko je bil še čas. Na Ministrstvu za zdravje smo zato v letu 2017 po pogovorih s starši otrok s srčnimi boleznimi, s stroko, upoštevajoč tudi mnenje mednarodne komisije, ki je opravila izredni strokovni nadzor nad celotno dejavnostjo otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana v obdobju med leti 2007 in 2014, in s podporo javnosti Vladi predlagali, da zaradi ponavljajočih slabih razmer vzpostavimo popolnoma nov srčni center za zdravljenje otroških srčnih bolezni. Strinjali smo se, da je vredno vložiti napore in sredstva, ker je za otroke najbolje in najvarneje, da jih zdravimo doma. Za pomoč smo pridobili mednarodno uveljavljenega in cenjenega kirurga prof. dr. Igorja Gregoriča, ki je v ZDA takšen center, ki ga še vedno vodi, ustanovil popolnoma na novo in nato sodeloval pri vzpostavljanju drugih centrov za zdravljenje srčnih bolezni. Z njegovo pomočjo nam je uspelo, da nam bodo v prihodnjem obdobju, dokler ne postavimo domače ekipe zdravnikov, pomagali strokovnjaki iz Evrope in ZDA. Pridobivanje zdravnikov je bilo zahtevno in dolgotrajno, ker jih je v tej specialnosti razmeroma malo tudi v primerjavi z drugimi ozkimi strokovnimi področji znotraj zdravstva. Zataknilo pa se je tudi pri obstoječi zakonodaji. Slednja namreč ne omogoča dela tujim zdravnikom, ki niso iz držav EU, brez priznane poklicne kvalifikacije in zdravniške licence. Ti postopki lahko trajajo več mesecev, lahko tudi več kot eno leto, zato je bilo treba pripraviti spremembe obstoječe zakonodaje.

Spoštovani! Pred vami je predlog novele Zakona o zdravniški službi, ki smo ga pripravili skupaj z Zdravniško zbornico. Kaj prinaša novela zakona? Zdravnik, ki je kvalifikacijo pridobil v tujini, bo lahko zdravniško službo opravljal začasno, če pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti terciarne ravni zdravstvene dejavnosti ne bo mogoče zagotoviti izvajanja neprekinjene nujne zdravniške pomoči in bi to lahko v kratkem času vodilo v nepopravljivo in hudo okvaro zdravja ali celo smrt pacientov. Predlog novele zakona predvideva, da bo zdravnik specialist lahko zdravstvene storitve v Sloveniji opravljal največ 12 mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja še za 12 mesecev, če bo prejel povabilo izvajalca zdravstvene dejavnosti terciarne ravni zdravstvene dejavnosti in če v njegovem strokovnem znanju pričajo mnenja treh priznanih slovenskih strokovnjakov. Za vabljenega zdravnika glede načina opravljanja zdravniške službe oziroma etične, strokovne in kazenske ter materialne odgovornosti in strokovnega nadzora nad njegovim delom, zavarovalnega kritja ali drugih načinov osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo veljajo isti predpisi, ki veljajo za vse zdravnike v Sloveniji. Naj poudarim še, da predlog ne ukinja komunikacije med zdravnikom in pacientom ter njihovimi svojci v slovenskem jeziku.

Cenjene poslanke in poslanci! Prepričani smo, da boste sledili odločitvi Skupnega odbora in podprli predlog novele, ker Ministrstvo za zdravje s predlagano spremembo rešuje težave, ki trajajo več kot 10 let in so eskalirale v zadnjih mesecih. Ne želim soditi ravnanja kolegic in kolegov, ki so se odločili za skupinski odhod, dejstvo pa je, da nas zdravnike veže Hipokratova prisega, pacienta ne smemo nikoli pustiti brez pomoči. In prav to bi se nam v primeru otroške kardiologije lahko zgodilo. Cilj zakona je zagotavljanje kontinuirane, varne in kakovostne oskrbe pacientov. Z zadovoljstvo lahko na koncu povem, da smo v zadnjih mesecih pri reševanju problema otroške kardiologije in kardiokirurgije delali z roko v roki tako MZ, vodstvo UKC Ljubljana, vodstvo NIOSB in stroka. Verjamem, da delamo prav in prepričana sem, da bomo v sodelovanju postavili zdrave in trde temelje področja obravnave prirojenih otroških srčnih bolezni v okviru UKCL, kot samostojni inštitut NIOSB pa je v prihodnosti znova morda kot oddelek UKCL. Najlepša hvala.

Predlog zakona je obravnaval Skupni odbor kot matično delovno telo.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Rudiju Medvedu.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane, spoštovani!

Skupni odbor je na 1. nujni seji 5. julija 2018 obravnaval Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o zdravniški službi, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je na svoji seji 29. junija 2018 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K predlogu zakona je do začetka obravnave amandmaje vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, in sicer k 1., 2. in 3. členu. Na seji odbora je predstavnica Zakonodajno-pravne službe predstavila mnenje in pojasnila, da je večina njihovih pripomb upoštevana v amandmajih, ki so bili predloženi kot amandmaji odbora. Na seji je sodeloval predstavnik Državnega sveta in predstavil nekatere izražene dileme in mnenja razpravljavcev ob obravnavi predlaganega zakona na pristojni komisiji Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter poudaril, da komisija predlog zakona podpira. Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje je v imenu predlagatelja predstavila cilje in poglavitne rešitve predloga zakona, poudarila je, da je stanje na pediatrični kardiologiji že nekaj let zelo problematično. Vzdrževal se je monopol, veliko slovenskih strokovnjakov s tega področja se je zaposlilo v tujini. Razlogi za odhod so bili neurejene razmere, porušeni medsebojni odnosi in s tem oteženo strokovno delovanje. Zaradi nezmožnosti zagotovitve kadrovskih kapacitet v razumnem času je ministrstvo, pristojno za zdravje, spremenilo odredbo o zgornji meji števila ponudb za delo v Republiki Sloveniji za leto 2018 in tako povečalo število ponudb za delo zdravnikov iz tretjih držav. Vlada je namreč 21. januarja 2018 sprejela sklep o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Nacionalni institut za otroške srčne bolezni in postavila rok za začetek delovanja instituta 1. julij 2018.

Predlog zakona tako omogoča začasno opravljanje zdravniške službe strokovnjakom iz tretjih držav v Republiki Sloveniji, ki bi lahko te storitve opravljali, ne da bi jim bila priznana poklicna kvalifikacija, pod pogojem, da prejmejo povabilo izvajalca zdravstvene dejavnosti. Ti strokovnjaki morajo biti začasno vpisani v register, zanje pa jamčijo trije strokovnjaki iz Slovenije, in sicer nacionalni koordinator specializacije in zdravnika specialista, ki sta imenovana za mentorja.

Svoja stališča in poglede na obravnavani predlog zakona sta v nadaljevanju podala tudi predstavnika Zdravniške zbornice Slovenije in koordinacije zdravniških organizacij.

V obsežni razpravi so bila predstavljena različna stališča v zvezi z obravnavanim predlogom zakona in delovanjem zdravstvenega sistema nasploh.

Po opravljeni razpravi je odbor oblikoval in sprejel svoje amandmaje k 1. in 3. členu. Odbor ni sprejel amandmajev Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke k 1., 2. in 3. členu.

Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni vsi sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del poročila odbora.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, Jelka Godec.

Hvala za besedo.

Leta 2013 z nastopom zdaj že vlade v odhajanju je ministrica Milojka Kolar Celarc, ki je danes zopet ni z nami – kadar gre seveda za ključna vprašanja, se ministrica nekako skrije – dala narediti analizo slovenskega zdravstvenega sistema, in sicer mednarodni komisiji. Le-ta je po njenih besedah ugotovila, da je slovensko zdravstvo v dobri kondiciji, ne potrebuje večjih sprememb, manjše spremembe, sicer kadrovske, vendar to naj bi bilo tudi vse.

Danes pa je pred nami zakon po nujnem postopku, in sicer zakon zaradi tega, ker je po mnenju ministrstva v Sloveniji takšna kriza, kadrovska kriza, da slovenski zdravniki odhajajo, nimamo slovenskih specialistov, ki bi lahko zdravili naše najmlajše. Nujni postopek, ki je bil v času vlade v odhajanju že večkrat zlorabljen, ker nujni postopek se uporablja, kadar gre v bistvu za varnost in obrambo države, kadar z nujnim zakonom odpravimo posledice naravni nesreč ali da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. Težko popravljive posledice so vidne že nekaj časa. To, kar je danes dejala državna sekretarka gospa Medved, češ, da so se ti problemi pojavili nedavno oziroma 10 let nazaj, je v bistvu neresnično. Otroške kirurgije že res nimamo 10 let nazaj, otroške kardiologe pa smo imeli še mesec dni nazaj. Štiri otroške kardiologe, ki so delali polno v UKC Ljubljana in tudi na začetku leta 2018 smo še imeli otroško intenzivno terapijo polno delujočo. Res pa je, da so danes štirje kardiologi v bistvu odšli, da ni več polno delujoča otroška intenzivna terapija.

Predsednik vlade v odhajanju Miro Cerar je dejal, da sta bili v času njegovega 4-letnega mandata opravljeni dve tretjini zdravstvene reforme, danes očitno sprejemamo še zadnjo tretjino. Zadnjo tretjino, ki bo pomenila še zadnje žebelj v krsto slovenskega zdravstva. Zadnjo tretjino, ki bo pomenila razkroj slovenskega javnega zdravstva in k temu bodo pripomogli tudi očitno še tisti, ki so pred volitvami kritizirali zdravstveno ministrico in pa konec koncev tudi predsednika Vlade, torej SD in Desus. Danes tisti, ki ste kritizirali, hvalite v bistvu oziroma potrjujete ta zakon, vsaj tako je bilo na skupnem odboru rečeno. Nihče se danes ne sprašuje, kaj je narobe, zakaj odhajajo mladi zdravniki, zakaj odhajajo že uveljavljeni strokovnjaki, zakaj odhajajo medicinske sestre, zakaj odhaja drugo strokovno osebje, ki dela v UKC Ljubljana in drugih bolnišnicah. Govorite o slabih medsebojnih odnosih. Ali je to res? Ali so res samo medsebojni odnosi tisti, ki odganjajo zdravnike, ali so mogoče tudi zakoni, kot jih je spisala Milojka Kolar Celarc in jih je potrdila ta koalicija, in sicer da mladi zdravniki, če naredijo specializacijo recimo v Trbovljah in se potem zaposlijo v Ljubljani, morajo vračati nekaj tisoč evrov. Če odidejo v tujino, jim tega ni treba. V primeru da gredo iz Trbovelj v Ljubljano, pa jih toži zavarovalnica za nekaj tisoč evrov. Ali mogoče tudi zato, ker se je mladim zdravnikom z Zakonom o zdravniški službi podaljšalo časovno obdobje, kdaj lahko začnejo samostojno opravljati zdravniško dejavnost?

Danes je pred nami zakon, ki omogoča zdravnikom, ne glede na to, kje so pridobili poklicno kvalifikacijo, opravljanje zdravstvene službe v Sloveniji. Mnenja takšnim zdravnikom bodo dali trije priznani slovenski zdravniki, dva med njimi sta mentorja. Jaz vas sprašujem na tem mestu, kdo bo otroškim kardiologom iz tujine, iz tretje države ali Evropske unije dal mnenje, če jih pa ni v Sloveniji. Kdo? Nekdo iz sorodne specializacije. Kdo je to? Torej tukaj še vedno nimamo odgovora. S tem ko bomo privabili tuje zdravnike, mogoče lahko, mogoče, rešimo otroško kardiologijo ali katerokoli drugo področje, vendar, še enkrat, s tem se bo definitivno začel razkroj javnega zdravstva oziroma končalo tisto, kar so besede koalicije, »javno zdravstvo, za to smo«.

V Slovenski demokratski stranki predlagamo amandma, ki bi dal večjo pristojnost direktorju, da lahko takšne zdravnike iz Evropske unije privabi, torej za določen čas. Potem bo tudi odgovornost na direktorju, če določene zadeve ne bodo funkcionirale. V tem mandatu oziroma v tej koaliciji pa se dajejo večje pristojnosti politiki oziroma ministrstvu, ki bo odločalo, kdaj gre za izredne razmere in kateri zdravniki lahko delajo v Sloveniji.

V Slovenski demokratski stranki menimo, da takšen zakon naj sprejmejo tisti, ki so odgovorni za to, če bodo seveda sprejeli, in pa vsi ostali. Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca, zanjo Jože Lenart.

Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci!

Danes imamo pred seboj zgolj gasilski ukrep, ki bo pogasil požar. Slednji pa bo prej ali slej ponovno izbruhnil, ker v ozadju klije še veliko problemov, med drugim tudi na primarni in sekundarni ravni, zato naj že na začetku povem, da se je treba lotiti sistemske ureditve problema. Kljub temu da predlog zakona nima predvidenih večjih finančnih posledic za proračun države, pa vemo, da je denar za strokovni kader treba zagotoviti ne glede na to, ali govorimo o domačih ali tujih zdravnikih. Pred tem naletimo na težavo, saj se zdravstvena blagajna v zadnjem času izjemno težko opira zgolj na lastne prihodke. Primanjkuje ji tudi podpora v obliki državnega transferja, kot jih poznamo v primeru pokojninske blagajne. Vlada se je doslej ukvarjala zgolj s parcialnimi ukrepi oziroma finančnimi injekcijami, ki so samo površinsko krpale luknje, ki so nastale kot posledica neznosnih čakalnih vrst, specializacij, izgub, ki so jih ustvarili javni zavodi, in podobno. Ravno zaradi izgub javnih zavodov je bilo lani za interventni zakon uporabljenih 136 milijonov državnega denarja. Odhod slovenskih zdravnikov je zagotovo eden od pokazateljev neurejenih razmer v zdravstvu. Še posebno nas skrbi odhod mladih diplomantov, saj težave ne vidimo v vpisnih mestih, temveč v sami zaposlitvi. Po domače povedano, država jih izobražuje, tujina pa zaposluje. Ko se dotaknemo plačila, se omenjena problematika na zelo preprosti način preslika tudi na ostala področja javnega sektorja. Problem bega možganov ni zgolj odvisen od davčne politike ali pa vsesplošne politične volje, temveč tudi v miselnosti, ki mora težiti k temu, da pod pojem ustrezno plačilo uvrstimo tudi pošteno in pravično plačilo za opravljeno delo. Predvsem pa morajo pravila veljati za vse enako, od dna in ne pri vrhu hierarhije, kot se je to zgodilo v prejšnji vladi ob sprejemu uredbe, ki je dodatno nagradila vodstveni kader, ki že tako ali tako zasluži nad slovenskim povprečjem. Takšen manever za seboj povleče ureditev tudi na ostalih perečih področjih, kar pa narekuje sistemsko ureditev in ne zgolj parcialne ukrepe.

V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca smo prepričani, da je sprejetje predloga zakona nujno, vendar pa se v bodoče ne nameravamo posluževati zgolj začasnih parcialnih ukrepov, temveč sistemsko urediti naše zdravstvo, ki bo javno, kakovostno in dostopno vsem državljanom, neodvisno od ekonomsko socialnega statusa posameznika. Takšno zdravstvo, ki bo v prvi vrsti imelo posluh za bolnike in zdravstvene delavce, ki bo delovalo s strokovno avtoriteto in vodstvenimi izkušnjami. Prvi večji zalogaj v tej smeri je projekt krajšanje čakalnih vrst, saj je že sedaj iz tega naslova porabljenega preveč denarja, predvsem pa so prikrajšani bolniki, ki zaradi dolge diagnostike izgubljajo možnost zdravljenja.

Skratka, ne gre zgolj za zaprtost veljavne zakonodaje, ki je izpostavljena kot ključen razlog za spremembe, temveč za krepitev zdravstvenega sistema, ki bo na učinkovit in nemoten način poskrbel za zdravje ljudi. Ne nazadnje gre tudi za ugled slovenskega zdravstva, ki je neminovno dober zgled v svetovnem prostoru, da ne govorimo o številnih strokovnih področjih in posameznikih. Potrebujemo več zaupanja in samozavesti v naše zdravstvo, v državo. Pogoj za to je odgovorna strokovna in učinkovita organizacija, institucij, menedžmenta in tudi posameznikov.

Poslanke in poslanci Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bomo predlog zakona podprli. Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo Soniboj Knežak.

Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!

Pred nami je novela Zakona o zdravniški službi, ki jo danes obravnavamo po nujnem postopku. Na žalost je situacija takšna, da potrebujemo tovrstno ukrepanje, čeprav se vsi skupaj zavedamo, da tudi ta rešitev za nakopičenje probleme v zdravstvu ni optimalna in da gre zgolj za eno od rešilnih bilk, ki se je skoraj da že popolnoma obupani oprijemamo. Zelo lahko bi bilo danes vse povprek obtoževati, kazati s prstom, blatiti te ali one. Resnica je, da je verjetno vsak izmed deležnikov v tem sistemu kanil svojo kapljico na ta ogenj, ki že dlje časa tli in sedaj smo na tem, kot je že rekel predhodnik, da gasimo ta požar.

Socialni demokrati smo ob obravnavi priporočila v zvezi z rednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami poudarili, da je odgovornost vsakogar, še posebej politike, da o tej kompleksni in občutljivi tematiki razpravljamo preudarno in na način, ki v javnost ne bo vnašal dodatne negotovosti, strahov ali celo nemira. Ponovno ponavljamo, da mora biti vsa naša pozornost namesto v netenje dodatnega nezadovoljstva in slabljenje odnosov, usmerjeno v rešitve. Te pa vidimo v Sloveniji izobraženih mladih zdravnikih, ki jih moramo primerno usposobiti in specializirati, da bodo postopoma zapolnili nastalo kadrovsko vrzel ter prevzeli tudi večji del izvajanja programa. Tukaj bomo potrebovali tudi pomoč od zunaj, in to med drugim predvideva tudi ta novela.

Samih rešitev, ki jih prinaša novela, ne bomo ponavljali, ker so jih pred nami v svojih stališčih povzeli že drugi. Prepričani smo, da gredo v pravo smer. Če se ob tem samo spomnim na razloge za težave na otroški srčni kirurgiji, pa mi dovolite, da sem tudi malce ciničen, da bi lahko rekel, da v tej noveli pogrešamo edino člen, ki bo prepovedal aroganco, pohlep in igranje bogov. A žal še nobeden zakon ni znal in ni mogel uzakoniti empatije in srčnosti, pa tudi ne zapovedati dobrih odnosov na delovnem mestu, zato si tudi ne delamo utvar in vemo, da jih tudi ta ne bo. Je pa žalostno poslušati razprave predvsem tistih, ki so zadeve pomagali zaplesti do te stopnje, kjer smo danes, ko namesto bolnikov v ospredje postavljamo denar, prestiž in lastne ege. Socialni demokrati ne vidimo razloga, da bi noveli zakona nasprotovali, čeprav si tudi mi želimo, da bi ta novela sploh ne bila potrebna. Pa tisti, ki jih ta zakon tangira, za tako situacij niso odgovorni, ne zdravniki, ki bodo prišli pomagat, in še manj starši. Prave in edine žrtve te situacije so otroci, nič krivi, nič dolžni, pa kljub temu plačujejo najvišjo ceno.

Zaradi navedenega bomo v Poslanski skupini SD vsebino predloga novele, kot je bila dopolnjena in oblikovana na delovnem telesu, soglasno tudi podprli. Hvala lepa.