Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 9. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Sporočam vam, da je umrl gospod Leopold Grošelj, poslanec Državnega zbora v letih 2000–2004. Njegov spomin bomo počastili z minuto molka.

/ minuta molka/ Slava mu!

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospod Felice Žiža do 11. ure, dr. Franc Trček, Miha Kordiš, Ferenc Horvat, mag. Marko Koprivc, Željko Cigler, Ljudmila Novak od 15. ure dalje in Matjaž Han od 13. ure dalje.

Na sejo sem vabil predstavnika državne volilne komisije ter kandidatki in kandidate za poslanke in poslance k 1. točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Spoštovane poslanke spoštovani poslanci! Prehajamo na določitev dnevnega reda 9. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 21. septembra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Prekinitev. Samo trenutek prosim, da preverimo. Prosim, da še enkrat preverimo, ali naprave delujejo. Ali ne delujejo? Če ne delujejo, odrejam tri minute pavze. Nadaljujemo 10.07. Hvala.

PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Da preverimo delovanje glasovalnih naprav, gremo na tako imenovano testno glasovanje. Ali še komu v dvorani naprava ne deluje? Gospa Iva Dimic, ali vam ne deluje? Prosim, da preverite, ali deluje. Ugotavljam, da deluje.

Spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje o dnevnemu redu.

Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, 72 jih je bilo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 9. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG SKLEPA O OPRAVLJANJU FUNKCIJ POSLANK OZIROMA POSLANCEV NA MESTO POSLANCEV, KI OPRAVLJAJO FUNKCIJO MINISTROV.

Ker dr. Miru Cerarju, Marku Bandelliju, Petru Jožefu Česniku, Rudiju Medvedu in Zdravku Počivalšku z imenovanjem za ministre miruje poslanski mandat, je Državna volilna komisija zboru posredovala sklep, s katerim je ugotovila, kateri kandidatki in kandidati imajo pravico nadomeščati poslance, ki so nastopili funkcijo ministrov. Sklep Državne volilne komisije je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala in predložila predlog sklepa. Ugotavljam tudi, da prijavljenih k razpravi ni.

S tem prehajamo na glasovanje in na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: V času, ko poslanci, ki opravljajo funkcijo ministrov, v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih ne morejo opravljati funkcije poslancev, opravljajo to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih od današnjega dne namesto dr. Mira Cerarja Jani Möderndorfer, rojen 3. oktobra 1965, stanujoč Suhadolčanova ulica 85, Ljubljana; namesto Marka Bandellija Andrej Šušmelj, rojen 8. avgusta 1965, stanujoč Cankarjeva ulica 20, Nova Gorica; namesto Petra Jožefa Česnika Maša Kociper, rojena 17. julija 1972, stanujoča Ob pristanu 8, Ljubljana; namesto Rudija Medveda Nina Maurovič, rojena 2. 8. 1978, stanujoča Cesta 1. maja 57, Hrastnik; namesto Zdravka Počivalška Gregor Židan, rojen 5. oktobra 1965, stanujoč Ižanska cesta 170, Ljubljana.

Spoštovane, spoštovani prehajamo na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.

(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je bil sklep sprejet.

Poslanski kolegici in kolege vabim, da se nam pridružijo in zasedejo svoja poslanska mesta.

Kolegicama in kolegom želim, da bi v poslanskih klopeh uspešno opravljali delo poslank in poslancev.

Spoštovani poslanki, spoštovani poslanci, iskrene čestitke.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA V ZVEZI S PROBLEMATIKO ŠKODLJIVIH IN UNIČUJOČIH UKREPOV ZOPER SLOVENSKE PODJETNIKE, DOGOVORJENIH V KOALICIJSKI POGODBI, TER NAPADOV OZIROMA OGROŽANJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA IN S TEM BLAGINJE VSEH DRŽAVLJANOV.

Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 36 poslank in poslancev, s prvopodpisano gospo Anjo Bah Žibert. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 25 poslank in poslancev, s prvopodpisano gospod Anjo Bah Žibert zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem najprej besedo predstavnici predlagatelja Suzani Lep Šimenko.

Lepo pozdravljeni!

Za sklic izredne seje, vezane na problematiko škodljivih ukrepov zoper slovenske podjetnike, ki izhajajo iz koalicijske pogodbe, smo se v Slovenski demokratski stranki skupaj s podpisi Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke odločili z razlogom, saj lahko posamezni ukrepi, če bodo izvedeni, resno ogrozijo slovensko gospodarstvo in posledično tudi blaginjo državljank in državljanov Republike Slovenije.

Na seji Odbora za gospodarstvo je bilo veliko rečenega okoli vsebine koalicijske pogodbe. Nekateri so mirili, da je govoriti o ukrepih iz koalicijske pogodbe preuranjeno, da bo razprava o tem šele na mestu takrat, ko bodo ukrepi že na mizi. Drugi so govorili, da je koalicijska pogodba le usmeritev. Spet tretji, da jo jemljejo resno in da jo je treba izvrševati. A dejstvo je, koalicijska pogodba je podpisana, usklajena s strani šestih strank, in govoriti o ukrepih, ki so v njej in so za gospodarstvo in tudi za državljane škodljivi, je potrebno danes, ne takrat, ko bo to že prepozno.

Velikokrat je bilo rečeno, da je davčne spremembe treba vnaprej napovedati, da mora biti poslovno okolje predvidljivo. Seveda se s tem strinjamo. Ampak kaj ste naredili? Prav s to koalicijsko pogodbo ste te ukrepe tudi napovedali in sedaj imate razlog, da jo tudi uresničite v prihodnosti, kar pomeni, da bomo dobili nove obdavčitve tako za gospodarstvo kot tudi za državljane. Popolnoma razumljivo je, da je takšna koalicijska pogodba povzročila začudenje in tudi ogorčenje s strani slovenskih podjetnikov. Tukaj moramo reči, da so se podjetniki zelo poenotili. Verjetno prvič v Republiki Sloveniji.

Iz koalicijske pogodbe je več kot jasno, da koalicija z njo tudi zanika dejstvo, da lahko samo uspešno gospodarstvo omogoči dovolj sredstev za delovanje naše socialne države, da bomo imeli le ob uspešno gospodarstvo dovolj sredstev tako za zdravstvo kot za šolstvo kot za izobraževanje, pokojnino in še bi lahko naštevala. Da ne nazadnje je samo od uspešnega gospodarstva preko delovnih mest odvisna blaginja državljank in državljanov Republike Slovenije. Pretekla koalicija treh strank se je zelo pogosto in zelo rada pohvalila, da imamo dobro, solidno gospodarsko rast Republike Slovenije v preteklih letih. Danes so te tri stranke del te tako imenovane razširjene koalicije in sedaj več kot očitno nameravajo s temi nerazumnimi ukrepi uničiti tiste, ki so h gospodarski rasti prispevali največ. To je našo gospodarstvo, to so v večini slovenski izvozniki. V Slovenski demokratski stranki takšnih nerazumnih potez seveda ne moremo ne razumeti in jih tudi ne odobravamo.

Največ ogorčenja je med slovenskimi podjetniki povzročila koalicijska zaveza, da se bodo osebni prihodki iz kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine. Glede posledic uresničevanja te zaveze in veljavne ureditve obdavčenja kapitalskih dobičkov se je v javnosti razširilo veliko nepoznavanja in tudi veliko zavajanja. Po veljavni zakonodaji je izplačilo dobičkov, ki jih ustvarjajo slovenski podjetniki v svojih podjetjih, obdavčeno dvojno. Podjetje mora na ustvarjeni dobiček najprej plačati davek od dohodka pravnih oseb, katerega stopnja znaša 19 %. Če si želi podjetnik ta dobiček tudi izplačati, pa mora plačati še davek na kapitalskih dobiček, katerega stopnja znaša 25 %. Če pogledamo na primeru, to pomeni 39,25 evrov davka na 100 evrov ustvarjenega dobička. Če bo sprejeto določilo iz koalicijske pogodbe o vključitvi prihodkov iz kapitala in rent v osnovo za odmero dohodnine, bo večina dobičkov obdavčenih po dohodninski stopnji 50 %, kar pomeni, da bo na 100 evrov ustvarjenega dobička treba plačati kar 59,5 evrov davka oziroma bo dejansko obdavčitev ustvarjenih dobičkov skoraj 60 %.

Obdavčitev dobičkov bo s tem skoraj tako visoka, kot znaša tako imenovani utajevalski davek po Zakonu o davčnem postopku, ki vemo, da je pri 70 %. Žalostno je, da koalicijske stranke uvrščate slovenske podjetnike skoraj v isto kategorijo kot davčne utajevalce. Višje obdavčitve bodo imele za posledico številne odhode slovenskih podjetij v tujino, o čemer so številni tudi že spregovorili. V anketi, ki jo je naredila Obrtno-podjetniška zbornica, kar 56 % obrtnikov razmišlja o selitvi svojega podjetja v tujino. V tej anketi je sodelovalo kar tisoč 540 obrtnikov.

Predlagana sprememba obdavčitve kapitalskih dobičkov pa ne bo prizadela samo podjetja, prizadela bo tudi fizične osebe, in to ko bodo prodali nepremičnine, ko bodo oddajali stanovanja v najem, in tudi tiste, ki so dolga leta varčevali, k čemur jih je ne nazadnje spodbujala tudi država. Ena od konkretnih koalicijskih zavez, ki bo pomenila dodatne davčne obremenitve, je tudi dvig prispevne stopnje za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za delodajalce, in sicer do konca mandata v stopnji 0,8 odstotne točke dviga za delodajalce na leto. Dejstvo je, da je tako prispevek delodajemalcev kot delodajalcev skupni strošek obremenitve plač, ki ga plača delodajalec, kar pomeni, da se bo dvignila masa stroškov dela, pri čemer delavci od tega ne bodo imeli popolnoma nič. V anketi, ki jo je opravila Obrtno-podjetna zbornica, je kar 99 % obrtnikov odgovorilo, da so za razbremenitev plač za dohodnino, pri čemer bi delavec ob enaki bruto plači dobil višje neto izplačilo. Ta ukrep pa podjetnikom zagotovo ne gre naproti.

V koalicijski pogodbi so dogovorjeni še drugi ukrepi, ki lahko pomenijo neposredno finančno obremenitev za slovenske podjetnike. Izpostavila jih bom zgolj nekaj: ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos v obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, dvig minimalne plače v dinamiki 4,5 % na leto, davek na nepremičnine in premoženje, določitev spodnje stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 5 %.

Prvi problem koalicijske pogodbe so škodljivi ukrepi za slovenske podjetnike, drug problem, ki se je ob tem pojavil, pa so žalitve, neresnične obtožbe gospodarstvenikov s strani poslancev Levice. Poslanec Luka Mesec je v oddaji Tarča 30. avgusta na vprašanje, kako komentira izjavo družbe Akrapovič, da bodo zaradi davkov, kot so zapisani v koalicijski pogodbi, čisti bilančni dobiček selili v bolj predvidljiva poslovna okolja, odgovoril: »Mislim, da je to bolj izsiljevanje in izgovor, sicer pa to ni nič drugega kot davčna utaja.« Za poslanca Meseca je torej nekdo, ki je s svojo dejavnostjo pričel v garaži, nekdo, ki je vsa leta vlagal v razvoj, nekdo, ki zaposluje več kot tisoč ljudi, in ne nazadnje nekdo, ki se je dokazal na svetovnem trgu, pa čeprav prihaja iz ene majhne države, kot je Slovenija, davčni utajevalec. Poslanec Miha Kordiš pa je na družbenem omrežju Facebook podjetnikom grozil celo z nacionalizacijo. Takšne izjave funkcionarjev so popolnoma neprimerne in se je od njih treba ograditi. Zato smo v SDS s priporočili dali ostalim koalicijskim strankam možnost, da se distancirajo od teh sovražnih idej in napadov in ne nazadnje da tudi podprejo razvoj slovenskega gospodarska, a žal ste včeraj na odboru glasovali proti našim priporočilom.

Če želimo Sloveniji razvojni preboj, če želimo, da mladi ne bi odhajali v tujino, da bi ostajali v Sloveniji, ker bi tukaj videli možnost za razvoj svojih talentov, za razvoj – če želimo, da imamo dejansko dovolj denarja za socialo, za zdravstvo, izobraževanje, pokojnine, pa govorite kakorkoli želite, mi potrebujemo dobro delujoče gospodarstvo, potrebujemo gospodarstvo. Da pa lahko gospodarstvo dobro deluje, pa potrebuje dobro konkurenčno, poslovno in pa tudi davčno okolje. Zato raje prisluhnimo tistim, ki ustvarjajo. Zakaj? Zato ker bomo s tem omogočili blaginjo vsem državljanom in državljankam Republike Slovenije in ker bomo s tem omogočili tudi razvoj Slovenije. Hvala.

Hvala, spoštovana poslanka za vašo obrazložitev.

Hkrati pa za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo še predstavniku predlagatelja Jožefu Horvatu.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovani gospod minister, državna sekretarka, drage kolegice, dragi kolegi!

Razlogi za sklic te izredne seje Državnega zbora so v slovenski ustavi. Tukaj mislim predvsem na 2. člen. Vsi ga poznamo: »Slovenija je pravna in socialna država.« Ampak najboljša socialna politika, gotovo se boste strinjali, je tista politika, ki omogoča dobra delovna mesta, ki omogoča, da lahko vsi razvijejo vse svoje potenciale, da vsak posameznik lahko razvije vse svoje intelektualne in druge potenciale, ki jih ima v sebi. Normalno je, da smo analizirali koalicijski sporazum, žal ni pogodba, je koalicijski sporazum, in iz tega koalicijskega sporazuma smo podpisniki zahteve za to sejo Državnega zbora ugotovili, da če se bo to realiziralo, kar je zapisano v koalicijskem sporazumu, se slabo piše slovenski socialni državi, slovenskemu podjetništvu.

Drugi razlog pa je tudi sovražna retorika do slovenskega gospodarstva, še posebej do slovenskih podjetnikov. Gospe in gospodje, ponavljam, nas je močno zaskrbel hujskaški ton, širitev neresnic, nespodobna politična kultura, populizem, tendencioznost, predvsem pa nedopusten sovražni govor do podjetnikov. Ta sovražni govor je treba ostro obsoditi in tudi nas je zaskrbelo odkrito pozivanje k vzpostavitvi nekega drugega družbenoekonomskega sistema, in in to z vsemi sredstvi na nedemokratičen način. Kolegica Suzana je že omenjala poziv k nacionalizaciji. To je eklatantni primer zahteve po rušenju ustavnega reda Republike Slovenije. Mislim tukaj na 33. člen Ustave, ki zagotavlja pravico do zasebne lastnine. Politika se mora odzvati na takšno retoriko.

Včeraj smo na Odboru za gospodarstvo govorili tudi o ekonomski svobodi. Prav včeraj je bilo objavljeno letno poročilo 2018 o ekonomski svobodi sveta. Ko sem prej omenjal, da je najboljša socialna politika tista, ki ustvarja dobra delovna mesta, da to nekoliko konkretiziram, je tista politika, ki omogoča ekonomsko svobodo. Po Friedmanu, ki je eden od treh nobelovcev, ki so leta 1996 začeli pravzaprav meriti ekonomsko svobodo. po Friedmanu je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge svoboščine, tudi za politično, in je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva. Kolegice in kolegi, danes bi mi želeli, da bi razprava tekla v tej smeri, kako v Sloveniji zagotoviti čim večjo ekonomsko svobodo in čim večjo konkurenčnost. Odgovorimo si na vprašanje, ali smo zadovoljni poslanke in poslanci s tem, da je Slovenija na lestvici ekonomske svobode pristala na 71. mestu med 162 državami, kjer zadnje mesto zaseda Venezuela. Če je odgovor ja, smo s tem zadovoljni, potem nimamo nobenega dela. Drugo vprašanje. Odgovorimo si, ali smo zadovoljni, da je Slovenija na 37. mestu po lestvici konkurenčnosti švicarskega mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta. Ali smo s tem zadovoljni? Res je, sem ponosen, da smo v zadnjem letu po lestvici konkurenčnosti napredovali za 6 mest. Ali smo zadovoljni, da smo na 37. mestu od 63 držav? Če je odgovor ja, potem nimamo nobenega dela. Nova Slovenija ni zadovoljna s to pozicijo. Zakaj ne? Zato ker mi zmoremo več. Slovenci zmoremo več. Predvsem naši mladi, naši izobraženci. Mene zelo skrbi Gallupova raziskava, ki pravi, da je v lanskem letu kar 54 % mladih Slovencev izrazilo željo, da bi se radi izselili iz Slovenije. Zakaj? Podatek je rezultat odgovora mladih in je percepcija oziroma prepričanje in izkušnja, da se s trdim delom, izobrazbo in trudom nikamor ne pride. V tej smeri bi želeli, da bi to situacijo v Sloveniji, tudi z današnjo razpravo popravili.

Smo na začetku tega mandata, imamo veliko možnosti, le politična volja je potrebna. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec.

Predlog priporočila je 25. septembra 2018 obravnaval Odbor za gospodarstvo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je predsednik odbora ugotovil, da je obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Gregorju Periču.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Podajam poročilo k predlogu priporočila, ki smo ga včeraj, 25. septembra, obravnavali na Odboru za gospodarstvo kot matičnem delovnem telesu. Odboru je poleg predloga priporočila bilo predloženo še gradivo oziroma mnenje Zakonodajno-pravne službe, dopis Obrtno-podjetniške zbornice in pa mnenje Vlade. K samemu predlogu priporočila ni bilo vloženih amandmajev. Na seji odbora so pa sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za finance, Obrtno-podjetniške zbornice, Gospodarske zbornice, Kluba slovenskih podjetnikov ter Zakonodajno-pravne službe.

Po uvodni dopolnilni obrazložitvi sta predstavnika predlagateljev, kot je bilo že rečeno, pojasnila namen predloga. V nadaljevanju je predstavnica Zakonodajno-pravne službe opozorila, da se vsebina predloga priporočila nanaša tudi na osebe, ki jih 11. člen Poslovnika Državnega zbora ne zajema, glede 2. točke predloga priporočila je pojasnila, da služba meni, da opis ukrepa ni primeren. V nadaljevanju je državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo podrobno pojasnil mnenje Vlade in izpostavil, da bodo v postopek sprejemanja morebitnih ukrepov vključeni vsi deležniki, tako gospodarstvo kot tudi socialni partnerji. Državna sekretarka Ministrstva za finance je izpostavila, da bo potrebna prenova sistema obdavčitve. Seveda smo dali besedo tudi Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije in Klubu slovenskih podjetnikov. Poudarili so, da so slovenski podjetniki, obrtniki in izvozniki ter tudi investitorji takšni, da potrebujejo predvidljivo in stabilno poslovno okolje ter primeren davčni sistem.

Sledila je razprava, zelo vsebinska, in moram reči, da tudi zelo korektna, za kar se kolegicam in kolegom zahvaljujem. V razpravi so bila postavljena vprašanja in podani odgovori. Na koncu je odbor v skladu s 171. in 126. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o obeh delih predloga priporočila in ju ni sprejel. S tem je bila obravnava predloga na matičnem delovnem telesu končana. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec.

Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo še predstavniku Vlade.

Gospod minister, izvolite.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, poslanke in poslanci, ostali prisotni, hvala za besedo.

Vlada Republike Slovenije je proučila predlog priporočila, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije posredoval v mnenje 12. 9. 2018. Pripravila je mnenje, ki ga bom predstavil v nadaljevanju.

Vlada Republike Slovenije se zaveda svoje odgovornosti za blagostanje vseh državljank in državljanov Republike Slovenije ter prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije. Pri tem koalicijski sporazum, o katerem so se dogovorile stranke vladajoče koalicije, predstavlja zgolj usmeritev za delovanje Vlade Republike Slovenije. Vsekakor bo Vlada Republike Slovenije v pripravo ustreznih ukrepov za gospodarstvo vključevala in vključila vse deležnike, tako gospodarstvo kot tudi socialne partnerje, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Združenje Manager Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Klub slovenskih podjetnikov in druge. S tem bo zagotovljeno, da bodo ukrepi usmerjeni v nadgradnjo učinkovitega poslovnega okolja za rast in razvoj podjetij.

Za dosego cilja krepitve slovenskega gospodarstva in njegove konkurenčnosti je pomembno predvsem primerno poslovno okolje. Dejavniki, ki omogočajo realizacijo poslovnih ciljev oziroma doseganje dobičkov, so: urejena pravna država, urejena infrastruktura, predvidljivo poslovno in politično okolje, dostop do trgov, usposobljenost delovne sile in zahtevnost administrativnih postopkov. Eden od pomembnejših dejavnikov in eno izmed orodij za stimuliranje gospodarstva kot celote je tudi davčna politika. Pri tem je treba poudariti, da se Vlada Republike Slovenije zaveda, da izzivov na področju davčnih ukrepov ne bo mogoče uresničiti enostransko. Zato bo k uresničevanju ciljev pristopila premišljeno, na podlagi ustreznih analiz in predvsem s prestrukturiranjem bremen javnih dajatev. Vlada Republike Slovenije si bo prizadevala, da bo tudi v nadaljevanju za usklajevanje vseh morebitnih ukrepov, ki izhajajo iz koalicijskega sporazuma, vzpostavila stalen dialog z vsemi strokovnimi in drugimi zainteresiranimi skupinami. Delovanje Vlade Republike Slovenije bo usmerjeno k oblikovanju močnega, odprtega in inovativnega gospodarstva.

Vlada Republike Slovenije je 1. točko predloga priporočila proučila. Ugotavlja, da se priporočilo v skladu z 111. členom Poslovnika Državnega zbora lahko nanaša le na delo državnih organov. Predlog priporočila pa se nanaša tudi na koalicijske stranke, njihove funkcionarje in sklepanje koalicijske pogodbe. Glede 2. točke predloga priporočila pa Vlada Republike Slovenije zagotavlja, da si bo prizadevala, da bo v stalnem konstruktivnem, dialogu z gospodarstveniki in vsemi drugimi deležniki iskala rešitve, ki bodo pomenile doprinos tako slovenskemu gospodarstvu kot vsem državljankam in državljanom.

Dodajam še, da je bil te dni ustanovljen tudi Strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje. Svet bo deloval kot posvetovalni organ ob predlaganih in potrebnih ukrepih Vlade na področjih, ki sodijo pod pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Spoštovane poslanke in poslance ter ostali prisotni, za vašo pozornost se vam najlepše zahvaljujem. Hvala.

Hvala, gospod minister.

S tem prehajamo na predstavitve stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.

Magister Marko Pogačnik, izvolite.

): Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani minister, spoštovana državna sekretarka, kolegice, kolegi!

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da je sklic izredne seje Državnega zbora upravičen in izražamo zaskrbljenost nad koalicijsko pogodbo levega šestorčka, saj njeni ukrepi nakazujejo dodatno obremenjevanje in zaviranje slovenskega gospodarstva, kar je škodljivo tudi za širšo družbo. Na neustreznost in škodljivost vsebine koalicijske pogodbe in predvidene ukrepe je opozoril tudi fiskalni svet. Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke je močno zaskrbel sovražni govor posameznih poslancev Levice, tako imenovane nadkoalicijske stranke vlade Marjana Šarca, do podjetnikov, širitev neresnic, nespodobne politične kulture, populizma, celo vzpostavitve nekega družbenega ekonomskega sistema in grožnje s ponovno nacionalizacijo. Sovražni govor proti podjetnikom je za Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke nedopusten.

V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da je škoda s tem že nastala, saj so zaradi vsebine koalicijske pogodbe gospodarstveniki, podjetniki in investitorji postali negotovi glede bodočega poslovnega okolja. Investicije so se začele ustavljati, podjetniki so začeli razmišljati drugače.

V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da želi nova vlada strank Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Desusa, SMC, Stranke Alenke Bratušek in nadstrankarske koalicije Levica z nerazumnimi davki, brezglavo rastjo administracije in različnih privilegijev, povečanih birokratskih ovir in krepitvijo centralizma podjetnike zatreti ali jih celo pregnati.

V Slovenski demokratski stranki gledamo na gospodarstvo širše. Deležniki gospodarstva so za stranko Slovenske demokratske stranke vsi zaposleni, poslovodstvo gospodarske družbe in lastniki gospodarskih družb. Slovenska demokratska stranka je bila vedno na strani gospodarstvenikov in je prisluhnila njihovim pobudam. Nekatere smo umestili tudi v svoj program, ki je naravnan tako, da bi ustvarjali spodbudno okolje za razvoj gospodarstva.

V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da le dobro delujoče gospodarstvo lahko ponudi dodano vrednost delovnih mest. Posledice dodatnih obremenitev gospodarstva, ki jih nakazuje koalicijska pogodba, bomo občutili vsi. Po našem prepričanju bi morali ustvarjati ugodne pogoje za slovensko gospodarstvo, kar bi bilo privlačno tudi za tuje investitorje. Dvig minimalne plače in socialnih transferjev se sliši sicer privlačno, a najboljša socialna politika je ustvarjanje novih delovnih mest. Prepričani smo, da so podjetniki upravičeno razočarani in zaskrbljeni nad koalicijsko pogodbo, saj le-ta predstavlja resno grožnjo in resen napad na gospodarstvo.

Sestava vlade, ki jo sestavljajo vse stranke, ki so sodelovale že v prejšnji vladi, vsebina koalicijske pogodbe, izjava predsednika vlade Marjana Šarca in nekaterih ministrov nakazujejo, da se bo nadaljevala politika prejšnje vlade, torej politika dodatnega zadolževanja in dodatnih davčnih in administrativnih ukrepov za gospodarstvo in državljane in državljanke Republike Slovenije. Politiko dodatnega zadolževanja in dodatnih obremenitev smo poznali pa tudi že v času vlade Alenke Bratušek. Vlada Mira Cerarja je v štirih letih svojega mandata realizirala manj kot 5 % zahtev gospodarstev, kar kaže jasen odnos vlade do gospodarstva, podjetnikov in tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost, polnijo slovenski proračun, polnijo zdravstveno in pokojninsko blagajno. Sredstva državnega proračuna, ki jih ustvarja predvsem gospodarstvo ter državljanke in državljani Republike Slovenije s plačevanjem davkov, bo sedanja vlada Marjana Šarca po vsej verjetnosti ponovno uporabila za tekoče potrebe in za izdatke države in vse manj za nove investicije, ki so gonilo rasti in gospodarskega razvoja. Čeprav je prejšnja vlada trdila, da je sprejela ukrepe za gospodarsko rast in znižanje javnofinančnega primanjkljaja države, je neizpodbitno dejstvo, da je gospodarska rast posledica zunanjih dejavnikov, rasti povpraševanja v naših gospodarskih partnericah, ki znatno okrepijo izvoz, politika izjemno nizkih obrestnih mer Evropske centralne banke, ki spodbuja rast naložb in gospodarskega okrevanja v evroobmočju. Imam občutek, da je vsak, ki v državi izstopa iz povprečja, kaznovan. Zato je povsem pričakovano, da gredo mladi in ambiciozni izobraženci v tujino. Namesto omejevanja podjetniške pobude na vsakem koraku bi vanje morali vlagati, država pa bi morala gospodarstvu prepustiti več svobode. Smo država, ki visoke dohodke obdavčuje z višjo davčno stopnjo kot katerakoli druga razvita država. Izpostavili bi samo primer delavcev migrantov v Avstriji, ki jasno nakazujejo s tem, da jim FURS dodatno pošilja plačilne liste za plačilo dodatnih davkov. S tem se jasno nakazuje, da delavci migranti, ki so v Avstriji, niso dvakrat obdavčeni, ampak da plačujejo zgolj razliko od davka, ki so ga plačali v Avstriji, do davka, ki ga morajo plačati v Sloveniji, ker je davčno okolje v Sloveniji manj spodbudno in višje kot v sosednji državi Avstriji.

Izpostavili bi samo nekaj novih obremenitev oziroma zvišanje obstoječih obremenitev prejšnje vlade, ki dejansko sestavlja tudi sedanjo vlado. Vse besede nakazujejo, da se bo ta politika dodatnega zadolževanja, dodatnih davčnih ukrepov nadaljevala tudi pod sedanjo vlado. Pod vlado Mira Cerarja smo bili deležni zvišanja davka na dobiček podjetij s 17 na 19 %; zvišanja obremenitev kmetov z naslova katastrskega dohodka; uveljavitev višje stopnje davka na dodano vrednost, ki je bila sprejeta leta 2014 skozi začasen protikrizni ukrep v trajni ukrep, višja stopnja z 20 % na 22 % in nižja stopnja z 8,5 % na 9,5 %; zamrznitev usklajevanja dohodninskih olajšav z inflacijo; uvedba davčnih blagajn, uvedba vrednotnic, s katerimi se je finančno in administrativno obremenilo opravljanje osebnega dopolnilnega dela; uvedba obvezne registracije koles s pomožnim motorjem; uvedba dveh novih dajatev za financiranje vladnega projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper, in sicer taksa za pretovor v koprskem pristanišču in pribitek k cestnini za težka tovorna vozila; uvedba dajatev na odjavljena vozila. Mogoče smo katero še pozabili. Izvajanje nadaljevanja dodatnih ukrepov in obremenitev bo povzročilo veliko gospodarsko in družbeno škodo. Proračun Republike Slovenije za leto 2018 ima samo iz naslova davčnih prihodkov za eno in pol milijardo evrov več prihodkov kot leta 2014. Rezerv je še veliko. Na primer, neizterjava davčnega dolga je še vedno višja kot 1,3 milijarde evrov, črpanje evropskih sredstev je med najslabšimi v zgodovini v Sloveniji, druga finančna perspektiva omogoča Sloveniji črpanje evropskih sredstev v višini več kot 3 milijard evrov. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so davčne obremenitve v Sloveniji previsoke, kar argumentirajo tudi raziskave in primerjave podatkov z drugimi državami Evropske unije. Znižanje davčnih obremenitev pomeni tudi dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in višjo potrošnjo. Danes v Sloveniji ravno zaradi visokih davčnih obremenitev najtežje živijo upokojenci in srednji razred. Tisoč litrov kurilnega olja je v Celovcu danes za 200 evrov ceneje kot tisoč litrov kurilnega olja v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Škofje Loki. Liter nafte je v Avstriji v povprečju cenejši za 15 centov kot v Sloveniji. Taka davčna kot trošarinska politika sta napačni in nerazumni.

Tujih investicij imamo v primerjavi z sosednji državami še vedno veliko manj. Za eno tujo investicijo je Državni zbor v prejšnjem mandatu moral sprejeti posebni zakon, kar dovolj zgovorno govori, da gospodarsko okolje v Sloveniji ni prijazno in ni privlačno za tuje investitorje. Kar nekaj tujih multinacionalnih družb je v času prejšnje vlade zapustilo Slovenijo in svoj sedež preselilo v Zagreb, Beograd, Budimpešto in Bratislavo. S tem se pa tudi zmanjša priliv v plačevanje slovenskega proračuna in s tem napajanje tako pokojninske kot zdravstvene blagajne. V Poslanski skupini SDS, smo prepričani, da Slovenija potrebuje spodbudno okolje, dobro stoječe gospodarstvo, čim več zasebne pobude, ugodne stanovanjske razmere za ustvarjanje družinske politike in priložnost za razvoj. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da se mora gospodarska rast poznati v denarnicah državljank in državljanov Republike Slovenije. V Poslanski skupini SDS smo v prejšnjem mandatu predlagali, da se davek na dodano vrednost zniža na predkrizno raven, in sicer na splošno stopnjo davka na dodano vrednost na 20 % zniža na stopnjo na 8,5 % in dodano znižano stopnjo 5 %, v katero bi bili vključeni izdelki, ki so nujno potrebni za življenje ljudi. Predlagali smo tudi spremembo dohodninske lestvice, in sicer znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za dve odstotni točki in zvišanje splošne dohodninske olajšave z dosedanjih 3 tisoč 300 evrov na 3 tisoč 500 evrov, s čimer bi delavec s povprečno plačo dobil 33 evrov več na mesec, kar na letni ravni pomeni skoraj 400 evrov več dohodka. Vseskozi se v Slovenski demokratski stranki zavzemamo za to, da mora imeti državljani višji neto razpoložljivi dohodek in naš predlog znižanja davčnih obremenitev bi pozitivno prispeval k tem. V Slovenski demokratski stranki smo za višje plače delavcev, a ne na račun obremenjevanja gospodarstva, temveč na račun znižanja davčnih obremenitev.

V Slovenski demokratski stranki obžalujemo, da na včerajšnjem Odboru za gospodarstvo nista bili sprejeti dve ključni priporočili. Ta ključna priporočila bom danes v imenu poslanske skupine še enkrat ponovil. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije in koalicijskim strankam, da sprejmejo poziv predstavnikov gospodarskih organizacij k oblikovanju socialnega dialoga in se skupaj dogovorijo za novo vsebino koalicijske pogodbe, ki ne bo uničevala in zavirala slovenskega razvoja in slovenskega gospodarstva. Državni zbor Republike Slovenije priporoča funkcionarjem vladajoče koalicije, da se vzdržijo neresnic, zavajanj, groženj in žalitev uperjenih v slovenske podjetnike in nehajo ogrožati oziroma napadati gospodarski razvoj Slovenije in s tem blaginjo vseh državljanov Republike Slovenije.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da koalicijska pogodba ni naključje, niti ni rezultat izsiljevanja ene stranke, je odraz stanja v šestih strankah vladne koalicije, ki so se o njej dogovorile. Hvala.