Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje!

Začenjamo 3. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jelka Godec, Ferenc Horvat, Marijan Pojbič, Jože Tanko, mag. Marko Koprivc od 16. ure dalje, dr. Matej Tašner Vatovec, Željko Cigler od 11.30 do 14.30, Zvonko Černač od 17. ure dalje, Iva Dimic od 18. ure dalje, Franc Kramar do 12. ure, Franc Jurša od 11.30 do 15. ure, gospod Branko Simonovič od 11.30 do 15. ure, dr. Darij Krajčič do 18. ure, Lidija Divjak Mirnik do 19. ure, Žan Mahnič od 19.30 ure dalje, Alenka Jeraj od 14. ure dalje in mag. Karmen Furman od 16. ure dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 6. točki dnevnega reda, predsednika Vlade in kandidata za ministra dr. Iztoka Puriča k 24. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije ter predstavnika Sodnega sveta k 27. točki dnevnega reda, ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 3. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 7. decembra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

S tem, spoštovani poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 62 poslank in poslancev, za je glasovalo 62, nihče proti.

(Za je glasovalo 62.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 3. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSTOPNEM ZAPIRANJU RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK IN RAZVOJNEM PRESTRUKTURIRANJU REGIJE PO NUJNEM POSTOPKU.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo mag. Bojanu Kumerju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Predlog novele zakona smo pripravili z namenom dokončanja vseh zapiralnih del ter podaljšanja roka za izvedbo postopkov za popolno in trajno opustitev rudarskih del, ki morajo biti zaključena do konca leta 2019, in izvajanje hkratnih aktivnosti za izvedbo postopka likvidacije do konca leta 2020.

V obdobju podaljšanja bo do konca leta 2020 v celoti realiziran program zapiralnih del po posameznih programskih sklopih. Izvršena bodo dokončna ekološko-prostorska sanacija ter postopki za zapustitev rudnika, skladno z zakonom, ki ureja rudarstvo. Na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, pa bodo izvedeni ukrepi zavarovanja, da se zaključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju.

Za dokončanje navedenih aktivnosti in izvedbo postopkov bo družbi RTH, d. o. o., zagotovljeno tudi proračunsko financiranje in sicer v višini cca 3,1 milijona evrov. Navedena višina sredstev je preostali del sredstev, ki so bila za obdobje od leta 2010 do leta 2018 potrjena s sklepom o državnih pomočeh za zapiralne ukrepe, ki pa niso bila porabljena v celoti. Financiranje vseh postopkov za izvedbo popolne in trajne opustitve rudarskih del kot tudi postopek redne likvidacije družbe se bo po porabi sredstev v višini 3,1 milijona evrov zagotovil iz prodaje lastnega premoženja družbe RTH in unovčevanja likvidacijske mase.

V predlogu zakona smo upoštevali tudi okoliščino, da družbi dne 31. decembra 2018 ugasne rudarska pravica. Rudarske pravice namreč ni mogoče podaljšati glede na določbe zakona, prav tako pa podaljšanje ni možno v skladu z določbami Zakona o rudarstvu, saj za to niso izpolnjeni predpisani pogoji. S predlagano spremembo zakona se RTH omogoči, da opravi vsa dejanja po določbah zakona ZRud-1, in sicer tako, da lahko te postopke izpelje ne glede na to, da mu s 1. januarjem 2019 ugasne rudarska pravica.

Z določitvijo datuma za izvedbo potrebnih postopkov, tako zaključnih sanacijskih del kot aktivnosti za prenehanje družbe kot pravne osebe, se želi doseči hkratno izvajanje nekaterih aktivnosti, zlasti da se pravočasno začnejo potrebne aktivnosti za pridobitev statusa družbe v likvidacije.

Predlagamo podporo zakona, saj lahko le tako zagotovimo zakonsko podlago za izvedbo postopkov za zapustitev rudnika, skladno z določbami zakona, ki ureja rudarstvo, ter posledično vseh postopkov, potrebnih za likvidacijo in izbris družbe kot pravne osebe iz sodnega registra. Hvala lepa.

Hvala, gospod državni sekretar!

Besedo dajem predsedniku Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je matično delovno telo, gospodu Edvardu Pauliču.

Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 2. nujni seji z dne 4. decembra 2018 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada.

Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagatelja podal državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Bojan Kumer. Podobno kot danes so bile podrobneje predstavljene glavne rešitve in cilji, ki jih predlog zakona zasleduje. Predstavnica Zakonodajnopravne službe je izpostavila, da vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin v večji meri ustrezno upoštevajo njihove pripombe, je pa opozorila na nedoločnost natančne višine proračunskih sredstev za leti 2019 in 2020, ki so bila odobrena za izvedbo programa zapiranja rudnika.

Predstavnik Državnega sveta je v predstavitvi mnenja dejal, da predlog zakona podpirajo. Meni, da sredstva v višini že odobrene državne pomoči, ki jih bo lahko družba počrpala v letu 2019, in sredstva iz naslova prodaje lastnega premoženja ter unovčenja likvidacijske mase ne bodo zadoščala za ekološko sanacijo degradiranega območja. Posledično bo treba zagotoviti dodatna proračunska sredstva.

V razpravi so se poslanci v večinski meri strinjali s podaljšanjem roka za zaključek zapiralnih del na konec leta 2020. S strani koalicijskih poslanskih skupin je bila izražena podpora predlogu zakona, med drugim pa tudi opozorjeno, da v njem ni časovnice glede okoljevarstvenega nadzora. Podarili so, da bo treba s strani odgovornih državnih deležnikov skleniti dogovor o načinu izvajanja okoljevarstvenega nadzora in tudi zagotovitvi sredstev za ta namen. Izraženo je bilo mnenje, da bi bilo smiselno ubrati pristop, po katerem bi se okoljevarstveni nadzor izvedel na ravni celotne države in za vse rudnike. S strani

Poslanske skupine Levica pa je bilo opozorjeno, da pri predlogu zakona ne gre zgolj za zapiranje rudnika, temveč tudi za vsebinsko programsko delo na prestrukturiranju celotne regije. Poudarili so, da je treba ustrezno spremeniti namembnost infrastrukture v lasti družbe, ki bo po njenem zaprtju prešla v uporabo lokalnih skupnosti. Poslanska skupina SDS je izpostavila zlasti pomisleke glede razlogov za podaljševanje rokov za izvedbo postopkov opustitve rudarskih del in sanacijo degradiranega območja. Izpostavljeno je bilo vprašanje odgovornosti za dolgotrajnost postopkov in izražen dvom, da bodo preostali trije milijoni evrov zadostovali za njihovo dokončanje. Poleg tega so izpostavili vprašanje o smotrnosti do sedaj porabljenih sredstev.

Državni sekretar je pojasnil, da je bilo v obdobju od sprejetja zakona zamenjano večje število poslovodstev, zato je težko določiti, kdo je za podaljšanje postopkov zapiranja rudnika bolj ali manj odgovoren. V zvezi z nadzorom nad postopkom zapiranja je pojasnil, da obstaja več ravni oziroma mehanizmov nadzora. Tako so bila vsakokratna poslovodstva dolžna pripraviti program za zapiranje ter izvedbo vseh del in aktivnosti, ves čas pa je družba tudi pod stalnim poslovnim nadzorom, ki ga izvaja tričlanski nadzorni svet. Glede dvoma, ali bodo trije milijoni evrov zadostovali za dokončanje postopkov, pa je spomnil, da družba še vedno razpolaga z določenim premoženjem, zato verjame, da bo odgovorna ravnala pri njegovi prodaji ter tudi s pomočjo teh sredstev izvedla najnujnejša dela za zaprtje ter likvidacijo družbe.

Po opravljeni razpravi je odbor sprejel pet amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel.

Hvala, gospod poslanec.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Gospod Aleksander Reberšek, besedo imate v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, predstavniki Vlade, spoštovane poslanke in poslanci!

Pred seboj imamo predlog drugega podaljšanja roka za zaključek zapiralnih del Rudnika Trbovlje-Hrastnik. V zapiralnem načrtu je bil kot skrajni rok za zaprtje rudnika določen 31. 12. 2015, vendar je bil marca 2014 rok podaljšan do 31. decembra letos. Smo tik pred iztekom leta in tudi sedanja vlada na žalost pet pred dvanajsto ugotavlja, da bo morala rok ponovno podaljšati. Ponovni dokaz, da je država slab lastnik in upravljavec svojega premoženja.

V Novi Sloveniji smo podaljšanje roka do 31. 12. 2018 podprli le zaradi takratne težke socialne ogroženosti zaposlenih, ki bi lahko povzročila pravo socialno bombo v Zasavju. Takrat se je Vlada zganila šele, ko je postalo jasno, da državna pomoč, ki jo je potrdila Evropska komisija leta 2011 za zapiranje jam, ekološko prostorsko sanacijo površin in za kadrovsko socialni program ne bo zadoščala za zaprtje rudnika do konca leta 2015. Dodatno je država za podaljšanje zapiralnega roka in dokončno sanacijo rudnika v letih 2016 do 2018 namenila 45 milijonov 730 tisoč evrov ter za reševanje poklicnih pokojnin za težko zaposljive starejše delavce še dodatno okoli 10 milijonov evrov. S temi dodatnimi finančnimi injekcijami je takratna vlada prepričevala državni zbor, da bo do novega roka 31. 12. 2018 rudnik zagotovo zaprla. Sedanja vlada se je zganila še pozneje, mesec dni pred iztekom roka. Zagotavlja enako kot prejšnja, da bodo konca leta 2020 končala vse postopke za popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del ter postopek likvidacije in bo družba kot pravna oseba izbrisana iz sodnega registra. Zagotavlja, da bodo neporabljena sredstva v višini 3,1 milijon evrov v tem času porabljena v celoti. Malo verjetno. Zakaj niso bila porabljena do danes? Jasno tudi ni, koliko denarja od tega bo dejansko namenjeno razvojnemu prestrukturiranju regije. Tako kot doslej se bodo tudi v tem podaljšanem obdobju pojavila nepredvidena dela, ki jih bo treba opraviti. In še nekaj bode v oči. Konec decembra bodo pogodbe o zaposlitvi vsem še zaposlenim prenehale, delo bo opravljal le še direktor, ki bo skrbel za dokončanje postopka likvidacije.

V Novi Sloveniji se bojimo, da se bo država leta 2020, ko bo moral biti v skladu s predlogom novele zakona rudnik zaprt ali pa že prej, srečala z enakim problemom kot danes. Na mestu je vprašanje, ki ga danes niče ne postavlja: kdo je odgovoren za vsa podaljševanja rokov zaprtja in za neuspešno delo poslovodstev predvsem v času med leti 2013 in 2018? Danes bi morali razpravljati o tem vprašanju, spoštovana vlada in koalicija.

Predlogu zakona bomo v Poslanski skupini Nove Slovenije nasprotovali.

Hvala, gospod poslanec.

Mag. Andrej Rajh, besedo imate v imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, poslanke, poslanci!

V Stranki Alenke Bratušek bomo predlagano spremembo zakona podprli. Preden grem na razloge za našo podporo zakonu, pa se bom najprej vrnil v leto 2014. Takrat se je že vedelo, da bomo rudnik Trbovlje-Hrastnik zaprli. Načrtovano je bilo, da bo prenehal delovati konec leta 2015. Še preden se je to zgodilo, pa je podjetje RTH ostalo z blokiranim računom in rudarjem ni moglo izplačati plač in odpravnin. Takrat, konec februarja 2014 so se rudarji odločili za stavko v jami, ki so jo kasneje, ker najprej niso bile uresničene njihove strokovne zahteve, tudi izvedli. 10. marca so odšli v jamo in od države, ki je lastnica podjetja in rudnika, zahtevali več stvari, najprej zagotovitev izplačila plač in poravnave odpravnin. Hoteli pa so tudi, da Vlada, ki jo je takrat vodila Alenka Bratušek, preveri možnosti, da se rudarji prezaposlijo v drugih državnih podjetjih ali upokojijo po rednih in izrednih pogojih. Že naslednji dan okoli 11 zvečer in kmalu po tem, ko so rudarje v jami obiskali prvi predstavniki sindikatov, je na pogovor z vodstvom stavkovnega odbora prišla tudi predsednica Vlade. Ker tako se dela. Ko je pred tabo problem, se moraš z njim soočiti tudi tako, da greš sredi noči v jamo k jeznim in razočaranim rudarjem. Njeno zavzemanje za hrastniške in trboveljske rudarje se je s tem šele zares začelo. Sestanki strokovnega odbora z Alenko Bratušek so se nadaljevali v marcu in aprilu. Na njeno pobudo pa so se za rudarje pozitivno razpletle tudi nefinančne zahteve. Maja 2014 je Vlada predlagala, v Državnem zboru pa smo nato junija sprejeli zakon o predčasni upokojitvi zaposlenih v rudniku Trbovlje-Hrastnik. Vse stavkovne zahteve rudarjev so tako bile izpolnjene.

Zgodba naše predsednice z RTH pa s tem še ni bila končana. Proti koncu gre šele letos, ko vodi Ministrstvo za infrastrukturo, med drugim pristojno za rudarstvo. Ponovno je pokazala občutek za to, kaj je zares pomembno, zato smo v SAB na to ponosni in jo podpiramo. Prav zaradi poznavanja problematike se je že takoj ob prevzemu vodenja ministrstva s sodelavci temeljito pogovorila, kaj lahko naredijo, da podjetje RTH ne bi izgubilo podlage za delovanje in bi lahko rudnik zaprli in sanirali tako, kot je treba. Pripravili so novelo zakona, ki jo obravnavamo danes in ki bo rudniku omogočila delovanje še naslednji dve leti, tako da bo lahko primerno zaprt. Ponovno sta do izraza prišli izkušenost in odločnost, saj bi kak drug politik, neizkušen minister lahko rok za podaljšanje delovanja RTH preprosto zamudil, to pa bi bilo izključno v škodo države in lokalnega prebivalstva.

Posebej zato v SAB podpiramo predlagano rešitev. Dobra je za ljudi, ki so in ki še bodo živeli z rudnikom tudi zdaj, ko se v njem rudarska dejavnost opušča, rudniški rovi pa namenjajo razvoju turizma. Eden takih inovativnih primerov športnega turizma je tudi jamski tek, imenovan jamatlon. V SAB predlagano podaljšanje roka za izvedbo popolne in trajne opustitve rudarskih del pozdravljamo, saj je to nujno, če želimo, kolikor je mogoče, izključiti nevarnosti za zdravje in življenje ljudi in živali in preprečiti možnost onesnaženja okolja oziroma predvidljive škode na njenih objektih in okolju. V noveli zakona, ki jo bomo v SAB danes podprli, je urejeno, da bomo do konca leta 2020 poleg dokončne opustitve rudarskih del, kolikor je mogoče, odpravili tudi posledice, ki so nastale pri izvajanju teh del, ob čemer je treba poudariti, da so sredstva za to bila zagotovljena že zdavnaj, kar pomeni, da nepredvidenih posledic za proračun ne bo. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec.

Gospod Ivan Hršak v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani minister s sodelavko, spoštovane kolegice in kolegi!

Pred nami je obravnava novele Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, ki bi se sicer morala izpeljati že konec prejšnjega mandata, vendar zaradi predčasnega odstopa vlade in stihijskega vlaganja predlogov novel po nujnem postopku takrat te obravnave ni bilo mogoče izpeljati. Takrat smo se v naši poslanski skupini zavezali, da bo sprejetje te novele naša prioriteta takoj ob začetku tega mandata. Skupaj s poslanci ostalih poslanskih skupin, ki prihajajo s širšega zasavskega področja, smo se pri pristojni ministrici zavzeli za pripravo novele in tako je ta predlog danes tudi pred nami. Zakon ne prinaša ničesar drugega kot podaljšanje roka za zapiralna dela do konca leta 2020, kar bo omogočilo porabo preostanka, to je nekaj več kot 3 milijone evrov, ki so ostali neporabljeni od skupnega zneska državne pomoči, ki je bila v višini cca 90 milijonov evrov priglašena za obdobje od leta 2010 do 2015 kot državna pomoč, ki jo je potrdila tudi Evropska komisija. Zaradi različnih vzrokov je bilo treba že enkrat prej podaljšati rok za izvedbo zapiralnih del do konca leta 2018, vendar se je tudi to pokazalo kot prekratko obdobje, zato smo torej priča še enemu podaljšanju zapiralnega roka. Ob tej noveli lahko potegnemo vzporednico z nekaterimi drugimi zakoni, kjer je bilo treba podaljševati rok za izvedbo nekaterih del, kot na primer zakon o izkoriščanju energetskega potenciala Spodnje Save, kjer smo rok za dokončanje del prestavljali kar nekajkrat. Torej pri noveli Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik ne gre za noben precedens ali anomalijo, kot je bilo slišati v nekaterih razpravah na matičnem delovnem telesu.

Kot je pričakovati, bomo v Poslanski skupini Desus predlog novele zakona, ki je pred nami, soglasno podprli. Obenem pa pričakujemo s strani pristojnega ministrstva, da bo, vsaj tako smo se dogovorili z ministrico, pripravilo monitoring degradiranih površin od 1. 1. 2021 dalje, ki so posledica tega rudarjenja, in bo urejal spremljanje dogajanja na opuščenih rudarskih področjih na nivoju celotne države Slovenije, ne samo v Zasavju, kar je po naši oceni nujno za varnost ljudi in infrastrukture, kjer se nahajajo ljudje v bližini takšnih površin. Najlepša hvala.