11. izredna seja

Državni zbor

25. 10. 2018

Transkript seje

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 11. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Monika Gregorčič, Janja Sluga, Ferenc Horváth od 15. ure dalje, Primož Siter od 13. do 18. ure, Nataša Sukič, Felice Žiža, Jožef Horvat, Jernej Vrtovec, Ljudmila Novak do 17. ure, Iva Dimic od 17.15 ure dalje in mag. Andrej Šircelj, Eva Irgl, dr. Franc Trček, Gregor Perič in od 15. do predvidoma 16. ure bom odsoten tudi sam.

Na sejo sem vabil predstavnika Sodnega sveta k 2. točki ter predstavnike Vlade k obema točkama dnevnega reda. Vse prisotne vljudno pozdravljam.

Dovolite pa mi, spoštovane poslanke in poslanci, da preden pridemo na določitev dnevnega reda seje, nagovorim Državni zbor.

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, častitljiv zbor!

Dovolite mi to častno dejanje, da vas s te govornice nagovorim ob dnevu suverenosti, državnem prazniku, s katerim obeležujemo dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske armade zapustil slovensko ozemlje. Dan spomina, ki simbolizira sklepno dejanje pri uresničevanju pravic slovenskega naroda do samoodločbe. Dan spomina na ključni korak lastne oblasti nad našim ozemljem in nastankom naše slovenske države.

Vendar se boj za svobodo in demokracijo ni končal takrat, ko je škorenj zadnjega tujega vojaka sestopil z našega ozemlja. Je proces, ki traja še danes, tako simbolično kakor tudi dejansko. Vsak dan se je treba boriti, dokazovati in izkazovati našo jasno zavezanost demokraciji in svobodi. Začel se je z jasno izraženo svobodno voljo ljudi in je tesno povezan s spoštovanjem pravne države ter spoštovanjem posameznika, njegovih pravic in svoboščin. Čeprav je prostor politične stvarnosti, v katerem živimo danes, drugačen od tistega, ki smo ga živeli ob nastanku naše države, ta postaja bolj nepredvidljiv in bolj zapleten. Našo identiteto, samopodobo in vrednote iz tistega časa nosimo naprej. Predstavljajo veliko odgovornost, da se borimo proti vsemu in vsakemu, ki bi izvajal nasilje ali ustrahovanje nad človekovim dostojanstvom, njegovim ponosom in svobodo. Sovražni in nestrpen govor je tak pojav, ki posamezniku in skupnosti te pravice odreka. Sovražni govor največkrat prizadene prav ranljive skupine ljudi, državljanke in državljane, ki potrebujejo našo največjo skrb in pozornost, hkrati pa je zahrbten, družbeni razkrojevalec, ki načenja vso družbo ter vse njene podsisteme. Boj proti sovražnemu govoru ne sme biti le politični projekt, temveč mora biti skupna moralna, pravna in politična zaveza celotne družbe in vsakega posameznika v njej. Še posebej mi, izvoljeni predstavniki ljudstva imamo odgovornost do sebe, svojih državljank in državljanov, tudi do drugih državljank in državljanov Evropske unije in širše, do mednarodne skupnosti, da se zoperstavimo razdiralnim vzorcem sovraštva, ksenofobije in nestrpnosti, kar zahteva tudi kar nekaj človekovega poguma. Tistega poguma enotnosti in neverjetnih dejanj, ki smo jih bili zmožni v času osamosvojitve naše države. Takrat smo bili pogumni in pomembno je, da smo pogumni tudi danes. To je nauk, ki ga uči zgodovina borbe za nastanek slovenske države Republike Slovenije.

Spoštovane, spoštovani, iskrene čestitke ob dnevu suverenosti!

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, sedaj prehajamo na določitev dnevnega reda 11. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 23. oktobra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev nisem prejel. Zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

S tem spoštovane gospe, spoštovani gospodje, prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev in vsi smo glasovali za.

(Za je glasovalo 76.) (Proti Nihče.)

S tem ugotavljam, da je dnevni red 11. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Danijelom Krivcem. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja mag. Marku Pogačniku.

Izvolite.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovana državna sekretarka, kolegice, kolegi!

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo v zakonodajni proces Državnega zbora Republike Slovenije uvrstili Predlog spremembe zakona o dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost.

Razlogov za vložitev predloga spremembe Zakona o davku na dodano vrednost je več. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in leta 2014, ki je bil sprejet 21. maja 2013, so bile določene višine stopnje davka na dodano vrednost zvišane. Splošna stopnja se je povečala z 20 % na 22 %, znižana stopnja pa se je povečala z 8, 5 % na 9, 5 %. Takratna vlada Alenke Bratušek, ki je zakon predlagala, je navedla, da gre za začasni protikrizni ukrep, ki bo trajal dve leti in s katerim naj bi stabilizirali javne finance. Vendar pa je vlada dr. Mira Cerarja v noveli Zakona o davku na dodano vrednost predlagala, da višje stopnje davka na dodano vrednost postanejo trajne. Koalicija strank – Stranke modernega centra, Desusa in Socialnih demokratov je na seji Državnega zbora, ki je potekala 18. novembra 2015, uzakonitev višjih stopenj davka na dodano vrednost kot trajne tudi sprejela. Uzakonitev trajne višine stopenj davka na dodano vrednost je bila nerazumljiva, nepotrebna, predvsem pa socialno krivična. Davek na dodano vrednost je namreč regresiven oziroma nesocialen davek, ki najbolj prizadene tiste, ki imajo najnižje prihodke, saj ga ti glede na svoje prihodke plačajo največ.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da bi se davek na dodano vrednost moral vrniti na tako imenovano predkrizno raven. Cilj predlaganega zakona je torej znižanje stopenj davka na dodano vrednost na predkrizno raven, znižanje splošne stopnje s sedanjih 22 % na 20 %, s čimer bi razbremenili državljane, predvsem tiste, ki imajo najnižje prihodke, hkrati pa bi s tem spodbudili tudi potrošnjo, kar bi ugodno vplivalo na gospodarsko rast ter konkurenčnost in s tem v končni fazi tudi na prihodke v državni proračun. V Slovenski demokratski stranki s predlagano spremembo Zakona o davku na dodano vrednost predlagamo tudi, da v Sloveniji tako kot v številnih državah Evropske unije uvedemo dodatno znižano stopnjo davka na dodano vrednost, torej dve znižani stopnji davka na dodano vrednost, prvo v višini 8,5 % in drugo v višini 5 %, v katero so vključeni otroška oblačila in obutev, gasilska oprema, osnovni življenjski proizvodi, kot so kruh, sir, jajca, sadje in zelenjava. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi ta sprememba koristila tako gospodarstvu kot državljankam in državljanom Republike Slovenije. Prepričani smo, da so prihodki v proračun dovolj visoki, da ta sprememba zakona na dodano vrednost oziroma znižanje ne bi smela zajemati vpliva na javne finance. Še več, prepričani smo, da bi takšen ukrep dodatno spodbudil potrošnjo in s tem tudi povečanje prihodkov v proračun in javno blagajno. V letu 2018 se pričakuje kar za približno 1,4 milijarde evrov več prihodkov v državni proračun, kot jih je bilo v letu 2014. S tem smo prepričani v Slovenski demokratski stranki, bi bilo pravično, socialno in etično, da se stopnji davka na dodano vrednost povrneta na predkrizno raven. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi se gospodarska rast morala poznati tudi v žepih državljank in državljanov Republike Slovenije.

Predlagana sprememba zakona in vrnitev davka na dodano vrednost na predkrizno raven ter uveljavitev znižane stopnje davka na dodano vrednost v višini 5 % za tako imenovane nujne življenjske proizvode bi imeli direkten vpliv na padec in znižanje cen izdelkov, storitev ter pozitiven ukrep na družinski proračun, ob tem pa ne bi ogrozil stabilnosti in vzdržnosti javnih financ.

mag. Dejan Židan

Hvala, gospod poslanec.

Sedaj za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade mag. Saši Jazbec.

Izvolite.

Saša Jazbec

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem je Državnemu zboru predložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost s ciljema znižanja stopenj DDV na predkrizno raven, torej pred julijem 2013, ter uvedbo druge, dodatne nižje stopnje DDV. V ta namen se s predlogom zakona s 1. januarjem 2019 predlaga znižanje splošne stopnje DDV na 20 %, nižje stopnje DDV na 8,5 % ter uveljavitev dodatne nižje stopnje DDV v višini 5 %, ki bi se uporabljala tudi za nekatere dobave blaga, za katere nižja stopnja DDV po direktivi o DDV ni predvidena. Predlagane rešitve naj bi vplivale na znižanje cen blaga in storitev ter s tem spodbudile potrošnjo, s čimer bi se ugodno vplivalo na gospodarsko rast ter konkurenčnost in tako tudi prihodke v državnem proračunu.

Vlada predlogu zakona nasprotuje zaradi potreb po nadaljevanju javnofinančne konsolidacije s ciljem srednjeročne uravnoteženosti ter zagotavljanju rasti in v tej zvezi poudarja sledeče. Javne finance centralne in lokalne ravni države kot tudi skladov socialnega zavarovanja ob predpostavki nespremenjenih politik ostajajo stabilne in ustvarjajo presežek sektorja država. Predviden je presežek sektorja država leta 2018 v višini 0,5 % bruto domačega proizvoda, leta 2019 pa se brez ukrepov presežek zniža na 0,2 % BDP. Presežek sektorja država je posledica pozitivnih ekonomskih trendov, znižanja obrestnih mer ter do letošnjega leta zajezenih izdatkov. V obdobju 2015–2018 je rast prihodkov povprečno dosegla 4,2 % in je prehitevala rast izdatkov za 3,3-odstotne točke. Povprečna rast izdatkov v enakem obdobju je namreč znašala 0,9 %. Vendar pa je Slovenija ob predpostavki brez sprememb politik še vedno oddaljena od svojega srednjeročnega cilja, zapisanega v ustavi.

Ta vlada bo zato v mandatnem obdobju 2018–2022 postopno in osredotočeno na prioritetnih področjih nadaljevala s fiskalno konsolidacijo s ciljem srednjeročne uravnoteženosti kot tudi s poudarkom na zagotavljanju rasti. To sta osrednja elementa pakta za stabilnost in rast. Dosedanja fiskalna konsolidacija je bila ugodna za rast potrošnje in izvoza, ki sta gonilo rasti, prav tako pa so se ob predpostavki nespremenjenih politik nekateri ukrepi že sprostili. V fiskalnih projekcijah so tako upoštevani vsi zakonsko sprejeti ukrepi kot tudi težnje po pospešenem črpanju EU sredstev, zato posebno pozornost namenjamo ravni investicij glede na BDP. Na davčnem področju so aktivnosti Vlade še vedno usmerjene v pripravo rešitev, ki bodo izhajale iz načela pravične in enakomerne porazdelitve javnofinančnih bremen v smeri prestrukturiranja bremen javnih dajatev in zmanjšanja administrativnih ovir, in to s ciljem ohranitve stabilnosti javnih financ. Ukrepe tudi na davčnem področju, ki pomembno vplivajo na javnofinančne prihodke, je tako treba v času, ko želeni strukturni saldo še ni dosežen, zastavljati le na finančno nevtralen način. Treba se je zavedati, da bile posledice uveljavitve predloga zakona izpad prihodkov iz naslova DDV v ocenjeni višini 330 milijonov evrov na letni ravni, do katerega bi po oceni prišlo zaradi predlagane spremembe stopenj DDV na raven, kot so bile uveljavljene pred julijem 2013, oziroma dodaten izpad v višini približno 250 milijonov evrov kot posledica uvedbe dodatne nižje stopnje DDV v višini 5 % za izbrane dobave blaga in storitev. Skupen finančni učinek predloga zakona bi bil torej približno 580 milijonov evrov nižji prihodki iz naslova DDV v državnem proračunu. Trenutni proračunski položaj Sloveniji ne daje možnosti znižanja stopenj DDV brez hkratnih ukrepov na prihodkovni in ali na odhodkovni strani. Razpravo o sistemu stopenj DDV v Sloveniji bi bilo po oceni Vlade ob upoštevanju stanja javnih financ primerneje opraviti po sprejetju reforme posodobljenega sistema DDV z vzpostavitvijo dokončnega sistema DDV za čezmejno trgovanje znotraj EU, v okviru katere je načrtovano tudi preoblikovanje okvira sistema stopenj DDV.

Spoštovane poslanke in poslanci! Upoštevaje navedeno Vlada predlogu tega zakona nasprotuje, zato tudi predlaga, da Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ne podprete. Hvala lepa.

Hvala, gospa državna sekretarka za vaše mnenje.

S tem, spoštovane poslanke spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prva ima besedo Poslanska skupina Liste Marjana Šarca in v njenem imenu gospod Igor Peček.

Izvolite.

Igor Peček

Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani gostje!

V stranki Lista Marjana Šarca smo na nek način presenečeni, da je bil v tako kratkem času že tretjič posredovan Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. Identična predloga sicer brez predloga uvedbe druge nižje stopnje sta bila obravnavana že marca in oktobra leta 2017. Predlagatelj navaja, da finančnih učinkov predlagane spremembe ni oziroma da bi se le-ti izničili zaradi večje porabe potrošnikov, kakor tudi to, da bi to spodbudilo večjo potrošnjo, kar bi ugodno vplivalo tudi na gospodarsko rast. V predlogu pa ni navedenih nobenih finančnih izračunov. Na drugi strani pa je izdelana ocena Ministrstva za finance, da bi skupen učinek znižanja stopenj davka na dodano vrednost ter uvedba dodatne nižje stopnje imela za posledico skoraj 580 milijonov evrov izpada prihodka v državnem proračunu, od tega 330 milijonov zaradi znižanja splošne in nižje stopnje in dodatno še 250 milijonov evrov zaradi uvedbe dodatne nižje stopnje. Na Svetu EU že poteka razprava v zvezi z zakonodajnim paketom sprememb na področju davka na dodano vrednost in menimo, da bi bil veliko primernejši ponovni razmislek o sistemu nižjih stopenj davka na dodano vrednost v Sloveniji, ko bo sprejet posodobljen sistem DDV na ravni Evropske unije. V tem trenutku ima več kot polovica držav članic višjo splošno stopnjo od predlagane in samo pet držav uvedeno znižano drugo stopnjo. Proračunski položaj ne daje možnosti za znižanje stopenj davka na dodano vrednost brez hkratnih ukrepov na prihodkovni oziroma odhodkovni strani. Cilj, ki mu moramo slediti, je normalizacija strukture davkov, ne pa enostransko in nepredvidljivo zmanjševanje oziroma povečevanje brez celovite analize učinkov na proračun. To zahteva celostno obravnavo z namenom zasledovanja fiskalnega cilja in javnofinančne konsolidacije. Tudi v prihodnje moramo nadaljevati javnofinančno konsolidacijo s ciljem upravljanja dolga državnega proračuna.

V predlogu je tudi navedeno, da bi z uvedbo rešili probleme socialno ogroženih državljanov, a obenem ne navaja, kje oziroma kako bi ta primanjkljaj dobili nazaj, torej bi jim s tem pobrali iz proračuna za socialne transferje. Med drugim naj navedemo, da uvedba druge nižje stopnje pri enem kilogramu kruha pomeni manj kot štiri cente. Mislimo, da bomo na tem delu več naredili z ukrepi, ki so že načrtovani, z dvigom odmernega odstotka za izračun pokojnine, s socialnimi transferji, ki se bodo zadržali na obstoječi ravni ob hkratnem restriktivnem izvajanju kontrole nad upravičenostjo prejemanja le-teh, kot tudi z dvigom minimalne plače. In na koncu tudi pomislek, ki se ob tem poraja: Ali bodo ponudniki blaga in storitev ob znižanju davka na dodano vrednost res spustili cene? Ali bo razlika ostala v zvišanju marž, cene proizvodov in storitev pa bodo ostale enake? Slednje pomeni, da ne bo prišlo do razbremenitve državljanov z najnižjimi dohodki, niti ne bo spodbudilo rasti potrošnje, kot je to navedeno v predlogu.

V stranki Liste Marjana Šarca smo odprti za predloge in jih tudi z vso resnostjo obravnavamo. Še enkrat pa poudarjamo, da jih ne moremo obravnavati enostransko, zato takšnega predloga ne moremo podpreti. Hvala lepa.

mag. Dejan Židan

Hvala, gospod poslanec.

V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo gospod Matjaž Han.

Izvolite.

Predsednik, hvala za besedo. Spoštovani z ministrstva, kolegice in kolegi!

Danes je ali pa bo biti lažje na tej strani kot na tej strani. Zavedam se, da se pogovarjamo o pomembni zadevi, vendar želim, da bomo predvsem realni, da ne bomo preveč ideološko zveneli pri pomembni temi, ki se tiče vsakega posameznika v državi.

O spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost je Državni zbor pogosto razpravljal že v preteklem mandatu. Kar osem predlogov sprememb tega zakona je bilo v preteklih štirih letih vloženih v parlamentarni postopek. Najpogostejši in tudi najlažji je bil predlog, da se davčni stopnji DDV, ki sta bili leta 2013, to je res v času najhujše krize, povišani, ponovno znižata oziroma povrneta na višino 20 in 8 %. Glavni argument predlagatelja za ta korak in hkrati tudi edini, je: »Kriza je končana in prav je, da se končajo tudi protikrizni ukrepi.« Dodatno predlagatelji predlagajo, da tudi v Sloveniji uvedemo novo, dodatno znižano stopnjo DDV na celo vrsto izdelkov in storitev, od živil in zdravil do energentov, otroških oblačil in gasilske opreme. Kljub več neuspešnim poskusom so se v Poslanski skupini SDS ponovno odločili, da vložijo ta predlog zakona – legitimno, normalno in jasno, saj so opozicijska stranka, vprašanje pa je, ali lahko vse realno tudi izvedemo, ker vemo, da imamo javni sektor na nogah, ker vemo, da bi radi zgradili tretjo razvojno os, da bi radi gradili drugi tir brez Madžarov, da ne naštevam še vsega, kar bo verjetno čez dva, tri mesece v Državnem zboru, katere ideje bodo padale, kaj bi morali vse v tej državi narediti.

Predlagatelji trdijo, da gre v primeru DDV za socialno krivičen davek, ki sorazmerno bolj obremenjuje socialno šibkejše, ki največji delež svojih dohodkov porabijo za sprotno potrošnjo. Zato menijo, da bi bilo znižanje davčnih stopenj DDV socialno pravično in bi pripomoglo k razbremenitvi ljudi. S tega zornega kota, gospodje iz SDS, se mi zdi ta argumentacija logična in se je z njo moč tudi strinjati. A za razumevanje tega problema je treba videti neko večjo in širšo sliko, ta pogled pa pri obrazložitvah podobnih predlogov pogosto izpade. Ko razpravljamo in odločamo o višini posameznih davčnih, moramo zato po mnenju Socialnih demokratov nujno imeti tudi odgovore na nekatera logična in normalna vprašanja, kadar se o tem pogovarjamo. Eno od vprašanj:kakšen bi bil vpliv take poteze na prihodke državne blagajne in na sposobnost države, da ukrepa in opravlja svoje naloge v korist ljudi? Ne zameriti, ampak sam bom odgovoril. Sposobnost države, da v krizi pomaga ljudem bi se enostavno zmanjšala. Drugo vprašanje, ki bi se ga želeli dotakniti je: ali bi se zaradi tega nižale cene? Ali bi se ljudem povišali razpoložljiv dohodek? Moje iskreno osebno mnenje, gospe in gospodje, je, da ne. Ker za ta 2 %, ko bi se znižal nek davek, pa nekje 5 %, vam garantiram, da bi večji del te mase denarja ostal v trgovskih maržah. Ne bi ljudje občutili na nek način znižanja cen teh osnovnih izdelkov in ne bi, če mene vprašate, masovno tega več kupovali. Ampak to je moj oseben odgovor. Ali resnično drži, da bi s takim znižanjem spodbudili potrošnjo, ki bi dodatno prispevala k nadaljnji rasti? Tukaj pa moram reči, da se na nek način lahko tudi strinjam, vendar bi se to zgodilo v zelo majhnem deležu, ampak z velikanskim izpadom prihodkov, ki bi tako znižanje tudi povzročilo. To, kar je gospa državna sekretarka rekla in pa tudi moj predhodnik, po oceni Vlade bi iz naslova splošnega znižanja teh davčnih stopenj v državnem proračunu zbrali za 330 ali pa 300 milijonov manj denarja. Poglejte, kakšna sredstva so to, ko bi nam v bistvu na tak način zmanjšali davek. In če pogledamo še to drugo stopnjo, teh 5 %, tukaj je ocena Ministrstva za finance, jaz upam, da drži, še dodatnih čez 200 milijonov. Se pravi, da bi bilo med 500 in 600 milijonov manj denarja, kot ga imamo danes v proračunu, pri vseh idejah, ki jih ima ta država, in pri vseh problemih. Če vemo, da v tej državi poberemo iz naslova davkov med 3,3 milijarde in 3,8 milijard, vemo, da več kot 10 % potem zmanjšamo, bom rekel, na nek način sredstva za državni proračun. To se zdi meni zelo zelo problematično. In to vse v tem času, ko mora država še vedno zniževati javni dolg. Jaz se strinjam, da je treba zniževati javni dolg in da ne moremo biti zelo zelo zakreditirani. In na to, dragi moji, nas tudi vedno opozicija, in prav je tako, opozarja, da je treba zniževati ta dolg, da bi v naslednji krizi, ki bo verjetno enkrat, ker poznamo v ekonomiji tudi cikle, ker bo naslednja kriza enkrat prišla, jaz upam, da čim kasneje, da bi lahko država v naslednji krizi tudi zaradi tega, če bi nekaj privarčevala, lahko ukrepala.

In še nekaj. Jaz upam, da bo Vlada in Ministrstvo za finance pripravljena in naredila neko celovito davčno prestrukturiranje, kar smo na nek način obljubili tudi ljudem, s katerim bi popravili ta krivična razmerja med obremenitvijo dela na eni strani in potrošnjo in na drugi strani tudi z obremenitvijo, da ne bi bili preveč obremenjeni dobički in kapital, da se ne bi res temu kapitalu, ki ga v tej državi potrebujemo, tudi naredilo. Ampak če gremo na tak način, kot ga predlagatelji predlagajo, teh prihodkov na nikakršen način ne moremo nadomestiti. Pri vsaki davčni spremembi moramo gledati, kot sem že na začetku rekel, neko širšo sliko, seveda pa je dobro, da pri takšnih pogledih pa pri tej sliki imamo tudi nekaj zgodovinskega spomina. Take predloge, dragi moji, smo videli že večkrat v tej naši kratki zgodovini naše Slovenije. In tudi škodljive učinke zaradi takšnih ukrepov. V letih 2004–2008, če se spomnite, smo tudi spremljali nižanje davkov in klestenje proračunskih prihodkov. Vse to je bil tudi izgovor za razbremenitev ter spodbujanje konkurenčnosti in gospodarske rasti. To je bilo vse res. Ampak dokler je ta gospodarska rast trajala. Ko pa smo prišli v gospodarsko krizo, ko ni bilo denarja, ko država na nek način ni imela več vira, pa zaradi vseh učinkov tiste davčne razbremenitve država enostavno ni mogla intervenirati, tako kot bi takrat morala intervenirati, ko je na nek način prišlo do tega gospodarskega kolapsa ne samo v Sloveniji, ampak po celem svetu.

Zato bi se lahko naučili vsi skupaj tudi iz tega – pa ne zato ker sem Socialdemokrat, pa ker ste vi demokrati, pa ker smo eni levičarji, pa drugi desničarji, na koncu koncev nam je samo ena mati domovina – da siromašenje države ni prava pot, s katero bi lahko na nek način pomagali tem ljudem, in da državo ne moremo voditi tako, kot bi vodili podjetje. Ko ni, bom rekel, gospodarske rasti, takrat mora država vskočiti s svojimi investicijami. Vsaj tako si jaz razlagam ekonomijo. Lahko pa da nimam prav, verjetno me boste demantirali.

Pa da ne bi samo kritiziral, ker ni samo kritika, ampak samo pogled Socialnih demokratov na ta del davčne politike, moramo v Poslanski skupini Socialnih demokratov tu dodati, da absolutno ne nasprotujemo razpravi o možnih razbremenitvah socialno šibkih ljudi, tudi recimo to, kar vi predlagate, z uvedbo dodatnih znižanj stopenj na blago in storitve, ki so nujno potrebne za vsakodnevno življenje. Nasprotno. Saj takim predlogom nihče ne more nasprotovati, tudi mi jim ne nasprotujemo – ampak z izvedbo in načinom, ki bo izvedljiv in bo imel eno realno sliko. Verjamem, da to lahko naredi samo vlada, tudi v sodelovanju z opozicijo in z nekim realnim pogledom kako naprej

Zaradi vseh teh razlogov, kar sem jih povedal, bomo mi vaš predlog morali zavrniti in verjamem, da se najdemo v eni pravi davčni politiki, da bo država davke spreminjala na tak način, kar smo tudi obljubili, da se ne bodo višali, ampak se bodo samo razporedili na tak bolj pravičen način. Zato za enkrat mi tega predloga ne moremo podpreti. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče.

Besedo ima gospa Mateja Udovč v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Izvolite.

Mateja Udovč

): Spoštovani!

Danes bo Državni zbor na izredni seji opravil prvo obravnavo Predloga novele Zakona o davku na dodano vrednost.

SDS kot predlagatelj želi vrniti splošne stopnje davka na dodano vrednost na 20 % in nižjo stopnjo DDV na 8,5 %, hkrati pa še uvedbo nove druge znižane stopnje v višini 5 %. V SDS znižanje stopenj predlagajo, ker naj bi šlo po njihovem mnenju za časovno omejen ukrep z veljavnostjo do leta 2015. Slovenija od leta 2014 beleži gospodarsko rast in s tem se povečuje priliv v proračun. Davek na dodano vrednost je regresivni davek in najbolj prizadene tiste, ki imajo najmanj. V SDS menijo, da bi se zaradi večje porabe potrošnikov, boljših poslovnih rezultatov podjetij, večjega izplena drugih davkov in prispevkov ter predvsem višje stopnje gospodarske rasti negativni učinek na državni proračun izničil.

V Poslanski skupini Stranke modernega centra se s SDS predlogom novele zakona ne strinjamo, ker gre od leta 2015 že za osmi poskus spremembe tega davka bodisi prek amandmajev ali pa novele zakonov. Poleg tega gre tudi že za četrti poskus SDS za spremembe, pri čemer je ta novela identična noveli zakonov o DDV, ki jih je poslanska skupina predložila Državnemu zboru v odločanje novembra in decembra 2017. Državni zbor se je leta 2015 odločil, da bo na predlog Vlade uzakonil obe danes veljavni stopnji davka na dodano vrednost. Trditve SDS ne držijo, da je šlo leta 2013 za začasni ukrep vlade Alenke Bratušek. Takrat so namreč sprejeli odločitev, da ne bo uveden krizni davek od 0, 5 do 5 % na vse bruto prihodke, ampak da se poviša davek na dodano vrednost. Predsednica Vlade je javnost seznanila, da je bil v paketu ukrepov, ki jih je skupaj s programom pakta stabilnosti Vlada poslala Evropski komisiji, tudi dvig DDV. Dvig davka na dodano vrednost najmanj negativno vpliva na gospodarsko rast, ker predstavlja strukturni ukrep za dolgoročno uravnoteženje javnih financ. Tudi prejšnja vlada je ohranila povišanje stopnje DDV za odpravo čezmernega primanjkljaja in nujno potrebnega uravnoteženja javnih financ. Ob tem se je izkazalo, da ohranitev povišanja davčnih stopenj iz leta 2013 ni imela slabega vpliva na gospodarstvo, zato trditve SDS o povečanju konkurenčnosti gospodarstva ne zdržijo resne strokovne presoje.

Večina strokovne javnosti se strinja, da je znižanje obremenitev plač za dvig konkurenčnosti in tudi potrošnje boljši ukrep kot znižanje DDV. Res je, da se lahko tudi pri znižanju davka na dodano doseže pozitiven učinek, a je bolj kratkoročne narave. Učinek bi bil namreč enkraten in bi se hitro izničil, prav tako bi lahko trgovci ob nižjem DDV svoje marže le zvišali in končni uporabnik ne bi nikoli občutil znižanja davka. Pri razbremenitvi plač pa se neto plače samodejno povečajo, kar bi povzročilo večjo potrošnjo prebivalstva. Država bi na ta račun pobrala več davkov, hkrati pa bi se na dolgi rok zvišal bruto domači proizvod.

Davek na dodano vrednost uvrščamo med davke na potrošnjo, kar pomeni, da ga plača končni potrošnik in da vsak dvig obdavčitve predvsem prehrambenih izdelkov in pijače, torej nižje stopnje davka, prizadene potrošnike z najnižjimi dohodki. Kljub temu pa velja opozoriti, da negativni učinki dviga nižje stopnje niso bili tako veliki, kot jih prikazuje predlagatelj. Zaradi povečanja gospodarske rasti so se do danes že izničili. Predlog, o katerem sedaj razpravljamo, v Stranki modernega centra ocenjujemo kot davčni populizem. SDS in vlade, ki jih je vodila, so velikokrat eksperimentirale na tem področju. Prav zaradi napačnih in nepravočasnih ukrepov na začetku svetovne finančne in gospodarske krize so povzročili veliko proračunsko luknjo za cca 500 milijonov evrov. Nekonsistentna nihanja SDS in njenih vlad pri oblikovanju davčne politike na področju DDV kažejo na to, da nimajo resnega koncepta, ampak gre zgolj za prilagajanje dnevnih politik in zagovarjanje všečnih rešitev. V Državnem zboru smo na izredni seji Državnega zbora kot tudi na seji Komisije za nadzor javnih financ na predlog SDS, NSi in SNS opravili razpravo o domnevnih škodljivih in uničujočih ukrepih, dogovorjenih v koalicijski pogodbi. Sklicatelji sej so trdili, da koalicijska pogodba prekoračuje izdatke, ki jih določi fiskalno pravilo, in da je to za gospodarstvo in državo nesprejemljivo. Kmalu zatem pa so vložili pričajočo novelo, ki znižuje prihodke državnega proračuna za cca 580 milijonov evrov oziroma 6 % javnofinančnih prihodkov. SDS je torej v zelo kratkem času uspelo pozabiti, kaj so zahtevali od vladajoče koalicije oziroma zakaj se pravzaprav zavzemajo.

V Stranki modernega centra menimo, da mora Vlada vztrajati na tej poti. Strukturni saldo celotnega sektorja države mora biti uravnotežen konec leta 2020, ko bo dosežen srednjeročni cilj fiskalne politike. Slednjega ni moč doseči z zniževanjem javnofinančnih prihodkov na način, kot to predlaga SDS. Zavedati se je treba morebitnih javnofinančnih tveganj, saj bi nepremišljeni ukrepi, kot je SDS znižanje davka na dodano vrednost, na daljši rok privedel do makroekonomskih neravnotežij in poslabšal fiskalnega položaja države. To bi pa lahko pomenilo, da bi se Slovenija ponovno znašla v temeljitem pregledu Evropske komisije oziroma korektivnem postopku. Skrajni ukrep v korektivnem postopku pa je dvofazni postopek finančnih sankcij. Najprej obrestovani depoziti v višini 0,1 % BDP, ki lahko v skrajnem primeru postane tudi globa.

Na podlagi navedenih dejstev Poslanska skupina SMC predloge novele zakona ne bo podprla. Hvala.