3. redna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

15. 11. 2018
podatki objavljeni: 15. 11. 2018

Transkript

…torej, kolegica Violeta Tomić je danes službeno odsotna. Pred nami imam tudi pooblastilo vodje Poslanske skupine, da poslanko Nino Maurovič stalno članico in podpredsednico tega odbora nadomešča kolega Igor Peček, ki ga lepo pozdravljam v naši sredini. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 6. 11. 2018 ste prejeli naslednji dnevni red: 1. Predlog stališča Republike Slovenije do Sporočila komisije - Sodoben proračun za unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti Večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 EPA 223-VIII, EU 898. Ker včeraj do 12 ure nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik, je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.  Tako prehajamo na obravnavo 1. TOČKE - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO SPOROČILA KOMISIJE - SODOBEN PRORAČUN ZA UNIJO, KI VARUJE OPOLNOMOČA IN ŠČITI VEČLETNI FINANČNI OKBIR ZA OBDOBJE 2021-2027. Predlagateljica predloga stališča je Vlada. Naš odbor je matično delovno telo za to točko, ki jo obravnavamo na podlagi 154.h točke člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki smo vabili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obveščam vas, da je ministrica opravičila svojo odsotnost z današnje seje zaradi službene obveznosti v tujini in jo tukaj nadomešča gospa Državna sekretarka mag. Tanja Strniša. Torej, tudi ministrica za kmetijstvo se je na našem obisku dva dni nazaj tudi meni osebno opravičila. Imamo pa seveda eno posebno, lahko rečem neko nenavadno situacijo, ker obveščajo, torej imamo dopis vodje kabineta ministra za finance, kateri opravičuje neudeležbo vseh predstavnikom Ministrstva za finance zaradi drugih nujnih obveznosti. Kot predstavnik Vlade pa se današnje seje udeležuje državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade mag. Igor Mali, ki ga prav tako lepo pozdravljam.  Glede tega spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani gostje, da gre za tako pomembno točko kot je finančni okvir, večletni finančni okvir naslednje Evropske perspektive 2012-2072 in da na tej strani nimamo udeležbo niti enega člana Ministrstva za finance, tako ne ministra kot ne državnega sekretarja enega ali drugega, sem prepričan,  (nadaljevanje) imam dogovor z vami, v kolikor se želi kdo oglasiti, predlagam da današnjo sejo prekinemo, odložili jo bomo za nekaj dni. V kolikor se bodo lahko sestali tako predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, še posebej pa vsaj eden predstavnik Ministrstva za finance, za katere je izjemno pomembna tema. Tako da dajem ta predlog na glasovanje. V kolikor se vsi strinjamo, bomo približno za nekaj dni, v kolikor bomo našli nek skupen rezerviran prostor in bomo to sejo ponovili čez nekaj dni.  Moj predlog je ta, dal ga bom na glasovanje. Glasovanje bomo začeli.  Kdo je za? (6 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  S tem prekinjam 3. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jo bomo predstavili na nedoločen rok, po vsej verjetnosti v roku enega tedna, ko bomo imeli čas predstavniki Ministrstva za finance.  Najlepša hvala za vašo udeležbo na tem odboru.  (SEJA JE BILA PREKINJENA 15. NOVEMBRA 2018 OB 13.08.)
Spoštovani! Pričenjam prvo nadaljevanje 3. seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pozdravljam v teh jutranjih urah vse vabljene in ostale prisotne!  Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičile naslednje članice in člani odbora: kolegica Iva Dimic. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: namesto kolega Franca Kramarja ga zamenjuje kolega Andrej Rajh. Dobil sem še eno pooblastilo, dr. Darija Krajčiča bo zamenjala kolegica Tina Heferle, ki jo lepo pozdravljam.  Preden nadaljujemo z obravnavo predloga stališča Republike Slovenije do sporočila komisije, to je o sodobnem proračunu za unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027. Vas obveščam, da če ne bomo končali do desete ure, torej do pričetka izredne seje Državnega zbora, bomo morali nadaljevati petnajst minut po prekinitvi seje Državnega zbora, torej, danes po prekinitvi te seje. Po vsej verjetnosti tam nekje po 19. uri po časovnici seje.  Torej nadaljujemo z obravnavo predloga stališča. Naknadno smo 20. 11. 2018 na sejo povabili še kabinet predsednika Vlade, Ministrstvo za zunanje zadeve, ki so se danes opravičili. Ker je tukaj danes prisotna tudi gospa ministrica, dajem besedo najprej gospe ministrici, dr. Aleksandri Pivec, ki jo prav tako lepo pozdravljam, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Gospa ministrica, beseda je vaša. Izvolite.
Aleksandra Pivec
Zahvaljujem se za besedo. Prav tako vse lepo pozdravljam!  Bi pa vendar prosila, da besedo najprej prevzame kolega Igor Mali iz Kabineta predsednika Vlade in da pove nekaj glede splošnega okvira, potem pa bom jaz glede kmetijske teme.  Hvala.
Najlepša hvala gospa ministrica.  Torej, potem dajem besedo mag. Igorju Mally, državnemu sekretarju za Evropske zadeve v kabinetu predsednika Vlade.  Mag. Mally, izvolite, beseda je vaša.
Igor Mally
Najlepša hvala gospod predsednik. Lep pozdrav še z moje strani vsem prisotnim!  Evropska komisija predstavlja predlog večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020, se pravi, konkretno 2021-2027. Gradivo imate pred seboj. Gre v bistvu za izhodišča za pogajanja v Svetu, se pravi, da izhodišča za pogajanja med državami članicami, kasneje pa gre dosje tudi v Evropski parlament, tradicionalno je pa celoten predlog nek temeljni okvir za financiranje vseh evropskih politik za to sedemletno finančno obdobje. Komisija je predlagala finančni okvir v višini tisoč 135 milijard evrov za sedemletno obdobje, kar pomeni okoli 1,11 % bruto nacionalnega dohodka EU27, kar je v bistvu realno primerljiv obseg, ki ga imamo zdaj v tej finančni perspektivi. Prišlo je pa do določenih sprememb. Opazno več sredstev se namenja tako imenovanim novim izzivom kot so notranja in zunanja varnost, digitalizacija, različne aspekti migracij, pa tudi bistveno več sredstev gre za socialne politike, raziskave, inovacije in pa predvsem tudi mobilnost mladih. Na drugi strani ob dejstvu, da se pričakuje tudi hkrati izstop ene od velikih držav članic iz Evropske unije, konkretno govorim o Brexitu.  Komisija predlaga zmanjšanje dveh največjih politik v Evropski uniji, kohezijske politike in pa skupne kmetijske politike. Konkretno predlaga 15 % zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko in pa 10 % zmanjšanje za kohezijo. Mogoče podrobnosti lahko predstavimo v nadaljevanju. Kar se tiče kmetijstva zelo v grobem, predlaga se 11 % zmanjšanje obsega neposrednih plačil in pa kar 28 % zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja. Na drugi strani, kar se tiče prihodkov, glede na to, da se Združeno kraljestvo umika oziroma poslavlja od Evropske unije je na mizi predlog, da se počasi ugasne to tekmovanje britanski rabat in da te države največje neto plačnice v pet letnem obdobju se jim popusti počasi pridejo na 0. Hkrati pa tudi Evropska komisija v bistvu že nekako tradicionalno predlaga tako imenovane nove vire, lastne vire, konkretno so na mizi trije novi lastni viri.  Glede časovnice in širšega okvira. Kot vedno do sedaj, največji fokus teh pogajanj je na Evropskem svetu. Pomeni, da se voditelji držav članic pogajajo o konkretnem paketu oziroma o konkretnih številkah. Tega do sedaj še nimamo. Prva prava, začetek praktično razprave o konkretnih številkah oziroma začetek pogajanj je predviden šele za ta Evropski svet decembra, ampak to je šele praktično začetek. Evropska komisija je sicer predlagala, ko je ta predlog dala na plano, da bi se pogajanja končala pred marcem oziroma pred evropskimi volitvami naslednje leto. Moram reči, da je to zelo ambiciozna časovnica, ki jo pa vsaj Slovenija zelo podpira. Žal pa vsaj v tej fazi smo med malo številčnimi državami, ki se zavzemajo za hiter dogovor. V naši skupini je, recimo, še Nemčija, Španija, pa mogoče še kakšna država. Drugi pa predvsem zaradi Brexit pogajanj ne pričakujejo oziroma nimajo velikega interesa zaključiti ta pogajanja. V kolikor se pogajanja ne zaključijo pred evropskimi volitvami, se pravi nekje do februarja, marca naslednje leto, lahko pričakujemo, da se bodo zaključila šele novembra ali decembra naslednje leto, se pravi 2019 v času finskega predsedovanja ali celo kasneje. Če pa se zaključijo v letu 2020 pa to zelo močno vpliva na programiranje, na sprejemanje ostalih dokumentov. Se pravi, pridemo do nekega zamika v pripravah.  Generalno kaj pomeni predlog za Slovenijo. Seveda za Slovenijo bosta kohezijska politika in pa skupna kmetijska politika še vedno ostali tisti primarni, najbolj pomembna dela evropskega proračuna. Na področju kohezijske politike se predlaga 3 milijarde evrov za Slovenijo, 3 milijarde 73 milijonov, kar predstavlja okoli 9 % zmanjšanje sredstev za kohezijo. To je ob dejstvu, da je, se pravi 9 % zmanjšanje, dejstvo, da se celotna kohezija zmanjšuje za 10 % in da nekatere, zlasti vzhodne države, izgubljajo tudi do 24 % je, bom rekel, za Slovenijo dober predlog ob vsem dejstvu, ki sem jih do sedaj navedel. Je pa treba posebej poudariti, da do tega predloga ni prišlo kar tako. Tako da na tem segmentu smo pred pripravo predloga komisije zelo veliko delali. Verjetno vam je tudi že znano oziroma vsaj v prejšnjem oziroma lani v prejšnjem mandatu oziroma tem sklicu je bilo tudi v Državnem zboru veliko govora   (nadaljevanje) o tem, kar se tiče kohezije izgubljamo v bistvu do ravni pod 2 milijard evrov. Na področju kmetijske politike se obseg normalno glede na celotne okoliščine prav tako za Slovenijo zmanjšuje. Sloveniji se namenja 1,66 milijarde evrov, kar pomeni 13 % zmanjšanje. Od tega 4 % zmanjšanje za neposredna plačila in pa 15 % zmanjšanje za razvoj podeželja. Na drugi strani bo pa Slovenija opravičena dovesti sredstva iz teh tako imenovanih novih politik oziroma novih izzivov, ki pa se povečujejo od Erazmusa, raziskav razvoja in podobno. Generalno gledano lahko že sedaj z zagotovostjo trdim, da je opravičeno pričakovati, da Slovenija bo še vedno ostala neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna. V kolikor pride do zamika pogajanj se pravi čez marec naslednje leto, potem se nam tudi naš položaj nekoliko v pogajanjih spremeni. Spreminja se tudi drugim državam članicam, ampak to še vedno pomeni, da bi morala ostati neto prejemnica sredstev. Pa še na koncu, generalni poudarki oziroma prioritete, ki jih imamo v pogajanjih. Ena od najpomembnejših prioritet je, da se pogajanja zaključijo čim prej. Ker nam je to tudi ne samo v nekem evropskem kontekstu, ampak tudi čisto finančnem kontekstu nam za Slovenijo to pomeni plus. Naklonjeni smo več sredstev za tako imenovane nove izzive zlasti Erazmus, se pravi, za mobilnost mladih in raziskave digitalizacije in podobno. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da se zmanjšujejo sredstva za kmetijstvo in pa kohezijsko politiko. Kar se tiče kohezijske politike tam bo v pogajanjih ključni izziv praktično ohraniti to, kar nam je sedaj predlagano, kar imamo ob mizi ob dejstvu, da se neto plačnice pritiskajo na še dodatno znižanje celotnega obsega večletnega finančnega okvira. Za večino neto plačnic je to, kar je na mizi sedaj s strani komisije bistveno preveč. Njihov največjih bom rekel v narekovajih »žrtev«, ki jo vidijo je še dodatno znižanje sredstev za kohezijo in kmetijstvo, zato bodo pogajanja na tem segmentu vsaj ohraniti to zelo pomembna. Kar se tiče kmetijstva oziroma razvoja podeželja ocenjujemo, da Kosija predlaga preveliko zmanjšanje sredstev. Podobno velja tudi za nacionalno ovojnico za Slovenijo. Kar nam je pa praktično nesprejemljivo pa je, da je tako drastično zmanjšanje sredstev predvsem za razvoj podeželja. To je pa v bistvu bistveno prevelik…  Še zadnji element - prihodki evropskega proračuna. Ključno je, da se čim več sredstev oziroma čim več prihodkov izhaja iz tako imenovanega BND vira se pravi iz vira bruto nacionalnega dohodka. Zagovarjamo ukinitev rabatov, ki nimajo nekega smisla iz izhoda Evropske unije. Kar se pa tiče novih virov pa smo do večine zadržani oziroma smo recimo pri predlogu za novi vir iz naslova reciklaže plastike vsaj zelo pripravljeni na neki končni dogovor. To je z moje strani. Eden širši okvir sem pa pripravljen seveda za razpravo.  Hvala.
Najlepša hvala za dodatna pojasnila državnemu sekretarju v Kabinetu predsednika Vlade, mag. Mally.  Gospa ministrica, sedaj boste pa vi bolj okvirno šli v kmetijski del.  Izvolite, beseda je vaša.
Aleksandra Pivec
Najlepša hvala za besedo še enkrat.  Ja, kot je povedal kolega Mali, je res predlog komisije v svojem prvem predlogu večletnega finančnega okvirja predvidel znatno znižanje sredstev za skupno kmetijsko politiko. Dejstvo je, da se znižuje tudi relativni delež za to politiko v proračunu Evropske unije, in sicer s sedanjih 37,6 % na 28,5 %, s čimer se pa tudi nadaljuje trend zmanjševanja iz preteklih dveh pogajanj. Dejstvo je, da to znižanje, kot je bilo tudi že povedano, za Slovenijo je prenizko in nikakor ne odraža ambicij, ki jih Slovenija na razvoju kmetijstva v prihodnje načrtuje. Znižanje - če še enkrat ponovim - v številkah za Slovenijo v tekočih cenah pomeni pri neposrednih plačilih 903 milijone, kar pomeni spremembo 3,9 % v primerjavi s sedanjo finančno perspektivo, in pa razvoj podeželja v tekočih cenah 715,7 milijona, kar znaša 15 % znižanje. Na področju vinogradništva, kjer gre prav tako za znižanje, gre za znesek 33,9 milijona ali zmanjšanje za 3,9 %. Je pa res, da ovojnica predvideva povečanje za izvajanje ukrepov čebelarskih programov, ki pa je edina izjema, kjer se sredstva SKP povečujejo, in to tudi posebej pozdravljamo, saj, kot veste, je Slovenija na tem področju peljala pomembne iniciative za nadaljnji razvoj tega področja. Tu gre pa za znesek 4,5 milijona ali spremembo zvišanja za 96,5 %. Se pravi, v skupnem deležu bi to v tekočih cenah znašalo 1,6 milijarde ali 9 % znižanje v skupnem delu.  Seveda predlog stališča za znižanje sredstev SKP v Sloveniji ocenjujemo kritično in se temu tudi upiramo. Najbrž spremljate, da smo tudi redno prisotni na vseh sejah Sveta Evropske unije in da smo od nastopa mandata izvedli tudi že ob vsaki seji bilateralna srečanja z obema komisarjema, to je s komisarjem za kmetijstvo in razvoj podeželja, gospodom Hoganom, kot tudi s komisarjem za ribištvo in pomorstvo, gospodom Velo, in seveda svoje kritične poglede in nasprotovanja temu znižanju tudi ob vsakokratnih srečanjih izrazili.  Kritični smo tudi do predloga komisije glede nadaljnjega poenotenja višine neposrednih plačil na hektar med državami članicami, kakor tudi do znižanja predvidene stopnje sofinanciranja, ki je predvsem izjemno visoko ali pa za nas previsoko, za regije v prehodu in za bolj razvite regije, kjer se v enem delu predvideva celo znižanje na 43 % stopnjo sofinanciranja, kar je v primerjavi s tekočo finančno perspektivo znatno znižanje in temu bomo prav gotovo tudi nadalje nasprotovali.  Prav tako je Slovenija med pobudnicami priprave skupne deklaracije, ki jo pripravljamo z več državami članicami in je v tem trenutku v postopku dogovarjanja in dopolnjevanja med ostalimi članicami, s katerimi bomo to nasprotovanje predvidoma na seji v mesecu januarju tudi še potrdili oziroma še enkrat izrazili v nekem okviru skupnih prizadevanj. To deklaracijo pripravljamo skupaj s Finsko, se ji pa pridružuje veliko število drugih članic. Jaz sem tudi na predvčerajšnjem zasedanju Sveta Evropske unije o tem govorila s predstavniki drugih držav, ki se načeloma z deklaracijo strinjajo, ampak, kot sem rekla, je še v vsebinskem dopolnjevanju in bo predvidoma do meseca decembra pripravljena, v januarju pa bi jo potem predstavili tudi na zasedanju Sveta Evropske unije.  Kar se tiče skupne ribiške politike, bo Slovenija iz tega naslova predvideno prejela sredstva v višini 21,9 milijonov evrov, kar znaša prav tako zmanjšanje za 3,5 % v tekočih cenah. Seveda se zavedamo dejstva kot je bilo tudi že omenjeno, da so tam pogajanja še precej v fazi dogovora oziroma še možnosti, da se na to vpliva. Mi seveda za to uporabljamo vse, se pravi, kar se za to da uporabiti, da dosežemo, da do tega vse predvidenega znižanja ne bi prišli, hkrati pa se zelo intenzivno pripravljamo na prihodnjo finančno perspektivo tudi v vsebinskem smislu, saj smo začeli z intenzivnimi pripravami resolucije nadaljnjega razvoja slovenskega kmetijstva za obdobje od 2020 do 2030, ki bo hkrati tudi podlaga za pripravo strategije, saj kot veste, bodo za prihodnjo finančno perspektivo države članice pripravljale svoje lastne strategije, se pravi, ne bomo več zgolj sledilci tistega kar bo pripravila Evropska komisija, ampak bomo za svoje področje pripravili lastno strategijo, ki bo potem tudi podlaga za pripravo ukrepov s katerimi bomo ta sredstva iz Evrope tudi v prihodnji finančni perspektivi črpali.  Toliko mogoče za uvod in v nadaljevanju še potem kakšna vprašanja.
Najlepša hvala za dodatna pojasnila glede kmetijskega dela v stališču Republike Slovenije torej do sporočila komisije. Sedaj bi prosil še morda predstavnico Ministrstvo za finance, morda še za kakšno pojasnilo iz vaše strani. Še kdo od vabljenih želi besedo? Ne želite. Najlepša hvala. Torej, sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov, poslancev in poslank Državnega zbora. Prvi se je prijavil kolega Doblekar.  Izvolite, imate besedo.
Spoštovani predstavniki Vlade, kolegi, kolegice, lep dober dan!  Poslušali smo in slišali, da bo za slovensko kmetijstvo namenjenega mnogo več denarja v naslednji finančni perspektivi. Zdaj, to je kar precej zaskrbljujoče. Zdaj… / oglašanje iz ozadja/ Prosim? Oziroma manj, ja. Se opravičujem. Manj. Tako da, nisem jaz nek težek strokovnjak na tem področju, mi smo tukaj poslanci, ampak kljub temu izhajam iz kmetijstva, tudi delal sem na kmetiji vso mladost. Jaz bi samo zelo na kratko postavil neko vprašanje oziroma predlagal, da se mogoče za lažja pogajalska izhodišča in sicer, povedali ste, da ste za intenziteto, za čebelarstvo, to je bila kar huda, to smo lahko sami spremljali, in je tukaj potem Slovenija tudi pridobila, bo pridobila več sredstev. Jaz sem mogoče mnenja, da če bi bili, če bi imeli takšno hudo intenziteto tudi na drugih področjih, da bi morda tudi tam lahko pridobili kaj več sredstev, ampak ne bom o tem špekuliral. Povedal bi še to oziroma vprašal, kako pa je z razvitostjo podeželja oziroma kmetij, kmetijstva, kmetijske dejavnosti, predvsem pa podeželja po ostalih državah Evropske unije. To imate sigurno kakšne podatke oziroma lahko naredite neko primerjavo, kajti jaz sem mnenja, kolikor sem jaz hodil, kolikor sem imel možnosti iti po podeželju, po ostalih predelih Evrope, moram reči, da lahko ugotovim, da je podeželje mnogo bolj razvito kot pri nas, vsaj kar se tiče tistih osnovnih zadev, infrastrukture in pa tudi ostalo. Če samo pogledamo te visokogorske kmetije ali pa, tudi manjše kmetije, pri nas moram reči, da nekatere večje kmetije so tudi bole za videti, ampak zunaj se mi zdi, da je podeželje in kmetijstvo mnogo bolj razvito in ne vem zakaj bi morali mi potem pridobiti oziroma nam pripada toliko manj sredstev. Jaz mislim, da se boste tukaj dobro še izpogajali oziroma da boste ta stališča, ki smo jih sedaj slišali oziroma imamo tudi predstavljena v gradivu res dobro pojasnili organom iz Evrope in da bodo imeli malo več posluha za slovensko kmetijstvo. Jaz mislim, da se kar ne moremo mi primerjati z ostalimi deli Evrope. Ne vem zakaj bi potem mi toliko manj sredstev dobili, kar je res zelo zaskrbljujoče. Že tako vemo, da šepamo na vseh mogočih področjih in vsaj do sedaj, takrat ko se je ta vlada formirala na zaslišanjih in tako naprej, veste, da smo imeli ogromno želja, ogromno pobud. Bilo je tudi ogromno obljubljenega kaj vse bomo pa sedaj naredili, da bo nekako več posluha za to branžo in za razvoj podeželja in nasploh kmetijstva, ampak glede na to, kar sedaj vidimo in slišimo se nam slabo piše. tako da sem kar malo zaskrbljen. In upam in želim, da boste izkoristili vse atribute, ki jih imate na voljo, in upam, da tudi z našo pomočjo, se pravi, s poslanci da bomo poskušali prepričati tiste, ki delijo sredstva, da bomo deležni nekaj več, kar bo dobro za celotno Slovenijo in za razvoj našega kmetijstva in podeželja. Toliko. Hvala lepa.
Najlepša hvala, gospod Doblekar. Želi še kdo besedo? Gospod Koražija je prijavljen. Izvolite, gospod Koražija.
Najlepša hvala za besedo. Jaz imam eno vprašanje. Glede na to, da bo Slovenija v kratkem prevzela predsedovanje EU. Ali imamo tu kakšno boljšo pozicijo za pogajanje oziroma smo tudi bolj vključeni v te pogajalske projekte oziroma načrte? Hvala.
Kolegica Nina Maurovič tudi vi ste prijavljeni. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav! Pogovarjamo se o finančni perspektivi, ki je pred nami, hkrati pa menim, da bi bilo treba bolj daljnoročno začeti razmišljati, ne samo gasiti te požare, ki so pred nami, ampak se pravzaprav ukvarjati s 5, 10 leti, ki prihajajo. Jaz kmeta vidim kot podjetnika, kar tudi so, pravzaprav so izjemni podjetniki in hkrati še strokovnjaki na svojem področju. V letih, ko sem pripravljala kmetijsko oddajo, sem se tudi ogromno z njimi srečevala in pogovarjala in moram reči, da malo se pa v primerjavi s podjetniki vseeno nisem mogla znebiti vtisa, da zelo veliko upov in načrtov vedno polagajo v črpanje sredstev in tudi delujejo zelo v odvisnosti od sredstev, ki so jim na razpolago. Res sem vsa leta upala, da se bo ta njihov / nerazumljivo/ malenkost spremenil. Verjetno pa tukaj veliko vlogo odigra tudi država. Se pravi, kako razmišljati in jih pripraviti na to in opolnomočiti, da bodo bolj samozadostni in da bodo manj skozi leta vkalkulirali v svoje poslovanje vedno ta finančna sredstva. Je res velika škoda, da se nam zmanjšujejo, ampak verjetno v prihodnosti se še bodo. In kaj se bo zgodilo, ko enkrat Slovenija ne bo več neto prejemnica, kar verjetno tudi večno ne bo. Torej, mene malo bolj daljnoročno zadeva zanima, kako razmišljamo v globalu za naslednjih 10, 15 let, kako te kmete zapeljati na eno drugo pot. Mislim pa, da imamo in sposobne ljudi in zemljo in resurse in da so neke možnosti drugačnega kmetovanja, inovativnega kmetovanja. V končni fazi tudi sredstva, ki so namenjena sedaj za te neke nove izzive in so večja, tudi nakazujejo, mislim da, neko novo smer v kmetijstvu. Mene zanima predvsem to. Hvala.
Najlepša hvala, kolegica Nini Maurovič.  Prijavljen je še drug podpredsednik, to je Jani Ivanuša.   (nadaljevanje) Tudi vi imate besedo, kolega Ivanuša, izvolite.
Hvala lepa. Lep pozdrav naši ministrici in njenemu osebju ter vsem prisotnim! Jaz bi postavil eno vprašanje. Sicer imamo zdaj številke, približno so te zdaj okvirne, kajne, tako kot ste izpostavili, me pa zanima, recimo - seveda je to odvisno od vseh teh pogajanj, ki bodo sledila, pravite, decembra ali pred volitvami ali pa pozneje, tega zdaj ne vemo -, v bistvu vemo, da gre tu za zmanjšanje pri kohezijski politiki minus 9 % in pri skupni kmetijski politiki minus 13 %. Mene pa zanima zdaj, ali je stališče, da se to zagovarja, ali lahko v teh številkah še pademo na pogajanjih. To me zanima, to je sicer težko vprašanje, ampak lahko se zgodi, da ne bo ne 9 pa ne minus 13, ampak bo lahko še več.  Hvala lepa za odgovor.
Najlepša hvala tudi za vaš del, za vaš prispevek, kolega Ivanuša. Ker ni več prijavljenih, bom še sam na koncu dodal nekaj svojih razmišljanj. Torej, če pogledamo naslednjo evropsko perspektivo - sam bom nekako razpravljal v smeri tega, kar sem ponavljal, lahko rečemo, skozi vse prejšnje mandate v Državnem zboru -, nekako sem zasledil naše kritične točke, iz katerih mi predvsem sredstev, ki so na voljo, ne moremo črpati optimalno. Imamo nekaj domačih nalog, ki jih moramo pred tem opraviti. Mi smo imeli pred nekaj dnevi temo glede črpanja sredstev, jaz bi rekel, temo glede tehnikalij pri črpanju sredstev, ki so tiste kritične točke, zaradi katerih mi ne moremo optimizirati tega črpanja iz različnih programov. Žalostno je, da članice, ki so vstopile za nami v Evropsko unijo, recimo, jaz sem spremljal hrvaški del, moram priznati, samo v Bruslju imajo Hrvati pet velikih lobističnih pisarn, večinoma so tam zaposleni mladi ljudje, ki so študirali in se šolali v tujini. Slovenija torej ima kronično pomanjkanje ambicioznosti, na vseh politikah. Jaz sem največkrat o tem govoril na Odboru za gospodarstvo, zato ker nekako imam nalogo, da se ukvarjam predvsem s kompletno tehnologijo četrte industrijske revolucije in vsemi projekti, ki nastajajo, tudi v okviru projekta Erasmus, predvsem pa izobraževalnega dela in pa predvsem visoko tehnološkega, jaz bi temu rekel, fundusa, o katerem govorimo, to je Obzorje 2020, program za raziskave in inovacije. Evropa lahko preživi samo s svojo tehnološko superiornostjo, pred Ameriko, pred Kitajsko, in četrta industrijska revolucija je po vsej verjetnosti za Evropo največje upanje, prvič zaradi tega, da ohranimo socialne pravice, ki smo jih pridobili tekom razvoja, drugič, da visoke tehnologije v 21. stoletju pomenijo, kdor bo obvladoval visoke tehnologije in tehnološke procese, bo vodil svet. Ne bodo ga več vodili tisti, ki imajo v sebi velika naravna bogastva, tu imam v mislih predvsem naftne derivate, tudi ostale plemenite kovine, ki so bile del sveta, kjer je šlo za množično izkoriščanje. Ampak danes imamo lahko v vidiku predvsem tudi velike plemenite cilje: prvič, da ljudi ne izkoriščamo, da so ljudje pravilno, pošteno plačani, da Evropa tudi kot socialni projekt vzdrži, in vse to omogočajo danes visoke tehnologije, tudi v kmetijstvu. Predvsem manjše onesnaževanje okolja, govorim seveda o zgodbah pesticidov in vsega ostalega, ohranjanje naravnih rezervatov, območij, ki smo jih tudi že zavarovali, govorim o Naturi 2000. Govorim seveda tudi o tehnologijah, ki sem jih videval v zadnjih dveh, treh letih v številnih laboratorijih, tudi v Sloveniji, govorim o novem sistemu, recimo, tega »špricanja«, jaz bi temu rekel, z robotiko, z droni, opozarjanje, recimo, tudi na določene zadeve, ki se dogajajo na področju žitaric, kjer imamo izredno slabo samooskrbo, kjer nam tehnologija lahko omogoča selektivno delo tudi na tem področju, kjer ugotavljajo posebni spekter kamere, recimo, bolni del žitaric, ki ga lahko nekako obvladujete, in tako naprej.   Torej tudi na področju, ko smo bili na sestanku in tudi na srečanju na Zavodu za gozdove, ste lahko ugotovili posebna aerostikanje s spektografijo, kjer ugotavljajo, tam kjer imamo recimo določene probleme z gozdovi, to so bolezni, ki trenutno nastajajo. Govorili smo predvsem o lubadarjih, itn. Torej danes nam tehnološki preboj lahko omogoča marsikaj, obvladovanje, tudi tam kjer imamo manj ljudi, manj izobraženih ljudi in seveda Slovenija mora strmeti tudi na kmetijstvo k hitremu prilagajanju. Največji problem vsega tega, te nove kohezije lahko razumemo izstop Velike Britanije, Združenega kraljestva, da je to en velik del, ena ustanovnih članic in kot vidimo, to poteka zelo počasi. To je njihov odločen korak, kar so tudi tolkli po vseh medparlamentarnih konferencah kjer sem zasledoval, trenutno bi lahko rekel, da so snedli besedo, delajo vse, da ne bi šli ven iz Evrope, razen če jih obljubimo, torej skupni evropski trg od katerega so živeli, špekulirali, kjer je London city rastel iz minute v minute, ure in uro in lahko rečemo, če je kdo najboljše izkoristil, brez kakršnekoli realne proizvodnje, brez kakršnekoli realne, jaz bi temu rekel, tudi konkurenčna prednost je bila to Velika Britanija. Večinoma so živeli na špekulaciji, na špekulativnih trgih in danes se jim njihov svet iz kart podira in tega se zavedajo. Bil sem pred nekaj mesecu v Hamburgu, v Frankfurtu, številna britanska podjetja prihajajo v Frankfurt, tudi v Hamburg, ki je eden najbogatejših delov v Nemčiji in zgodba bo zelo zanimiva. Tisto kar pa je problem Slovenije v tem trenutku pa je, ali katere domače naloge moramo narediti preden stopimo v novo evropsko politiko. Jaz prihajam iz podeželja, tako kot tudi ministrica, marsikdo od poslancev in poslank. Znižanje Evropskega sofinanciranja in podeželskih politik, je problem. Mi bomo odprli tudi tukaj na tem oboru kar nekaj tem zato, da se spopademo z različnimi težavami slovenskega podeželja. Glede centralizacije te države, ki je bila velika v zadnjih letih. To lahko opazite, mislim da tisti, ki ste se danes zjutraj peljali v Ljubljano, to je nenormalno, polovica ali pa ena tretjina teh ljudi bi lahko delala na podeželju, lahko bi delala v nekih regijah, če bi bile ustanovljene in danes bi imeli manj stroškov za prevoz, manj onesnaževanja okolja in manjšo gnečo tukaj v Ljubljani. Na to sem večkrat opozarjal. Mislim, da pred tem, preden zavzamemo ostra stališča predvsem do razvoja podeželja, kjer potrebujemo dodatni denar, mi zaostajamo predvsem z državami s katerimi bi se radi primerjali. Recimo, slovensko podeželje napram Avstriji ima velike zaostanke. Mogoče proti Madžarski ne, proti hrvaški imamo še kar neko prednost, glede na Avstrijo pa, če pogledam en del južne avstrijske vinske ceste ali pa našega dela, je to razlika kot med severno in južno Korejo. Dobesedno. Zdaj pa je vprašanje, večkrat odpiram ali bomo tukaj naredili nek resen korak naprej, ne evolucijo nečesa kar je zelo slabo, ampak revolucijo na tem področju. Govorim o mladih kmetih, zakaj ne prevzemajo toliko kmetij. Poglejte, ker prvo vprašanje je, zakaj ne dobijo zemlje. Kaj bomo naredili s skladom kmetijskih zemljišč? Ali bo to še vedno nek parasklad, državni, odtujen od realnih potreb slovenskega kmetijstva ali bomo tukaj naredili korak naprej. Ali bomo še naprej financirali turbo kapitalistične kmete ali bomo skrbeli tudi za manjše kmete, ki se borijo z dvema, tremi hektarji nekje v slovenskih Halozah, Slovenskih Goricah, mogoče tudi Beli Krajini in vse ostalo na težko obdelovalnih področjih, je v Sloveniji, večji si več subvencij dobiš - že tako imajo vse - več subvencij dobiš, še več ostalih ukrepov evropske in slovenske kmetijske politike dodanih, in ravno tam kjer imamo žitarico Slovenije in jim je na koncu vseeno koliko bodo ta žita rasla, kako kvalitetna semena bodo imeli, koliko bo prirast žit. In zaradi tega nam žita padajo v Sloveniji. Poglejte, žit ne more nekdo v Slovenskih Goricah ali pa v Halozah gojiti na tisti strmini, navadno na neki ravninski zemlji. In tukaj imamo prve probleme, ki nastopijo.  Potem naslednji problem je, in to je moja polemika kot predstavniki Vlade, ali ima Vlada ambiciozno politiko, da končno rabimo še samo tretji ustavni zakon glede slovenskih pokrajin. Ali gremo v smer političnega kupčkanja, če ne bo slovenskih pokrajin, mi že s te perspektive nismo mogli črpati evropskih sredstev. Tu ni problem samo nekih ekip v Vladi, ampak pred tem ni bila upravna naloga narejena in mi nujno potrebujemo. Poglejte, Evropa regij je največji projekt Evrope v prihodnosti. Eno je tista konkurenčnost evropska, o kateri govorim s tehnologijami. Prvič, izobraževanje. Kot vidite dve najbolj ključni področji sta Erazmus in ključno področje je Obzorje 2020, kasneje novi program, kje je že sedaj bilo s približno 80 milijard evrov denarja, mislim, da že te perspektive še okoli 30 milijard na voljo in kjer se Slovenija mora pripraviti na ta program. Erazmus in tudi socialni sklad Evrope pa vidim v tem, da preobrazimo ljudi. Mi rabimo številne projekte s katerimi mlade ljudi, ki so danes izobraženi, moramo jih prekvalificirati. Imamo strukturno brezposelnost v Sloveniji, veliko, številne ljudi, tudi na področju šolske politike moramo narediti nekaj korakov naprej zato, da si pripravimo, jaz bi temu rekel podstat za kvalitetno črpanje za nove perspektive. Eno je tisto, kar se strinjam z mag. Mallyem, da bomo ostri, da se zavedamo svojih nekih, jaz bi temu rekel prednosti, po drugi strani pa pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti so podeželske politike, predvsem tisti majhni kmetovalci, ki ne dobijo kjerkoli hočejo nastopiti za kakršenkoli evropski projekt. Poglejte, nikjer ne pridejo zraven dobesedno. Ko sem bil pred leti v Švici, lahko rečem v najbolj razvitem delu Švice je ob cesti stala tudi deste litrska tista posoda z mlekom, ne dvajset litrov, ampak deset litrov. In ko sem vprašal, so rekli, poglejte, vsak kmet, tudi tisti, ki deset litrov mleka pridela in ga združi je za nas pomemben. Prvič, ker gre, ko smo govorili na več sejah za krajino zato, do ohranimo krajino, slovensko krajino, da je poseljena, da je obdelovana. In tudi ta vidik moramo gledati, ne samo ekonomski v slovenskem kmetijstvu. Torej, vsi so pomembni, tako kot smo govorili v sadjarstvu, problemi s sadjarji, problemi z vinarji. Prihajamo tudi na skupen pogled na slovensko kmetijsko politiko, sofinancirano seveda iz različnih evropskih skladov. In tukaj vidim jaz pomoč, predvsem tistim manjših kmetovalcev.  Druga zadeva je seveda starostna struktura, o katerih največkrat govorimo, slovenskega kmeta, 57 let. Kako digitalizirati slovensko podeželje? Kolega evropski poslanec iz ljudske stranke mislim, da zelo dobro govori o tem, tudi večkrat sem sam predaval, ampak poglejte. Na žalost struktura kmetov 57 let bo težavna zaradi digitalizacije za preizobraževanje, za izobraževanje v tem smislu. Torej, bomo potrebovali veliko pomoč in predvsem prevzemnikom mladim kmetom, ki bodo prevzemniki kmetij, jim moramo dati manevrski prostor. Ne samo, da jim damo tisto subvencijo 40 tisoč evrov, 50 tisoč evrov, se opravičujem, če podatek ni točen, ampak pred tem jim moramo, 40 tisoč, pred tem poglejte si ti ne upajo vzeti. Na kmetiji, ki ima 3 hektarje noben si ne bo vzel 40 tisoč evrov subvencije, da bo naredil ne ekonomski preboj. Morda nekateri z nekimi tržnimi nišami. Ampak mi ne moremo samo na tržnih nišah živeti v slovenskem kmetijstvu. Slovenija je zelo raznolika, različna je, vse pokrajine so različne. Jaz mislim, da prvo potrebujemo konstituiranje pokrajin, prva naloga. Druga naloga je velika reforma Sklada kmetijskih zemljišč. Mislim, da ljudje, ki bodo delali na pokrajinah ali pa na upravnih enotah, ki se bodo ukvarjali z razdeljevanjem zemlje, prodajo zemlje, ti ljudje potrebujejo lastninsko zemljo poglejte nazaj. Problemi slovenskega kmetijstva morajo iti v obratni smeri kot je šlo kmetijstvo zadnjih 70 let. Tam je šlo za uničevanje kmeta, selitev številnih kmetov, ki so propadli, dobesedno v mesta, v večja mesta, manjša mesta, sedaj moramo ta korak narediti nazaj na podeželje. In če želimo to ohraniti potrebujemo slovensko domačo nalogo, ki jo moramo pred tem opraviti, potem bo seveda v tem procesu tudi naša stališča nekako obdržati, ki ste jih danes omenili. In potem, poglejte, ko bomo mi imeli to domačo nalogo narejeno, potem z naslednjo perspektivo upam, da ne bomo ponavljali vedno enih in istih napak. Torej, imamo neka stališča, po drugi strani pa v tej naši politiki nimamo domačih nalog narejenih. In ker nimamo domačih nalog narejenih mi sploh ne vemo kaj potrebujemo. In nimamo jasnega cilja, kje se vidimo čez 10 let tudi na področju slovenskega kmetijstva. Tako je nek moj pogled na ta del, ker se mi zdi kritično, ker sedaj sta dve leti še tista, da te domače naloge naredimo. To je predvsem namenjeno Vladi, in potem seveda peljati naprej razvoj podeželja, digitalizacijo tudi na podeželju in vse ostale, jaz bi rekel,   (nadaljevanje) vse ostale politike, ki se morajo temu prilagajati. Kmetijstvo, kvalitetna hrana, blagovne znamke naše slovenske hrane, to so po moje ključne zadeve in tu so ključne šibke točke slovenskih kmetijskih produktov in storitev na področju Evropske unije. Mi imamo problem, da nimamo kompletnih verig, ne v gozdarstvu, ne v sadjarstvu, ne v slovenskih vinih, in tu je problem. Ne nazadnje, ko govorite o medu, glejte, mi smo tudi velika uvoznica meda. Slovenija, ki ima zaščiteno kranjsko čebelo, Slovenija, lahko rečemo, v kateri je živel Filip Terč, ki je bil oče evropske in svetovne apiterapije, je velika uvoznica nekvalitetnega meda, nekvalitetnih vin, glejte, slabih produktov ostalih velikih kmetijskih članic Evropske unije. To je nesprejemljivo. Mi moramo iti v butične zgodbe, v visoko kvaliteto in visoka kvaliteta mora biti seveda zaznamovana z blagovno znamko Made in Slovenia in z ostalimi dodatki, ki nas peljejo v višje ali pa visoke cenovne razrede na področjih in trgih Evropske unije. Najlepša hvala. Želi še kdo od kolegov in kolegic kaj dodati k razpravi? Ker ne, zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem naslednji predlog. Še pred tem morda kakšen zaključek, gospa ministrica, želite besedo? / oglašanje v ozadju/ Izvolite, nekaj vprašanj, mislim, je bilo še odprtih.
Aleksandra Pivec
Ja, bi mogoče poskušala kratko odgovoriti, ker mislim, da vsa vprašanja gredo v isto smer. In me res veseli, da v njih čutite našo skupno skrb za to, da izborimo najboljše, kar je možno, za nadaljnji razvoj slovenskega kmetijstva, tako v smislu finančnih spodbud, za katere si prizadevamo, da se ne znižajo v zdajšnjem predvidenem okviru, kakor tudi vsebinsko. Res bom poskušala kratko iti skozi vsa vprašanja. Za razvoj podeželja je predvideno znižanje sredstev za vse države, se pa seveda ta razlika v razvitosti v posameznih državah potem uravnava ali nekako upošteva pri razdelitvi med obema stebroma. Se pravi, določene države imajo razmerje 50-50, recimo, kot Slovenija, približno za prvi in drugi steber, medtem ko gre to razmerje celo do 80-20 za tiste z bolj razvitim podeželjem. Kar se tiče podpor, ki se preračunajo na hektar, se Slovenija nahaja na drugem mestu med evropskimi državami, takoj za Malto. Tako se to manjšo razvitost slovenskega podeželja potem skozi to tudi finančno uravnava.  Kar se tiče naše ambicioznosti, se pravi, moči, absorbcijske sposobnosti za črpanje. Jaz sem prepričana, da mi črpamo sredstva vsaj na kmetijskem delu dobro, kar ne pomeni, da nimamo določenih težav na kakšnih področjih, ki pa jih seveda skušamo sproti in zelo intenzivno odpravljati. Sploh v zadnjem preteklem obdobju dveh mesecev smo izjemno intenzivirali delo na področju črpanja sredstev. Če spremljate, smo naredili kar nekaj korakov, pripravili akcijski načrt, da bomo, po mojem prepričanju, že zdaj relativno dobro črpanje na programih razvoja podeželja še izboljšali. Je pa seveda manjši zaostanek pri programih, ki se črpajo iz ovojnice oziroma iz sklada za ribiški razvoj, in tudi tu smo že vse možne korake oziroma aktivnosti naredili, da tudi v tem delu ta sredstva čim bolje počrpamo. Mislim, da vsaj kar se tiče našega sektorja, pri ambicioznosti nimamo nobenih težav, da se res tega dobro lotevamo in smo pri tem tudi učinkoviti.  Kar se tiče načrtovanja za naprej. Mi pripravljamo resolucije za obdobje desetih let in tudi načrtujemo izjemno ciljno usmerjeno pripravo ukrepov. Kar pomeni, da smo se zadeve lotili na način, da si bomo zadali najprej cilje, kje želimo videti slovensko kmetijstvo čez deset let, se pravi, v letu 2030, in bomo nato z ukrepi poskušali usmerjati jih v to, da te cilje čim bolj učinkovito tudi dosegamo. Jaz se strinjam z večino izhodišč, ki jih je gospod predsednik omenil. Kar se tiče industrijske revolucije, kar se tiče visokih tehnologij tudi v kmetijstvu, tudi na tem področju je načrtovano na ravni EU visoko dvig sredstev namenjenih za to, in sicer iz 4,2 milijardi na 10 milijard evrov za sodobne tehnološke postopke, za inovacije v kmetijstvu. Najbrž pa nam je vse jasno, da ta korak ni lahek, da zahteva velike spremembe v razmišljanju in sploh glede na to, da slovenski kmetijski sektor je izrazito tradicionalen, družinsko naravnano kmetijstvo zagotovo tu ni pričakovati, da bo ta prehod hiter in da bo lahek. Se pa strinjam popolnoma, da je v to smer treba načrtovati in tudi naša struktura razmišljanja za prihodno strategijo je usmerjena v to smer.  Kar se tiče predsedovanja, seveda se začenjajo tudi priprave na predsedovanja, predvsem v tem delu, kjer gre za možnost vplivanja na oziroma pogajalska izhodišča. Nekih prednosti, seveda, mi v tem pogledu nimamo. Tudi večina pogajanj se bo zaključila pred predsedovanjem. Prav gotovo pa takrat je naša priložnost, da izpostavljamo specifična vprašanja, ki so pomembna za nas in da na ta način tudi vplivamo na preusmerjanje se pravi na pozornost na Slovenijo. Mogoče toliko. Če nisem komu odgovorila, jaz sem poskušala… Ali je možno še nadaljnje znižanje sredstev? Je bilo to? / oglašanje iz klopi/ Jaz seveda mislim, da ni pričakovati, da bi prišlo še do nadaljnjega znižanja sredstev, vsaj v našem delu ne. Glede na prizadevanja, ki trenutno obstajajo na področju vseh držav, ki izražajo svoje nestrinjanje s tem znižanjem za skupno kmetijsko politiko. In tukaj predvsem računamo tudi na pomoč velikih držav, predvsem Francije, Nemčije, ki se prav tako seveda s tem predvidenim znižanjem ne strinjajo in so tudi njihova prizadevanja za to da se ta razkorak med zdajšnjo in prihodno finančno perspektivo zmanjša. Kot sem rekla, smo pa tudi v pripravi deklaracije s katero bomo skušali povezati čim več držav, ki bo temu znižanju nasprotovala. Mogoče gospod Mally tukaj kaj dopolni, da gre tukaj pričakovati.
Igor Mally
Jaz mislim, ministrica, da ste povzeli prav korektno. Dejstvo je, da gre za pogajanja. tako, da končni izkupiček je vedno nepredvidljiv.  Kar se tiče kmetijstva imamo ene države, ki, recimo, bi želele prvi steber SKP(?) ukiniti, neposredna plačila. Imamo druge države, ki v bistvu bazirajo pogajanja na tam. Tako da ne moremo sedajle z gotovostjo reči, da bo izkupiček tak, kot je sedajle na mizi. Do nekih sprememb bo prišlo. Vsaj kar se kmetijstva tiče jaz osebno mislim, da nižje, bistveno nižje kot je trenutno predlagano ni za pričakovati, da bo šlo. Ampak še enkrat, gre za pogajanja. Hvala.
Najlepša hvala, tudi še enkrat ministrici in državnemu sekretarju za nekaj odgovorov.  Zaključujem torej današnjo razpravo.  Na glasovanje dajem naslednji predlog, mnenje: »Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira predlog stališča Republike Slovenije do sporočila komisije, sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti večletni finančni okvir za obdobje 2021 do 2027, EPA 223-VIII, EU-898, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Želi kdo od kolegic in kolegov obrazložiti svoj glas? Ne želi. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (1 član.)  Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Določiti moramo še poročevalca na seji Odbora za zadeve Evropske unije. Tu imamo dva člana. Člana sta dr. Darij Krajčič in Boris Doblekar. Kolega Boris Doblekar je danes tukaj. Boste vi poročali na seji Evropske unije? Najlepša hvala. Poročevalec na Odboru za zadeve Evropske unije bo kolega Boris Doblekar.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 3. sejo odbora.  Vsem vabljenim se zahvaljujem za udeležbo in razpravo ter vam želim lep in uspešen dan. Najlepša hvala.