Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 16. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jelka Godec, Tomaž Lisec, dr. Matej Tržan Vatovec, dr. Franc Trček, Nataša Sukič, Iva Dimic, mag. Matej Tonin, Jernej Vrtovec od 18. ure dalje, Ferenc Horváth in Žan Mahnič.

Na sejo so vabljeni predstavniki Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 16. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 4. decembra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 57 poslancev in poslank in vsi smo glasovali za ta dnevni red.

(Za je glasovalo 57.) (Proti nihče.)

S tem ugotavljam, da je dnevni red 16. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU, PRVA OBRAVNAVA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 24 poslank in poslancem s prvopodpisanim Danijelom Krivcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja mag. Karmen Furman.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani gostje, spoštovani kolegice in kolegi!

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke tudi po volitvah nismo pozabili na stisko upokojencev. V parlamentarni postopek smo vložili predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim se predlaga dvig odmernega odstotka in usklajevanje pokojnin glede na gospodarsko rast, povišanje minimalne pokojnine za starostno in invalidsko pokojnino ter sistemska ureditev letnega dodatka v dveh različnih višinah, ki pa ne bo odvisna od vsakokratnega sprejemanja zakona o izvrševanju proračunov. S predlaganim zakonom rešujemo stisko upokojencev, ki so bili s strani vlade v zadnjih letih pozabljeni. Dejstvo je, da se slovenski pokojninski sistem že vrsto let srečuje s težavami, posledice katerih najhuje občutijo prav upokojenci. Tako danes velik delež upokojencev prejema pokojnino, ki je pod pragom revščine, njihov socialni status pa se iz leta v leto slabša, in to ne glede na dejstvo, da imamo že nekaj let v državi konstantno gospodarsko rast. V obdobju, ko je vlado vodila Slovenska demokratska stranka in smo imeli gospodarsko rast, so upokojenci slednje občutili tudi v svojih žepih. To je naša zaveza tudi za naprej, zato smo v stranki pripravili predloge sprememb veljavne zakonodaje, s katerim se bo izboljšal finančni in socialni status upokojencev.

Po predlogu danes obravnavane novele bi se postopoma zvišal odstotek za odmero pokojnine vsem zavarovancem, ki se še bodo upokojili in imajo odmerni odstotek za polno delovno dobo 40 let manjši od 63 %. Predlagana redna uskladitev pokojnin predstavlja dodatno zakonsko varovalko, in sicer da uskladitev, ki jo zakon že ureja, ne more biti nižja od 1 % v primeru gospodarske rasti preteklega leta za več kot 3 % oziroma nižja od 1,5 % v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot 4 % ter nižja od 2 % v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot 5 %. Predlagamo uzakonitev stalnega letnega dodatka v dveh višinah. Znesek 80 % najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo bi se izplačal kot letni dodatek vsem upokojencem, ki prejemajo nižjo pokojnino, kot je višina najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Znesek 50 % najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo pa bi se izplačal kot letni dodatek tistim upokojencem, ki prejemajo višjo pokojnino, kot znaša najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo. Takšna ureditev odpravlja negotovost, saj bodo na ta način upokojenci natančno vedeli, kakšen dodatek lahko pričakujejo, ta pa ne bo vsako leto predmet političnega merjenja moči. Ker pa danes na žalost ne moremo niti mimo dejstva, da številni upokojenci prejemajo nižjo pokojnino, kot je po novem določen minimalni mesečni znesek kot tisti minimum za preživetje ene osebe, se z obravnavano novelo predlaga, da se najnižja starostna ali invalidska pokojnina zviša na nivo tega minimalnega osebnega dohodka.

V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da upokojenci predstavljajo pomemben del naše družbe. Glede na vse vaše predvolilne izjave, spoštovane kolegice in kolegi iz koalicije, in glede na vsebino sklenjene koalicijske pogodbe, ki ste jo podpisali, bi predlagane rešitve danes morale uživati tudi vašo podporo ali vsaj zadostno večino za njihovo sprejetje. Dejstvo je, da upokojenci ne potrebujejo nekih izrednih strategij, raznih belih knjig. Potrebujejo pa dostojno pokojnino, s katero bodo lahko plačevali svoje položnice in hrano za preživetje. In prav je, da se danes pri vašem odločanju presežejo strankarski in politični interesi, da imamo pri sprejemanju odločitev v mislih predvsem zgodbe ljudi, ki po več letih trdnega in poštenega dela ter plačevanja prispevkov danes žal živijo na robu preživetja. Odgovorni smo za te ljudi in odgovornost je na vseh nas, ki smo tukaj v službi ljudi, da najdemo prave rešitve. Zato v Slovenski demokratski stranki pri sprejemanju predlaganih sprememb obravnavane zakonodaje danes prosimo za vašo podporo. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade Tilnu Božiču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Izvoli.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanke, poslanci, hvala za besedo.

Vlada je preučila navedbe in utemeljitve predloga novele ZPIZ-2H, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Krivcem. Vlada vsebine predloga zakona ne podpira, kar pa ne velja za cilje, ki jih zasleduje predloženi zakon. Rešitve, ki bodo urejale navedeno problematiko, bo pripravila Vlada in jih vključila v prihodnje spremembe pokojninske zakonodaje na celovitejši in enakopravnejši način, pri čemer jih bo predhodno uskladila tako znotraj koalicija kot tudi socialnimi partnerji. To lahko pričakujete v prvi polovici prihodnjega leta. Vlada v mnenju uvodoma meni, da predlagane rešitve niso ustrezne, saj ne upoštevajo temeljnih načel pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter vzpostavljajo nesistemske rešitve. Dvig odmernega odstotka zgolj v primeru upokojitve s 40 leti pokojninske dobe ni ustrezen in je nestimulativen. Nesorazmerno bi se namreč povečalo vrednotenje 40 let pokojninske dober, in sicer kar za 4 %, medtem ko je vsako leto nad 15 let vrednoteno v višini 1,25 %, izboljšal pa bi se zgolj socialni položaj tistih posameznikov, ki se upokojujejo s 40 leti pokojninske dobe, torej kategorije, ki jo ne nazadnje že varuje institut zagotovljene višine pokojnine v višini trenutno 516 evrov. Vsem ostalim kategorijam, ki so delale morda le malenkost krajše obdobje, lahko tudi 39 let, pa tak predlog ne prinese izboljšanja. Predlog o dvigu najnižje pokojnine v višini 392,75 evrov ne upošteva temeljnega načela pokojninskega sistema, da je pokojnina odvisna od dosežene pokojninske dobe. Prav tako neutemeljeno ruši razmerja med prejemniki pokojnine, saj enači zavarovance, ki so se upokojili s pokojninsko dobo 15 let ter zavarovance, ki so dopolnili 32 let pokojninske dobe. Predlagana rešitev je torej z vidika nadaljnjega dela nestimulativna, z vidika zavarovancev, ki so delali daljše obdobje, pa nepravična, saj se dolžina plačevanja prispevkov v njihovem primeru ne bi odrazila v višini pokojnine. Sistem pokojninskega zavarovanja vpeljuje uravnilovko, ki za ta sistem ni primerna in tudi ne značilna, še posebej ne v takšni meri. Ureditev, ki bi jo ZPIZ-2 določala tudi višino letnega dodatka v našem mnenju ni ustrezna. Znesek letnega dodatka ni bil nikoli zakonsko opredeljen, temveč je bilo njegovo izplačilo ter tudi višina vedno vezana na finančne zmožnosti bodisi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodisi državnega proračuna. Vlada meni, da je trenutna ureditev načina določanja višine letnega dodatka ustreznejša kot pa fiksna določitev zneska v ZPIZ-2. Z določitvijo več razredov se lahko v večji meri upošteva socialni položaj posameznikov, s čimer se tudi ustrezneje sledi trenutnemu namenu, ki ga ta pravica v zadnjem obdobju zasleduje.

Glede predloga za določitev uskladitve pokojnin z gospodarsko rastjo Vlada Republike Slovenije meni, da je sedanja ureditev ustreznejša in da se gospodarska rast posredno že upošteva pri uskladitvah pokojnin, in sicer skozi formulo, ki predvideva usklajevanje tudi v odvisnosti od rasti plač. Vlada nazadnje ugotavlja, da predlog zakona ne vsebuje ustrezne presoje finančnih posledic, ki pa bodo glede na predlagane rešitve za državni proračun brez dvoma nastale.

Kot rečeno že uvodoma, Vlada predloga, ki je trenutno pred vami, ne podpira. Za dodatna pojasnila sem vam pa kot tudi sodelavci, na voljo v nadaljevanju. Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo Marijan Pojbič.

Izvoli.

Spoštovani!

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki smo ga vložili v parlamentarno proceduro, podprli.

Vedno znova in znova poslušamo razprave vseh poslanskih skupin, kako je treba pomagati najbolj ranljivim skupinam v naši državi, med katere zagotovo spada veliko število upokojencev, ki živijo na samem robu ali pa pod pragom revščine. Ko pa pride na naše poslanske klopi zakon, s katerim želimo to stanje izboljšati, se marsikateremu samooklicanemu borcu za socialno državo zgodi, da pozabi na besede in dane obljube pred volitvami. V Slovenski demokratski stranki se zavedamo potrebnih sprememb na tem področju in tudi danih obljub pred volitvami, zato smo tudi vložili omenjeni zakon. Danes se bo ponovno pokazalo, kdo govori eno, dela pa drugo, katere politične skupine resnično želijo upokojencem, ki so na socialnem robu naše družbe, pomagati in ne samo iskati njihove glasove pred volitvami. Tukaj še posebej imam v mislih Stranko Alenke Bratušek, SD in Desus.

Predlog, ki je pred vami ni političen, ne prihaja pred vas pred ali med volilno kampanjo in je eden od korakov k realizaciji našega programa, programa, ki ga je na volitvah pred pol leta podprlo daleč največ volivk in volivcev. Zato ima še toliko večjo težo in si zasluži konkretno obravnavo. Glede na to, da so se praktično vse stranke, ki so bile izvoljene v Državni zbor v svojih volilnih programih oziroma predvolilnih izjavah zavezale, da bodo storile vse za izboljšanje finančnega položaja najrevnejših upokojenk in upokojencev, pričakujemo enotno podporo predlogu. Tako je v koalicijski pogodbi za mandat 2018–2022­­ posebej in konkretno naveden ukrep pod naslovom Preprečevanje revščine med prejemniki pokojnin, stran 9, kjer se sedanja koalicija zavezuje k postopnemu dvigu minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo čez prag revščine, trenutno 613 evrov, ob upoštevanju sorazmernosti vplačanih prispevkov, skladno z javnofinančnimi zmožnostmi, k postopni določitvi odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe v višini najmanj 63 % z uveljavitvijo v januarju 2019. Opredeljuje tudi določitev letnega dodatka v dveh različnih višinah, in sicer 80 % najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo tistim, ki prejemajo pokojnino manjšo, kot znaša najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo. Uveljavitev ukrepa je predvidena s 1. januarjem 2019. Minimalna pokojnina za polno pokojninsko dobo je trenutno najmanj 500 evrov. Vendar pa se je treba zavedati, da številni upravičenci prejemajo celo nižje pokojnine, kot je določen osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka, ki je po novem določen na 392,75 evra in po mnenju koalicijskih strank predstavlja minimalni mesečni znesek, ki je potreben za preživetje.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke želimo še posebej poudariti, da pokojnina ni socialni korektiv, ampak zaslužen denar, ki so ga upokojenci vplačevali v pokojninsko blagajno. Cilj zakona je izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih upokojencev z rešitvami, ki tudi glede na izjave parlamentarnih strank in koalicije uživajo njihovo podporo.

S predlogom zakona se predlaga, da se najnižja starostna ali invalidska pokojnina zviša na nivo minimalnega osebnega dohodka in to je 392,75 evra. Druga dva ukrepa, ki pa naj bi se v skladu s koalicijski pogodbo uveljavila že v januarju 2019, pa sta postopno povišanje odmernega odstotka za polno delovno dobo na najmanj 63 % ter uzakonitev stalnega pokojninskega dodatka v dveh višinah.

Postopno povišanje odmernega odstotka je predlagano v tem zakonu z namenom, da se prepreči realno padanje pokojnin. Ureditev letnega pokojninskega dodatka pa je v področnem zakonu, ker je nujno, saj v veljavnem zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2018 in 2019 v letu 2019 ne predvideva letnega pokojninskega dodatka. Pri tem se zasledujejo naslednja načela: načelo socialne države, zavarovalno načelo, načelo zagotavljanja socialne varnosti in načelo enakosti. Zato pozivam vse poslanke in poslance tega sklica Državnega zbora, da ne glede na politično pripadnost, ne glede na koalicijo oziroma opozicijo odločimo tako, da bodo ljudje, ki so v takšnih težkih življenjskih stiskah, ko enostavno ne vedo, kako preživeti iz meseca v mesec, ko se jim zatrese roka ob vsakem centu, ko si ne upajo skuriti preveč drv dnevno, ne glede na toploto v njihovem bivalnem okolju, ko ne morejo sanjati o božičnih praznikih, novoletnih praznikih, ko si lahko privoščijo dva litra mleka na teden, majhno količino kruha, da o mesu sploh ne govorim, ko ne vedo, kako bodo plačali elektriko, vodo in še bi lahko našteval. In takšnih stisk in situacij je v naši Sloveniji zelo veliko, zato se moramo vsi skupaj še posebej potruditi, da bodo ti upokojenci lahko končno dostojno zaživeli.

Človečnost nam narekuje, da moramo stopiti skupaj in dani situaciji narediti konec. Ta zakon je dobra popotnica k reševanju problemov najbolj ranljivih skupin upokojencev, ki seveda niso edina takšna skupina, zagotovo pa so največja in najbolj izpostavljena. Verjamem, da to zmoremo in tudi želimo. Ko bomo danes glasovali o tem zakonskem predlogu bo jasno, ali smo tukaj, da ljudem pomagamo, ali pa sedimo tukaj izključno zaradi osebnih koristi.

Pri Slovenski demokratski stranki bomo dokazali, da nam ni vseeno za ljudi oziroma upokojence, ki resnično potrebujejo našo pomoč. Predlog zakona, ki smo ga vložili v parlamentarno proceduro bomo z veseljem podprli, saj se zavedamo, da smo poslani od ljudi za ljudi.

Zato drage poslanke in poslanci, prosim vas, da zakon v prvem branju podprete na tak način omogočite, da skupaj oblikujemo rešitve, ki bodo reševale stisko in trpljenje marsikaterega upokojenca in upokojenke. Če menite, da bi bilo mogoče zakon z dopolnitvami tudi izboljšati, smo za vaše predloge v Slovenski demokratski stranki odprti.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca, zanjo Nina Maurovič.

Izvoli.

Hvala lepa za besedo. Spoštovane, spoštovani!

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v zakonodajni postopek vložila novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Predlog zasleduje cilje in rešitve, o katerih govori tudi sporazum, podpisan med koalicijskimi strankami. Pri tem bi mogoče najprej pomislili, da je poslancem in poslanka SDS edinim mar za socialni položaj upokojencev v Republiki Sloveniji, da se le oni zavzeto borijo za pravično ureditev položaja starejših v naši družbi.

Vendar je resnica malenkost drugačna. V ozadju vlaganj vseh teh predlogov opozicije, sploh pa slednjega s strani SDS, je premišljena politična igra. Njen osnovni namen je otežiti delo koalicije, ali pa jo spraviti v medijsko neugoden položaj, pri tem pa so predlagatelji površni, in to v tolikšni meri, da niti ni težko najti argumentov, zakaj takšni predlogi niso dobri in bi povzročili dodatno pravno neurejenost ali necelovitost.

V koalicijskem sporazumu so zapisani nekateri izzivi in rešitve za odpravo revščine med prejemniki pokojnine. Zapisani niso samo predlogi, ki jih je v zakon parcialno povzela Poslanska skupina SDS. Predvideni so številni drugi ukrepi, ki bodo celostno naslavljali problematiko, ki so pojavlja na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri tem smo koalicijski partnerji skušali upoštevati tudi finančno vzdržnost pokojninske blagajne in stabilnost, ki jo na tem področju potrebujemo za normalno delovanje pokojninskega sistema.

Vsega ne moremo narediti čez noč. Spremembe morajo biti preudarne, usklajene s socialnimi partnerji in finančno vzdržne. Socialni položaj upokojencev bo boljši že s sprejetjem novele Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. V letu 2019 predvidevamo izredno uskladitev pokojnin in izplačilo višjega letnega dodatka, tako imenovanega regresa za upokojence, za kar bomo skupaj zagotovili 25 milijonov evrov več kot do sedaj.

Pri letnem dodatku se bomo nadalje zavzemali za postopno ureditev na način, kot je opredeljen v koalicijskem sporazumu. Ocenjujemo pa, da je v tem trenutku za določene pravice upokojencev bolje, če jih ureja predlog zakona o izvrševanju proračunov, saj so le-te odvisne od trenutne finančne slike Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in proračunskih gibanj.

Ostalo moramo urediti celostno v sklopu primarnega zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zapisano v koalicijskem sporazumu bomo tekom mandata zagotovo uresničili, vendar ne zaletavo in nespametno na plečih predlogov zakonov, ki nimajo opredeljenih niti finančnih posledic tovrstnih sprememb. Na koncu naj poudarim, da se je tudi Vlada Republika Slovenije zavezala, da bo predlog zakona, ki bo vključeval smernice iz koalicijskega sporazuma, pripravila v prvi polovici leta 2019.

Na podlagi izrečenega v Poslanski skupini Liste Marjana Šarca predloga novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je danes pred nami, ne bomo podprli.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo Soniboj Knežak.

Izvoli.

Hvala, predsedujoči. Spoštovani.

»Zaradi tega ker relevantni podatki za okvirni izračun finančnih posledic niso javno dostopni, ni možno oceniti finančnih posledic. Zakon ne predvideva dodatnih proračunskih sredstev za izvedbo zakona, saj se sredstva za pokojninska izplačila zagotavljajo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.« Konec citata. Spoštovane kolegice, kolegi, citiral sem vam dve povedi z 8. strani, s katerimi predlagatelji ocenjujejo finančne posledice predloga zakona in odgovarjajo na vprašanje, kje bomo pa vzeli. Takšen je odnos predlagateljev do javnih financ, po tem ko so na samem začetku mandata zagnali preplah zaradi uničujočih ukrepov, ki jih je koalicija uvrstila v koalicijski sporazum. Danes, kolegice in kolegi, le dobra dva meseca kasneje sami predlagajo izvedbo koalicijskih ciljev na področju pokojnin, seveda brez analiz in izračunov in celo s cinično pripombo, da to državnega proračuna ne bo stalo nič, saj so pokojnine strošek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Seveda tega ne delajo zato, ker bi želeli dobro slovenskim upokojencem in upokojenkam, in tudi ne zato, ker bi v vmesnem času našli odgovora na vprašanji, koliko ukrepi stanejo ter kje bomo vzeli. Ne, vse to je le zato, da bi nagajali koaliciji pri sprejemanju proračunskih zakonov. Vse to le zato, da bi se norčevali iz koalicijskih načrtov in jih poskušali prikazati v slabi luči.

Ključne rešitve, ki jih vsebuje predlog zakona, so zelo podobne ciljem, ki smo jih na področju pokojnin zapisali v koalicijski pogodbi. Njihov namen naj bi bil zagotoviti dostojne pokojnine zlasti tistim, ki danes prejemajo pokojnine manjše od 500 evrov. Takih prejemnikov, tu se strinjamo, je preveč, da ne bi čutili odgovornosti, da tudi ukrepamo. Žal pa ostaja razlika med ciljem, ki ga vladajoča koalicija zapiše v svoj sporazum z namenom, da poiščemo rešitve in da jih do konca mandata dosežemo, in pa zakonskim predlogom, ki določenim skupinam upokojencev obljubljajo povišanje pokojnine, ne da bi vedeli, kako tako obveznost tudi izpolniti. Morda bo kdo želel te besede tolmačiti kot odrekanje ali razvodenitev ciljev koalicijske pogodbe, zato moramo to tolmačenje zavrniti že vnaprej. Dvig odmernih odstotkov najnižjih pokojnin in upoštevanje vseh dejansko vplačanih prispevkov pri pokojninski dobi sta vsekakor tudi naš cilj. Za razliko od nekaterih pa želimo to storiti premišljeno in celovito. Brez analiz in izvedenih načrtov pa je tak predlog samo ovira uveljavitvi proračunskih sprememb, s katerimi bi v prihodnjem letu med drugim zagotovili tudi upokojenski dodatek v petih višinah. Spremembe pokojninskega sistema imajo zelo dolgoročne in mučne učinke na ljudi, kot so ugotavljali tudi sami predlagatelji nekaj dni nazaj, ko so predlagali povišanje kmečkih pokojnin. Zelo pomembno pa je, da s parcialnimi rešitvami še dodatno ne poslabšujemo položaja nekaterih skupin.

Zato, spoštovanI kolegice in kolegi, bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov po koncu razprave nasprotovali predlogu sklepa, da je ta predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa.