18. izredna seja

Državni zbor

21. 12. 2018

Transkript seje

mag. Dejan Židan

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci Državnega zbora, gospe in gospodje!

Začenjam 18. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Samo Bevk, Jani Ivanuša, mag. Matej Tonin, mag. Branko Grims, Franc Kramar, mag. Bojana Muršič, Anja Bah Žibert, Jože Tanko, Primož Siter in tudi sam bom odsoten od 11. ure dalje.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade, ki ju prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 18. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 20. decembra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščam vas, da predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 52 poslank in poslancev, za je glasovalo 52, proti nihče.

(Za je glasovalo 52.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 18. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O POVRAČILU ŠKODE OSEBAM, KI SO BILE IZBRISANE IZ REGISTRA STALNEGA PREBIVALSTVA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo gospodu ministru, če želi.

Izvolite.

Boštjan Poklukar

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Ob predstavitvi Predloga zakona o spremembi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ki vam ga je v obravnavo posredovala Vlada Republike Slovenije, sem v Državnem zboru že poudaril, da sem se s to problematiko seznanil ob primopredaji, ko sem septembra prevzel dolžnost ministra za notranje zadeve. Praktično vsak minister za notranje zadeve v samostojni Sloveniji se je v svojem mandatu ukvarjal s to tematiko in verjamem, da je prav vsak prišel do zaključka, da je ta vsebina močno pravno pa tudi politično kompleksna.

Prav zato sem na nek način zadovoljen, da so vaše dosedanje razprave pokazale, da je predlog sprememb odškodninskega zakona, s katerim Vlada poskuša odpraviti ugotovljeno neskladnost z ustavo, naletel na odobravanje večine v tem državnem zboru. Z navedeno odločbo Ustavnega sodišča je bila namreč zakonodajalcu dana možnost, da v 9-mesečnem roku sprejme novo zakonsko ureditev, s katero bo drugače urejena denarna odškodnina za škodo, povzročeno zaradi izbrisa, ki se upravičencem določi v sodnem postopku.

Vlada Republike Slovenije je 3. decembra 2018 obravnavala in določila besedilo Predloga zakona o spremembi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. S spremembami zakona se bo odpravila omejitev višine denarne odškodnine, določene v 12. členu, in na novo uredile obresti, ki se upravičencem določijo v sodnem postopku.

Pred vami je tako predlog zakona, po katerem bodo upravičenci upravičeni do plačila celotne glavnice za škodo, ugotovljeno v sodnem postopku. Omejene pa bodo obresti, ki bi se upravičencem lahko določile v sodnem postopku, in sicer se bodo obresti omejile na višino glavnice, saj je to upravičeno glede na stanje in vzdržnost proračuna.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Kot sem vam že večkrat omenil, smo v pripravi zakonodajne rešitve na Vladi izhajali iz treh osnovnih stališč, ki so v tej zadevi ključna: da moramo odločbo Ustavnega sodišča spoštovati in izvršiti, da se vprašanje izbrisanih dokončno ustrezno reši in da mora biti rešitev vzdržna za naš proračun.

Iskreno upam, da bo to zahtevno vprašanje naletelo na odobravanje večine v Državnem zboru. Hvala.

Hvala, gospod minister.

Pristojno delovno telo je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je predlog zakona tudi obravnavalo.

Besedo dajem podpredsedniku gospodu Igorju Pečku.

Izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovana ministra, kolegice in kolegi!

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 7. nujni seji dne 17. decembra 2018 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Tega je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Državni zbor je na podlagi zahteve skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem na 17. izredni seji dne 13. decembra 2018 o predlogu zakona opravil splošno razpravo in sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem je dne 13. decembra vložila zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri naj se opravi obravnava tega predloga zakona.

Članice in člani odbora so kot gradivo za sejo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, prejeli predlog zakona z dne 3. decembra 2018 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 14. decembra 2018. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi.

Predstavnik predlagatelja, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, je podal dopolnilno obrazložitev k členu predloga zakona. Dejal je, da je cilj predloga zakona izvršitev odločbe Ustavnega sodišča. Predlog zakona naj bi začel veljati najkasneje 14. januarja 2019, saj se 13. januarja izteče 9-mesečni rok za odpravo protiustavnosti in z iztekom tega roka bo razveljavitev začela učinkovati.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe mag. Saša Bricelj Podgornik je predstavila pisno mnenje.

V razpravi je predstavnica Poslanske skupine Levica menila, da bi bilo treba že pred leti popraviti krivice, ki so jih bile deležne osebe, izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, namesto tega da se to stanje vleče že skoraj 27 let. Povedala je, da gre pri teh osebah za več kategorij, saj vse izbrisane osebe niso imele enakih možnosti uveljavljanja svojih pravic, prav tako vsi upravičenci do odškodnine le-te niso imeli možnosti terjati, zato ne gre za pravično ureditev. Poudarila je, da Levica ne more podpreti zakona, katerega namen je omejitev odškodnin, pa tudi če gre le za omejitev obresti, in dodala tudi, da ekonomski vidik ne bi smel biti vodilo pri popravljanju teh krivic.

Predstavniki Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke pa so izpostavili, da je ob osamosvojitvi lahko vsak dobil državljanstvo, ki je prebival na območju Republike Slovenije in je zanj tudi zaprosil. Vsak, ki je to želel, si je tako lahko uredil svoj status. V polletnem roku je več kot 170 tisoč ljudi brez težav uredilo državljanstvo. Slovenijo je kot zgled v tem primeru izpostavil celo Svet Evrope. Po mnenju poslancev Slovenske demokratske stranke so mnogi od tistih, ki si statusa v polletnem roku niso uredili, špekulirali, mogoče pa je tudi, da se je komu zgodila krivica, ki mora biti popravljena. Vendar bi bilo treba te primere obravnavati individualno.

Državljanstva v nekdanji skupni državi so se vpisovala po kraju rojstva, kar pomeni, da so si tudi prebivalci Slovenije, ki so bili slovenske narodnosti, vendar rojeni izven Slovenije, morali urediti slovensko državljanstvo.

Po razpravi je odbor v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih predloga zakona in jih z 10 glasovi za in 2 proti sprejel.

Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, sprejme v predloženem besedilu.

Hvala, gospod poslanec.

Ker je zbor na 17. izredni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni mogoča.

Ker k predlogu zakona matično delovno telo ni prejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni mogoče vlagati.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona in prehajam na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, glasujemo.

Navzočih je 54 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 1.

(Za je glasovalo 41.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2018 DO 2020.

Predlog odloka je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in za dopolnilno obrazložitev dajem besedo gospodu ministru dr. Andreju Bertonclju.

Izvolite.

Andrej Bertoncelj

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Danes bomo odločali o odloku o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018–2020, ki ga je potrdil Odbor za finance 17. 12. 2018. Sprememba se nanaša le na leto 2019 in temelji na fiskalnih projekcijah na podlagi realizacije v tekočem letu, zadnjih napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 ter drugih sprejetih ukrepih ter obveznostih.

Na spremembo zgornjih mej odhodkov posamezne blagajne pomembno vpliva tudi dejstvo, da so letošnje napovedi gospodarskih gibanj ugodnejše, kot so bila pričakovanja ob pripravi trenutno obstoječega okvira.

Dovolite, da vam na kratko podam nekaj ključnih poudarkov. V državnem proračunu bodo prihodki v letu 2018 za 2,6 oziroma 495,0 višji kot leta 2017. Zvišanje zgornje meje odhodkov državnega proračuna z 9,6 milijarde na 10 milijard 160 milijonov evrov je predvsem posledica upoštevanja novosprejetih ukrepov z veljavnostjo v letu 2019. Zvišanje najvišjega obsega izdatkov za občinski proračun je posledica zvišanje prihodkov občin, in sicer iz naslova dohodnine, finančne izravnave ter prejetih sredstev iz proračuna Evropske unije.

Na podlagi realizacije odhodkov pokojninske blagajne v obdobju januar–oktober 2018, nove ocene odhodkov za leto 2018 ter nove ocene rasti uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za leto 2017 bo višina odhodkov ZPIZ za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 5,53 milijarde evrov, a so načrtovani skupni prihodki v letu 2018 za 219 milijonov evrov višji v primerjavi z oceno realizacije 2018.

Z višanjem najvišjega obsega izdatkov za zdravstveno blagajno po denarnem toku za leto 2019 z 2,94 milijarde evrov na 3,055 milijarde evrov bo lahko ZZZS za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja namenil 111 milijonov evrov več sredstev glede na trenutno veljavni najvišji obseg izdatkov za leto 2019, glede na oceno realizacije za leto 2018 pa za 173 milijonov evrov več sredstev.

Presežek sektorja država je posledica pozitivnih ekonomskih trendov, znižanja obrestnih mer ter do letošnjega leta zajezenih javnih izdatkov. S spremembo zagotavljamo pozitiven nominalni saldo sektorja država, ki bo po ocenah znašal 0,45 odstotka BDP v letu 2019 in nadaljujemo skrb za vzdržnost javnih financ.

Vlada Republike Slovenije bo v mandatu 2018–2022 postopno in osredotočeno na prioritetnih področjih nadaljevala s fiskalno konsolidacijo s ciljem srednjeročne uravnoteženosti kot tudi s poudarkom na zagotavljanju rasti. Glede na dosedanjo fiskalno konsolidacijo v letih 2015–2019, je ta cilj do leta 2022 realno dosegljiv in bo predstavljen v programu stabilnosti za naslednje triletno obdobje. Fiskalna konsolidacija je bila v preteklem obdobju izvedena z začasnimi namesto trajnimi sistemskimi ukrepi, zato so se izzivi prenesli v novo srednjeročno obdobje.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, naša hiša stoji na trdnih temeljih. Ključno je, da imamo presežek, da nadaljujemo z javnofinančno konsolidacijo, zmanjšujemo javni dolg, kar pomeni, da smo manj zadolženi in več ustvarimo, pri tem pa nismo pozabili na ljudi, ki smo jih postavili na prvo mesto. Zdaj je pravi trenutek, da skupaj zavihamo rokave in še naprej delamo v dobro vseh državljank in državljanov. Tu ni bližnjic. Želim si, da bi bili v tako odlični formi, kot so vrhunski športniki, da bi bili polni vneme, zagona in ekipnega ter zmagovalnega duha, osredotočeni na samo en in edini cilj, to je delati dobro za državljanke in državljane, za našo skupno državo. Hvala.

Hvala, gospod minister.

Pristojno delovno telo za odlok je Odbor za finance.

Besedo predajam predsedniku gospodu Robertu Polnarju.

Izvolite.

Gospod predsednik, hvala za besedo. Gospe poslanke, gospodje poslanci!

Odbor za finance je na 8. nujni seji 17. decembra letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog odloka o spremembi Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije.

Odboru je bilo poleg predloga odloka predloženo naslednje gradivo: mnenje Zakonodajno-pravne službe, ocena Fiskalnega sveta in pisno stališče Vlade glede ocene Fiskalnega sveta. Amandmaji k predlogu zakona oziroma predlogu odloka niso bili vloženi.

Na seji odbora so bile prisotne predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Umarja, Urada za makroekonomske analize in razvoj, ter Zakonodajno-pravne službe. Uvodno dopolnilno obrazložitev k predlogu odloka je podal minister za finance, ki je predstavil vsebino predloga odloka in omenil predpostavke, na podlagi katerih je odlok pripravljen. Povedal je, da so se spremenile nekatere okoliščine, ki so zdaj opazne tudi v novi spremembi odloka, vendar le za leto 2019. V letu 2019 je napovedal nov odlok, ki bo sledil spomladanski napovedi Umarja in bo predstavljen skupaj z rebalansom državnega proračuna.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je podala opozorilo iz pisnega mnenja, da bi bilo treba v skladu s sedmim odstavkom 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu način upoštevanja ciljev, določenih v okviru, v vseh fazah načrtovanja proračunov sektorja država podrobneje urediti v predpisih, ki urejajo javne finance.

Vršilka dolžnosti direktorja Umarja je predstavila ekonomsko situacijo v Sloveniji in povedala, da se negotovost v mednarodnem okolju postopno krepi.

V razpravi je bila izpostavljena vsebina odloka in mnenje, da prinaša pozitivne spremembe na več področjih oziroma blagajnah, kot so občinska blagajna oziroma občinske blagajne z višjimi povprečninami, pokojninska blagajna z višjim letnim dodatkom ter uskladitvijo pokojnin in zdravstvena blagajna s povišanim obsegom izdatkov. Poudarjeno je bilo, da obstajajo različni pogledi na pričakovanja glede porabe sredstev iz proračuna, da je treba nameniti pozornost preteklim izkušnjam in imeti konsistentno ekonomsko politiko. Pri porabi sredstev je potrebna previdnost, saj želimo vzdržnost javnih financ brez proračunskih primanjkljajev.

Nekateri člani so izpostavili mnenje Fiskalnega sveta in njegova opozorila glede dolgoročne nevzdržnosti javnih financ ter menili, da je predlog odloka slab in mu niso izrazili podpore. Prav tak so opozorili na problematiko produktivnosti dela v Sloveniji in na nestabilne mednarodne razmere. Opozorjeno je bilo na dejstvo, da vedno več mladih in izobraženih odhaja v tujino na delo.

Drugi člani odbora so nasprotno menili, da je ocena Fiskalnega sveta slaba, saj naj bi imel Fiskalni svet napačen pogled in zgrešeno metodologijo. Dejali so, da je Vlada s sprejeto odločitvijo glede povišanja socialnih izdatkov sprejela pravilno odločitev, so pa opozorili na potrebo po investicijah v raziskave in razvoj v železniško infrastrukturo, izpostavljeno pa je bilo tudi vprašanje sredstev za izpolnjevanje zavez za članstvo v zvezi Nato. Nadalje je bila izpostavljena vloga neodvisnega Fiskalnega sveta ter upoštevanje njihove ocene oziroma priporočil s strani Vlade. Postavljeno je bilo tudi vprašanje porabe presežka v letu 2018 in porabe kupnine od prodaje Nove Ljubljanske banke.

V okviru razprave je minister predstavil stališče Vlade do ocene Fiskalnega sveta ter odgovoril na posamezna vprašanja in podal dodatna pojasnila. Poudaril je predvsem dejstvo, da kot minister za finance zagovarja proračunski presežek ob upoštevanju socialne komponente, zmanjševanje javnega dolga ter v nadaljevanju tudi potrebne strukturne reforme.

Odbor jev skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga odloka in jih sprejel. K predlogu odloka na matičnem delovnem telesu ni bilo vloženih amandmajev, zato Odbor za finance Državnemu zboru predlaga, da Predlog odloka o spremembi Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020 sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.

Hvala, spoštovani poslanec.

S tem prehajamo na stališča poslanskih skupin.

Kot prvi imate besedo gospod Jani Prednik, Poslanska skupina Socialnih demokratov.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovani minister, kolegice, kolegi, lep dober dan!

Odkar je bila Slovenija prisiljena v sprejetje fiskalnega pravila, ki celotno proračunsko načrtovanje podreja zniževanju javnega dolga na še obvladljivo raven, je Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država ključni dokument in prvi korak v sprejemanju vsakoletnega proračuna pa tudi njegovih sprememb in omejitev. S proračunskim okvirjem Državni zbor določi obseg maksimalnih letnih izdatkov za posamezne blagajne javnega sektorja, prav tako pa se določi ciljni saldo sektorja država, iz katerega je, preprosto povedano, razvidno, ali je država v plusu ali minusu. Fiskalno pravilo, ki nam je bilo vsiljeno, da bi bila ohranjena naša kredibilnost pri mednarodnih posojilodajalcih, nam v bistvu veleva, da znižamo javni dolg pod 60 odstotkov BDP in da v dobrih letih ohranjamo proračunski presežek. Za natančen izračun pa je predvidena enačba, s katero so proračunski načrtovalci primorani upoštevani podatke o stanju gospodarstva ter napovedi gospodarskih gibanj. Zakon o fiskalnem pravilu še določa, da mora pred obravnavo in sprejetjem proračunskega okvirja njegov predlog oceniti Fiskalni svet, poseben organ, katerega naloga je presojati in ocenjevati vladne proračunske načrte in dokumente.

Za vsako novo vlado je pomembno, da izvrši obljube, ki jih je dala ljudem in zaradi katerih med njimi uživa podporo. Načrtovanje proračunskih izdatkov je tako ena najvišjih prioritet vsake vlade. Pri tem mora upoštevati veljavno zakonodajo, fiskalno pravilo pa je pri tem le eno od številnih, na katere mora paziti. Pri vsakokratnem načrtovanju proračuna tako vlada ni dolžna upoštevati le fiskalnih omejitev, temveč tudi številne druge obveznosti in omejitve, določene tako z ustavo kot z zakoni. Spremembe proračunskih okvirjev, ki so predlagane za prihodnje leto, pomenijo skromen, a pomemben obrat v ekonomski politiki te države. Pomenijo odločitev, da kljub nadaljnjemu spoštovanju fiskalnih pravil in omejitev državne finance razporedimo tako, da zniževanje dolgov ne bo edina prioriteta. Pomenijo odločitev za izvedbo danih zavez na področju plač in pogojev dela javnih uslužbencev, višina in usklajevanje pokojnin ter socialnih transferjev ter zagotovitve zadostne višine prepotrebnih investicij na več področjih. Pomenijo odločitev za konec vsesplošnega varčevanja. Pri tem pa se ne odstopa od načela vzdržnosti javnih financ in zniževanja javnega dolga na obvladljiv nivo, vendar ni nujno potrebno, da bi dolg zniževali s plačili iz proračuna. Rast, ki jo želimo spodbujati, je najboljše zagotovilo za zniževanje dolga. Omejena proračunska sredstva pa je treba v kar največji meri nameniti za zadovoljevanje potreb ljudi in skupnosti. Tisto, kar je pomembno, je, da dolg obvladujemo, redno odplačujemo in dolgoročno ohranjamo to sposobnost, pri tem pa ne obremenjujemo prihodnjih generacij. Te argumente navajamo v odziv mnenju Fiskalnega sveta, ki je v svoji oceni izpostavil potrebo po večjih proračunskih naporih, konkretno po 270 milijonov evrov višjemu presežku, ki bi ga skladno s fiskalnim pravilom smeli uporabiti izključno za zniževanje dolga namesto za potrebe ljudi.

Naloga Fiskalnega sveta je namreč opozoriti na vsa fiskalna tveganja in omejitev in to nalogo je opravil konkretno. Naloga pripravljavcev proračuna in odločevalcev pa je, da pri sprejemanju končnih odločitev upoštevajo tudi druge obveznosti in potrebe ter pripravijo proračun, ki bo v službi ljudi in hkrati ohranil sposobnost države, da deluje v skupnem interesu.

Fiskalni svet tudi ocenjuje, da struktura proračunskih prihodkov in odhodkov še ni ustrezna, saj je naš ekonomski sistem še vedno preveč ranljiv na morebitne šoke in poslabšanje gospodarskih razmer. Temu mnenju velja pritrditi, ga vzeti resno in ga upoštevati ne le pri oblikovanju proračuna, temveč tudi pri spremembah, ki jih nameravamo izvesti v prihodnjih letih. Stabilne javne finance, ki zagotavljajo delovanje države tudi v primeru zaostrenih razmer, so namreč tisto, kar je v interesu vseh, vendar pa tega ni mogoče doseči le z zniževanjem davkov. Ključna za stabilnost javnih financ je namreč tudi prihodkovna stran.

Ker je vsem znano dejstvo, da ima Slovenija nepravično razporejene davke, previsoke za delo ter prenizke za kapitalske dobičke in premoženje, morajo biti načrtovane davčne spremembe priložnost, da se tudi to stanje popravi, da se razmerja med višino davkov zastavijo bolj pravično, proračunu in drugim javnim blagajnam pa se zagotovi zadostne vire, da bodo lahko vsi sistemi stabilno delovali tudi, ko rast ne bo tako visoka kot zadnja leta. Predvsem pa bi take spremembe v davčni politiki lahko zagotovile, da nam vzdržnost javnih financ ne bi bilo treba zagotavljati z omejevanjem izdatkov za investicije, ki jih ta država nujno potrebuje; na primer za izgradnjo cest in železniškega omrežja ali za popolnoma zamrlo stanovanjsko politiko in gradnjo stanovanj, če omenimo le dve izmed najbolj perečih problematik, ki jih želimo nasloviti tudi Socialni demokrati.

Spremembe okvirja za pripravo v proračunu tako ne pomenijo konca, temveč šele prvi korak pri sprejemanju proračuna in drugih ukrepov, pomenijo pa jasno začrtane meje, ki jih pri načrtovanju izvrševanja ne bomo smeli preseči. Če bomo ostali v teh okvirjih, tudi ne bi smeli imeti večjih težav ne pri potrjevanju proračuna ne pri pridobivanju soglasij vseh pristojnih. Če bomo vsi konstruktivno zastavili prizadevanja v to smer, bomo pri tem zagotovo uspešni.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo podprli predlog sprememb okvira za pripravo proračunov sektorja država za prihodnje leto. Hvala.