Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 19. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Ob tej priložnosti na balkonu pozdravljam predsednika Sobranja Republike Makedonije mag. Talata Xhaferija z delegacijo, ki se v Sloveniji mudi na uradnem obisku.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Jožef Lenart, Anja Bah Žibert, Jožef Horvat, Tina Heferle od 11. ure dalje in Ferenc Horváth.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade, ki jih prav tako prijazno pozdravljam.

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, prehajamo na določitev dnevnega reda 19. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 11. februarja 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Spoštovane in spoštovani, prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče.

(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 19. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA K SEVERNOATLANTSKI POGODBI O PRISTOPU REPUBLIKE SEVERNE MAKEDONIJE.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci!

V čast mi je, da lahko na današnji plenarni seji Državnega zbora Republike Slovenije pozdravim predsednika makedonskega Sobranja Talata Xhaferija. Vaš obisk, spoštovani gospod predsednik, je izraz dolgotrajnega, tesnega in iskrenega prijateljstva med našima državama. Prav te dni beremo, da v Skopju na vladnih palačah že menjavajo table s starim imenom in nameščajo nove, z novim imenom države. Na videz majhna sprememba, a v resnici izjemno velika sprememba za državo. Velika državniška modrost in velik politični pogum sta bila potreba za sklenitev Prespanskega dogovora. Dogovor in njegova ratifikacija predstavljata pomembno diplomatsko zmago voditeljev obeh držav. To je tudi velika zgodovinska priložnost za obe sosedi, za Evropsko unijo in Nato ter tudi za celotno regijo Zahodnega Balkana. Dogovor med sosedama o vprašanju, ki je bremenilo obe državi dolga desetletja, in ratifikacija protokola o pristopu Republike Severne Makedonije k Natu dajeta celotni regiji svež zagon in pomembno sporočilo, da je z dialogom, državniško zrelostjo in pogumom moč doseči pomembne pozitivne premike. V prispodobi rečeno, gre za premik na hitro avtocesto proti reformam in večji blaginji, proti Natu in Evropski uniji. Vesel sem, predsednik Xhaferi, da ste danes tukaj, ko Državni zbor Republike Slovenije obravnava Predlog zakona o ratifikaciji Protokola k Severnoatlantski pogodbi o pristopu Republike Severne Makedonije. Z ratifikacijo pristopnega protokola le nekaj dni po dokončni veljavnosti Prespanskega dogovora in nekaj dni po podpisu pristopnega protokola na sedežu Nata v Bruslju želi Slovenija podati močno sporočilo, močno sporočilo podpore vaši državi. Slovenija je bila in ostaja prijateljica Republike Severne Makedonije. Slovenija je vseskozi aktivno podpirala makedonsko članstvo v Natu, pri čemer tudi vodi Natovo povezovalno pisarno v Skopju, naše veleposlaništvo pa je prevzelo vlogo Natovega kontaktnega veleposlaništva v Skopju.

Državi sta vsa ta leta gojili in razvijali vsestranske odnose. Naše prijateljstvo in sodelovanje zdaj postaja tudi zavezništvo. Slovenija nudi strokovno pomoč in podporo tudi v reformnem procesu makedonskega pridruževanja Natu ter vsekakor tudi pomoč, ki vodi k pričakovanemu junijskemu začetku pogajanj za članstvo v Evropski uniji. Z današnjim dnem se začenja novo obdobje slovensko-makedonskega sodelovanja v zvezi z zavezništvom v Natu. Republika Severna Makedonija bo lahko tako že sedaj sedela skupaj za isto mizo z ostalimi 29 članicami zavezništva in se postopoma vključevala v njegove aktivnosti, vse do zaključka ratifikacijskih postopkov v državah zaveznicah, ko bo na sedežu Nata zavihrala zastava 30. polnopravne članice. Slovenija je tradicionalna in odločna podpornica politiki odprtih vrat in zagovornica evroatlantske integracije držav Zahodnega Balkana. Širitev Nata in tudi širitev Evropske unije na področju Zahodnega Balkana sta po našem prepričanju med ključnimi spodbujevalci napredka v regiji. Perspektiva članstva v Evropski uniji in Natu prispeva k stabilnosti, varnosti in blaginji regije. Tudi zato smo si v Sloveniji vseskozi močno prizadevali za čimprejšnji sprejem Republike Severne Makedonije v Nato.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prihodnji mesec bomo obeležili 15. obletnico slovenskega članstva v Natu. Pri tem računamo na zaveznice, ki spoštujejo demokratične vrednote, mednarodno pravo in človekove pravice. Slovenija si je s sodelovanjem v Zavezništvu razširila ter okrepila sodelovanje in prijateljstvo med državami in tudi pripadniki oboroženih sil. Slovenija si je s članstvom v Natu zagotovila varnejše mednarodno okolje in vse to želimo tudi Republiki Severni Makedoniji. Zato predlagam, spoštovani poslanke in poslanci, da Državni zbor danes sprejme Zakon o ratifikaciji Protokola k Severnoatlantski pogodbi o pristopu Republike Severne Makedonije. Hvala.

Hvala, gospod minister.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku odbora Matjažu Nemcu.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani minister; predvsem pa lep dober dan delegaciji iz Severne Makedonije, na čelu s predsednikom Sobranja Republike Makedonije gospodom Talatom Xhaferijem.

Odbor za zunanjo politiko je na 8. nujni seji 11. februarja obravnaval Predlog zakona o ratifikaciji Protokola k Severnoatlantski pogodbi o pristopu Republike Severne Makedonije. Odbor je pri obravnavi upošteval mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika ter opozorila, naj se uveljavitveni rok v 4. členu predloga zakona uskladi s prvim odstavkom 154. člena Ustave ali pa naj predlagatelj v zakonodajnem postopku navede in utemelji posebne razloge za skrajšanje sicer 15-dnevnega uveljavitvenega roka mednarodne pogodbe. Članice in člani odbora so na klop prejeli predlog Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov za amandma odbora k 4. členu. Minister za zunanje zadeve dr. Miroslav Cerar je dejal, da je obravnavo predloga zakona moč razumeti tudi kot močno politično sporočilo podpore makedonskim prizadevanjem za čimprejšnji pristop k zvezi Nato. Ob tem je Severni Makedoniji in Helenski republiki čestital za zgodovinski dogovor, ki se je rezultiral v Prespanskem sporazumu.

V razpravi članic in članov odbora je bila izražena večinska močna podpora k sprejetju predloga zakona in poudarjena velika vloga in aktivnost Republike Slovenije pri makedonskem približevanju k evroatlantskim integracijam. Podan je bil tudi historiat pristopnega pogajanja Severne Makedonije k zvezi Nato, ob tem pa je bilo med drugim opozorjeno na izid posvetovalnega referenduma o potrditvi sporazuma o spremembi imena države v Republiko Severno Makedonijo, ki ni dosegel zadostne večine. V razpravi je bila večkrat ponovljena podpora predlogu zakona, a je bilo opozorjeno tudi na to, da je pristop Severne Makedonije k Evropski uniji predvidoma težavnejši in dolgotrajnejši tudi zaradi nenapovedanih oziroma napovedanih blokad grške opozicije. Predlagatelj amandmaja se je zavzel za podporo k predlogu zakona tudi z vidika zagotavljanja stabilnosti območja in krepitve sodelovanja med državama; vendar je opozoril na nujnost spoštovanja mnenja Zakonodajno-pravne službe in na opozorjeni pravni red glede vakacijskega roka. Odbor je na podlagi 8. odstavka 131. člena Poslovnika Državnega zbora in 3.a člena Ustave Republike Slovenije s 15 glasovi za in 0 proti sprejel naslednji amandma k 4. členu, ki se glasi: Ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejeti amandma, s 15 glasovi za in 1 proti, je bilo na podlagi 1. odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega je vključen sprejeti amandma. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del poročila. Hvala lepa.

Spoštovani prijatelji, želimo vam vso srečo pri nadaljnji poti k evroatlantskim integracijam!

Hvala, gospod poslanec.

Sedaj prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Prva ima besedo gospa Monika Gregorčič v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani zunanji minister in predstavniki Vlade ter spoštovana delegacija pod vodstvom predsednika Sobranja Republike Severne Makedonije!

Leta 2004 je Republika Slovenija kot prva od držav nekdanje Jugoslavije vstopila v Evropsko unijo in zavezništvo Nato. Slovenija je v 15 letih članstva pridobila ogromno neprecenljivih izkušenj in znanja, ki ga nesebično prenaša na države, ki so še na poti pridruževanja. Zavedamo se, da je evroatlantska perspektiva Zahodnega Balkana v strateškem interesu Slovenije. Z izdatno slovensko pomočjo je tako v letu 2017 v zavezništvo Nato vstopila tudi Črna gora; danes pa nas veseli, da je na poti k polnopravnemu članstvu tudi Makedonija. Kot vemo, sta Makedonija in Grčija 12. junija 2018 dosegli dogovor o imenu Republika Severna Makedonija, kar je Makedoniji po dolgih letih odprlo pot k članstvu v zavezništvo Nato. To je bil pomemben premik na poti nadaljnje širitve Nata, k čemur je s svojimi prizadevanji močno prispevala tudi Slovenija. Pozdravljamo podpis protokola o pristopu Makedonije k zavezništvu Nato, ki so ga podpisali veleposlaniki 29 članic 6. februarja letos v Bruslju, saj med drugim predstavlja tudi pomembno sporočilo, da Natova vrata ostajajo še naprej odprta. To pa je ključno tudi za krepitev stabilnosti, varnosti in blaginje v regiji Zahodnega Balkana ter širše.

Želimo, da je Republika Slovenija kot močna podpornica članstva Republike Severne Makedonije v zavezništvu Nato med prvimi članicami, ki bodo ratificirale omenjeni protokol. Svojo aktivno in trdno podporo Makedoniji izražamo tudi z vodenjem Natove povezovalne pisarne v Skopju ter z opravljanjem nalog Natovega kontaktnega veleposlaništva. Gre za jasno zunanjepolitično usmeritev naše države, ki je zapisana tudi v Deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije, ta pa je bila sprejeta v mandatu vlade dr. Mira Cerarja. V Poslanski skupini Stranke modernega centra se močno zavedamo pomena članstva Republike Severne Makedonije v zvezi Nato; pa ne samo za Makedonijo, ampak tudi za zavezništvo in za druge države iz regije, zato evroatlantska širitev na območje Zahodnega Balkana ostaja eden ključnih spodbujevalcev napredka v regiji. Dojemamo ga kot pozitiven signal za druge države, ki so na poti približevanja evroatlantskim povezavam, in predvsem kot zelo pomemben dejavnik stabilnosti in varnosti na Zahodnem Balkanu. Zato poslanske in poslanci Stranke modernega centra izražamo polno podporo Zakonu o ratifikaciji Protokola k Severnoatlantski pogodbi o pristopu Republike Severne Makedonije.

Spoštovana delegacija pod vodstvom predsednika Sobranja Republike Severne Makedonije gospoda Talata Xhaferija, dovolite mi, da v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra izrazim naše veselje in zadovoljstvo, da smo tudi z današnjim korakom stkali močne niti našega medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Vidimo, kakšna je vaša pot v napredek. Vaša prihodnost gre v smer varnosti in stabilnosti. Pozdravljamo jo, čestitamo vam zanjo in vam želimo vse dobro na vaši nadaljnji poti! Hvala lepa.

Hvala, gospa poslanka.

Besedo ima dr. Matej Tašner Vatovec v imenu Poslanske skupine Levica.

Izvolite.

Hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem!

Ob vseh fantazijah o slovenski vlogi na Zahodnem Balkanu in o stabilnosti v regiji s širitvijo Nato pakta, ki nam jih ponuja naš politični esteblišment, ,se moramo najprej vprašati, ali proces vstopa Makedonije v Nato ustreza vsaj minimalnim standardom demokratičnosti. Vprašati se moramo, kaj je v resnici tisto, kar danes v svojih govorih nekritično opevajo ali pa bodo opevale vse strank od desnice do zdravorazumske sredine. Za začetek, danes nihče zelo verjetno ne bo govoril o tem, kako je Makedonija izvedla referendum o vstopu v Nato. Referendumsko vprašanje je bilo formulirano zavajajoče. V isti sapi so morali volivci odgovarjati na kar tri vprašanja: ali vstopiti v Evropsko unijo; ali vstopiti v Nato pakt; in istočasno, ali spremeniti ime države. Vstop v Nato seveda ni bil pogoj za spremembo imena, je pa bila sprememba imena pogoj za vstop v Nato. Desetletja so namreč zahodne sile z Natom na čelu izsiljevale in tudi pritiskale na Makedonijo ter se vmešavale v notranjo politiko, tudi v ustavni red Makedonije v sodelovanju z domačo politično elito. So se bili državljanke in državljani Makedonije pripravljeni odreči zgodovinskemu imenu in deloma tudi identiteti za članstvo v vojaškem multikompleksu? Mislim, da je odgovor precej jasen. Referendum, katerega se je udeležilo zgolj 36 % volilnih upravičencev, ni dosegel kvoruma 50 %, ki ga zahteva nacionalni volilni komite za veljavnost referenduma. Poleg tega se je z bojkotom 64 % Makedoncev izreklo proti tako imenovanemu kompromisu in s tem tudi proti članstvu v Natu in Evropski uniji. Namen spreminjanja imena je bil vseskozi jasen in ljudstvo je dojelo, da gre za izsiljen sporazum, makedonska levica je celo sam referendum označila kot nelegalen. Kljub populističnim grožnjam o nestabilnosti Balkana, varnostnim vprašanjem glede Ruske federacije in kar je podobnega se državljani z izsiljevanjem niso strinjali, kar pomeni, da je ratifikacija tega protokola v neposrednem nasprotju z voljo državljanov in državljank ter kot taka tudi nelegitimna.

In moramo se vprašati še, ali si res želimo, da državljani bivše bratske republike pristanejo v krempljih zločinske organizacije. Kaj pomeni Nato po letu 1991? Bombe, opustošenje in civilne žrtve. Federativna republika Jugoslavija, Irak, Afganistan, Libija, Sirija. Izvažanje demokracije je v Natu sopomenka za širjenje interesov njenih izvoznikov ne glede na to, kakšna je cena; in pomeni tudi zvišanje izdatkov za orožje, ki ne vodijo v blaginjo, ampak vodijo v nerazvitost. Slovensko pristajanje na tako politiko in brezhrbtenično sledenje palici ameriškega gospodarja, ki smo ji zadnje tedne še posebej priča s strani zunanjega ministra Cerarja, je vredno vsakršnega prezira. Kaj se v resnici skriva za evroatlantskimi standardi in vrednotami, ki jih tako radi opevate? Zatiskanje oči pred brutalnim policijskim nasiljem nad rumenimi jopiči v Franciji. Ali pa nemo opazovanje policijske represije nad Katalonci v Španiji. Ti standardi in vrednote že več kot 70 let ohranjajo humanitarno krizo v Palestini in dopuščajo pol milijona podhranjenih otrok v Jemnu, to je v državi, ki jo je pomagala razdejati tudi velika zaveznica nekaterih držav članic Nato pakta z ZDA na čelu – Saudova Arabija. To je pravi duh tega, kar počnete danes. Podlegate pritiskom in izsiljevanju zahodnih imperialističnih sil proti demokratični volji ljudstva.

Odmika stran od demokracije, od ljudi, od ljudstev in približevanje oziroma stopanje na stran imperializma in podpiranja avtoritativnih režimov v Levici ne bomo podprli.

Hvala, gospod poslanec.

Besedo ima mag. Matej Tonin v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, spoštovani predsednik Sobranja, drage poslanke in poslanci!

Mir je najpomembnejša dobrina. Brez miru vse postane nepomembno. Mir je kot streha na hiši. Če je streha čvrsta, potem nekega miru, nekega prijetnega življenja v hiši ne more zmotiti še tako huda nevihta. Če strehe ni, potem nam niti dobra oprema v hiši ne pomaga. Mir najlaže zagotavljamo povezani in s sodelovanjem. Zato v Novi Sloveniji razumemo državljane Republike Severne Makedonije, da si želijo v pomembno zavezništvo na svetu, ki si za svoj cilj postavlja naslednje: da bi z vsemi narodi in vladami živeli v miru. Zavezništvo Nato je odločeno varovati svobodo, skupno dediščino in civilizacijo svojih narodov, temelječih na načelih demokracije, osebne svobode in vladavine prava. Med drugim 5. člen Severnoatlantske pogodbe pravi: »Pogodbenice soglašajo, da se oborožen napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice, in zaradi tega soglašajo, da bo v primeru takega oboroženega napada vsaka od njih ob uresničevanju pravice do individualne ali kolektivne samoobrambe, ki jo priznava 51. člen Ustanovne liste Združenih narodov, pomagala tako napadeni pogodbenici ali pogodbenicam s takojšnjim individualnim in z drugimi pogodbenicami dogovorjenim ukrepanjem, ki se ji zdi potrebno, vključno z uporabo oborožene sile, da se ponovno vzpostavi in ohranja varnost severnoatlantskega območja.« Zagotovo zavezništvo Nato dokazuje, da smo skupaj močnejši, da je naša kolektivna obramba cenejša. Prav gotovo je tudi jasno, da varnost ni zastonj in da obramba ni zastonj.

Zavedamo se, da je bila cena Republike Severne Makedonije za vstop v Nato visoka. Spremembe imena niso pozdravili vsi, ne v Makedoniji in ne v Grčiji. Na obeh straneh meje so bili proti spremembi imena in proti Prespanskemu dogovoru siloviti odpori. Zato se nam zdi, da zahtevnost postopka potrjuje jasno odločenost Republike Severne Makedonije, da želi biti del sveta, ki želi graditi na miru. Vstop Republike Severne Makedonije v Nato je seveda pomembno sporočilo za perspektivo kot tako na Balkanu. V zadnjem času smo lahko spremljali številne zaskrbljujoče informacije z Balkana, kako se stopnjujejo številne politične napetosti v različnih državah, ki so posledica slabih ekonomskih razmer, poglabljanja medetičnih konfliktov in tudi verskih konfliktov, ki so nekje prerasli v radikalizme. Zato smo prepričani, da dolgoročen mir Balkanu in vsem državam na Balkanu lahko zagotovi le približevanje evroatlantskim integracijam; druge poti vodijo v še več konfliktov, v še večje težave in slabše življenjske razmere.

Nova Slovenija in tudi Republika Slovenija sta bili in bosta vedno podpornici držav, ki se podajajo na to pot, zato bomo tudi danes v Poslanski skupini Nove Slovenije glasovali za ratifikacijo tega protokola.

Spoštovani predsednik Sobranja, dobrodošli v Natu!